Postopek : 2007/2115(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0105/2008

Predložena besedila :

A6-0105/2008

Razprave :

PV 08/05/2008 - 3
CRE 08/05/2008 - 3

Glasovanja :

PV 08/05/2008 - 5.11
CRE 08/05/2008 - 5.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0197

POROČILO     
PDF 255kWORD 206k
2. april 2008
PE 396.734v03-00 A6-0105/2008

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: Alexander Stubb

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 9(4) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju Zelene knjige „Pobuda za preglednost v Evropi”, ki jo je predložila Komisija (KOM(2006)0194),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Nadaljnji ukrepi po objavi zelene knjige Pobuda za preglednost v Evropi (KOM(2007)0127),

–   ob upoštevanju osnutka kodeksa ravnanja za zastopnike interesov, ki ga je Komisija objavila 10. decembra 2007,

–   ob upoštevanju sklepa z dne 17. julija 1996 o spremembi svojega poslovnika (lobiranje v Parlamentu)(1),

–   ob upoštevanju sklepa z dne 13. maja 1997 o spremembi svojega poslovnika (kodeks ravnanja za lobiste)(2),

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0105/2008),

A. ker se je lobiranje v Evropskem parlamentu zelo povečalo s tem, ko so se njegove pristojnosti razširile,

B.  ker se z lobiranjem ne poskuša vplivati le na politiko in zakonodajne odločitve temveč tudi na dodeljevanje sredstev Skupnosti ter na nadzorovanje in izvrševanje zakonodaje,

C. ker se bodo po pričakovani ratifikaciji lizbonske pogodbe pristojnosti Parlamenta povečale, saj bo nastopal v vlogi sozakonodajalca skoraj celoten običajni zakonodajni postopek in bo tako postal še bolj zanimiv za lobistične skupine,

D. ker imajo zastopniki interesov pomembno vlogo v odprtem in pluralističnem dialogu, na katerega se opira demokratični sistem, in so pomemben vir informacij za poslance pri izvajanju njihovega mandata,

E.  ker lobistične skupine ne lobirajo le poslancev, temveč poskušajo vplivati na odločitve Parlamenta z lobiranjem uradnikov v sekretariatih parlamentarnih odborov, osebja političnih skupin in pomočnikov poslancev,

F.  ker se ocenjuje, da je v Bruslju okoli 15.000 lobistov in 2.500 lobističnih organizacij,

G. ker je Komisija kot del pobude za preglednost v Evropi predlagala uvedbo skupnega registra za zastopnike interesov v evropskih institucijah,

H. ker ima Parlament svoj register za lobiste(3) že od leta 1996 in tudi uporablja kodeks ravnanja(4), ki registrirane lobiste obvezuje, da ravnajo v skladu z visokimi etičnimi standardi,

I.   ker je pri Parlamentu registriranih približno 5000 lobistov,

J.   ker lobistične skupine vključujejo lokalne in nacionalne organizacije, za reguliranje njihovih dejavnosti pa so odgovorne države članice,

Izboljšanje preglednosti Parlamenta

1.  priznava vpliv logističnih skupin na odločanje v EU in zato meni, da bi morali poslanci Parlamenta nujno poznati identiteto organizacij, ki jih te skupine predstavljajo; poudarja, da je preglednost in vsem enak dostop do vseh institucij EU osnovni predpogoj za legitimnost Unije in zaupanja njenih državljanov; poudarja, da je preglednost dvosmerna ulica, ki je potrebna pri delu v institucijah in med lobisti; poudarja, da omogočanje enakega dostopa lobističnim skupinam do institucij EU povečuje strokovnost, ki je na voljo za vodenje Unije meni, da je nujno, da imajo predstavniki civilne družbe dostop do institucij EU, zlasti do Parlamenta;

2.  meni, da nosijo tudi poslanci odgovornost za to, da prejmejo uravnotežene informacije; poudarja, da morajo biti poslanci sposobni sprejemati politične odločitve neodvisno od lobistov;

3.  priznava, da lahko poslanec, če se mu (na prostovoljni podlagi) zdi primerno, uporabi „zakonodajno sled”, to je okvirni seznam (priložen poročilom Parlamenta) registriranih zastopnikov interesov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja in so imeli vpliv pri pripravi poročila; meni, da je še posebej primerno, da se takšen seznam vključi v zakonodajna poročila; kljub temu poudarja, da je za Komisijo še pomembneje, da tako zakonodajno sled priloži svojim zakonodajnim pobudam;

4.  ostaja mnenja, da mora Parlament popolnoma samostojno odločiti o tem, v kakšni meri bo upošteval mnenja civilne družbe;

5.  upošteva sedanja pravila, po katerih so poslanci dolžni prijaviti svoje finančne interese; poziva predsedstvo, naj na predlog kvestorjev pripravi načrt za boljše izvajanje in nadzor poslovnika, po katerem mora poslanec prijaviti kakršno koli podporo, bodisi finančno bodisi v obliki osebja ali stvari, ki jo prejema(5);

6.  upošteva sedanja pravila o medskupinah, po katerih je treba prijaviti finančna sredstva; zahteva več jasnosti glede medskupin, in sicer oblikovanje seznama vseh obstoječih registriranih in neregistriranih medskupin, objavljenega na spletni strani Parlamenta, vključno z izjavami o celotni finančni pomoči za njihove dejavnosti in o njihovih glavnih ciljih; hkrati poudarja, da se medskupin nikakor ne sme obravnavati kot organov Parlamenta;

7.  poziva predsedstvo, naj na predlog kvestorjev preuči načine omejevanja nepooblaščenega dostopa do tistih nadstropij v zgradbah Parlamenta, kjer so pisarne poslancev, medtem ko se lahko dostop do prostorov odborov javnosti omeji le v izjemnih primerih;

Predlog Komisije

8.  pozdravlja predlog Komisije v njeni pobudi za preglednost v Evropi, da se uporabi bolj strukturiran okvir za dejavnosti zastopnikov interesov;

9.  se strinja z opredelitvijo Komisije, ki lobiranje opredeljuje kot dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivanja na oblikovanje politike in odločanje v evropskih institucijah; meni, da je ta opredelitev skladna s členom 9(4) njegovega poslovnika;

10. poudarja, da se med lobiste štejejo vsi udeleženci izven institucij EU, vključno z zastopniki javnih in zasebnih interesov, ki sodijo v to opredelitev in ki redno vplivajo na institucije, in se jih mora enako obravnavati: poklicni lobisti, notranji lobisti družb, nevladne organizacije, skupine strokovnjakov, poslovna združenja, sindikati in organizacije delodajalcev, profitne in neprofitne organizacije ter in odvetniki, kadar imajo namen vplivati na politiko namesto na sodno prakso; vendar hkrati poudarja, da ta pravila ne zajemajo regij in občin držav članic, kakor tudi političnih strank na nacionalni in evropski ravni in tistih organov, ki imajo po pogodbah pravni status, kadar delujejo v skladu s svojo vlogo in izvajajo naloge organov, kot je predvideno v pogodbah;

11. načeloma pozdravlja predlog Komisije „vse na enem mestu”, po katerem bi se lobisti lahko registrirali tako v Komisiji in Parlamentu, in poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma o skupnem obveznem registru Sveta, Komisije in Parlamenta, ki bi veljal v vseh institucijah ter vključeval razkritje vsega financiranja, skupni mehanizem za izključitev iz registra in skupni kodeks etičnega ravnanja; opozarja pa na bistvene razlike med Svetom, Komisijo in Parlamentom; zato si pridržuje pravico, da bo predlog Komisije ocenil, ko bo dokončen, in se bo takrat odločil, ali ga bo podprl;

12. opozarja, da mora število lobistov, ki imajo dostop do Parlamenta, ostati zmerno; zato predlaga sprejetje sistema, po katerem se lobisti le enkrat registrirajo pri vseh institucijah, vsaka institucija posebej pa nato odloči, ali jim omogočiti dostop do svojih prostorov, s čimer bi lahko Parlament še naprej omejeval število priponk, ki so na voljo organizaciji ali podjetju, na štiri;

13. poziva k vzajemnem priznavanju registrov Sveta, Komisije in Parlamenta v primeru, da skupni register ne bi bil sprejet; predlaga, da se v posameznih spletnih registrih institucij, v primeru da te ne bodo imele skupnega registra lobistov, objavi povezave do registrov drugih institucij, da se omogoči primerjava vpisov lobistov; poziva generalnega sekretarja, naj seznam predstavnikov pooblaščenih interesnih skupin, ki ga je oblikoval Parlament, prestavi na lažje dostopno lokacijo na spletni strani Parlamenta;

14. predlaga, da se čim prej oblikuje skupna delovna skupina predstavnikov Sveta, komisarjev in poslancev Parlamenta, ki jih imenuje konferenca predsednikov, da bi do konca leta 2008 preučila posledice skupnega registra za vse lobiste, ki želijo imeti dostop do Sveta, Komisije ali Parlamenta, in oblikovala skupni kodeks ravnanja; naroči generalnemu sekretarju, naj sprejme ustrezne korake;

15. poziva Svet, naj se pridruži morebitnemu skupnemu registru; meni, da je potrebno pozorno obravnavati dejavnosti, ki jih izvajajo lobisti pri sekretariatu Sveta v okviru postopka soodločanja;

16. je seznanjen z odločitvijo Komisije, da se vzpostavi prostovoljni register in ovrednoti sistem po enem letu, vendar izraža zaskrbljenost, da bi zgolj prostovoljni sistem manj odgovornim lobistom omogočal, da ne izognejo pravilom; poziva tri institucije, da pregledajo pravila, ki urejajo dejavnosti lobistov najpozneje tri leta od začetka veljavnosti skupnega registra, da se oceni, ali spremenjeni sistem dosega potrebno preglednost dejavnosti lobistov; je seznanjen s pravno podlago za obvezni register, ki ga zagotavlja lizbonska pogodba, in je v vmesnem času odločen sodelovati z institucijami prek medinstitucionalnega sporazuma na osnovi obstoječih registrov; meni, da bi morala biti obvezna registracija pogoj za lobiste, ki želijo imeti reden dostop do institucij, kar je že dejanski pogoj v primeru Parlamenta;

17. ker se prakse lobiranja razvijajo, meni, da morajo biti vsa pravila, ki jih urejajo, dovolj prožna, da se hitro prilagodijo spremembam;

18. je seznanjen z osnutkom Komisije o kodeksu ravnanja za zastopnike interesov; opozarja Komisijo, da Parlament tak kodeks ravnanja uporablja že več kot deset let, in jo nadalje poziva, naj z njim razpravlja o oblikovanju skupnega kodeksa; je mnenja, da bi moral vsakršen kodeks zagotovljati strog nadzor nad obnašanjem lobistov; poudarja, da bi morale biti uvedene sankcije za lobiste, ki kršijo kodeks ravnanja; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne vire (zaposlene in finančna sredstva) za preverjanje informacij v registru; meni, da bi lahko sankcije v primeru registra Komisije vključevale izbris iz registra; je mnenjda, da bi po oblikovanju skupnega registra neustrezno obnašanje lobistov moralo pripeljati do sankcij glede dostopa do vseh institucij, za katere se register uporablja;

19. Opozarja na potrebo po tem, da je register uporabnikom prijazen the public must be able to easily find and search the register, and it must include not only the names of the lobbying organisations but also the name of the lobbyists themselves;

20. Stresses that the register should contain separate categories in which lobbyists should be registered according to the type of interests they represent (e.g. professional associations, company representatives, trade unions, employers' organisations, lawyers' offices, NGOs, etc.);

21. pozdravlja odločitev Komisije, da zahteva, da se pri finančnem razkritju zastopnikov interesov, ki se vključujejo v register, zahteva naslednje:

–    promet, povezan z lobiranjem v institucijah EU, poklicnih svetovalnih služb in odvetniških družb, ki lobirajo v institucijah EU, ter relativni delež glavnih strank;

–    ocena stroškov, povezanih z neposrednim lobiranjem v institucijah EU, stroškov notranjih lobistov in poslovnih združenj;

–    skupni proračun in razčlenitev glavnih virov financiranja nevladnih organizacij in strokovnih enot;

22. poudarja, da mora zahteva po finančnem razkritju veljati enako za vse registrirane zastopnike interesov;

23. Asks the working group to propose specific criteria which would invoke the requirement for financial disclosure, for example an indication of lobbying expenditure within meaningful parameters (exact figures not necessary);

24. Calls on the committee responsible to prepare any necessary amendments to Parliament's Rules of Procedure;

25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 261, 09.09.96, str. 75.

(2)

UL C 167, 02.06.97, str. 22.

(3)

Člen 9(4) Poslovnika.

(4)

Priloga IX, člen 3 Poslovnika.

(5)

Priloga I, člen 2 Poslovnika.


OBRAZLOŽITEV

Preglednost političnih institucij je predpogoj za njihovo legitimnost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva, tj. davkoplačevalski denar. Pravila lobiranja so zato predvsem vprašanje legitimnosti.

Ocenjuje se, da je sedaj v Bruslju okoli 15.000 lobistov in 2.500 lobističnih organizacij. Če štejemo stalne priponke obiskovalcev in „ekspresne” priponke, deluje v Evropskem parlamentu približno 5.000 lobistov.

Komisija je s svojo pobudo za preglednost v Evropi (ETI) odprla razprave o lobiranju. Glavna zamisel predloga je jasneje določiti udeležence in poti vpliva pri pripravi zakonodajnih aktov in njihovem sprejemanju s strani institucij EU. Komisija predlaga prostovoljni register in kodeks ravnanja za lobiste.

Parlament register že dejansko ima, kodeks ravnanja pa je določen v členu 4 njegovega poslovnika.

Poročilo je odgovor na pobudo za preglednost v Evropi, ki jo je podala Komisija. Od Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca pa se pričakuje, da bo zavzel odločno stališče o zastopanju interesov v EU.

Pravila lobiranja v Evropskem parlamentu v preteklosti

Lobiranje je v parlamentarnih razpravah dolgotrajna in sporna zadeva. Stališča se zelo razlikujejo, prav tako pa so različne tradicije v 27 državah članicah. V večini držav članic ni nobenih določb, ki bi obravnavale te skupine na parlamentarni ali vladni ravni. Nasprotno mora lobist v ZDA pregledati skoraj 600 strani priročnika, da deluje po pravilih. Vsekakor je sedaj široko soglasje o tem, da interesne skupine zakonodajalcu EU zagotavljajo dragoceno strokovno znanje in izkušnje.

Parlament je bil prva evropska institucija, ki je obravnavala pojav vedno večjega števila interesnih skupin na evropski ravni in zlasti posledice tega razvoja na zakonodajni postopek. Prvo pisno vprašanje o morebitni ureditvi dejavnosti lobiranja je bilo vloženo leta 1989. Leta 1991 je Odbor za poslovnik, preverjanje veljavnosti mandatov in imunitet pripravil poročilo s predlogom za kodeks ravnanja in register lobistov. Kljub težkim razpravam odbora predlogi niso bili predloženi na plenarno zasedanje.

Po evropskih volitvah leta 1994 se je razprava o pravilih lobiranja nadaljevala. Drugo poročilo omenjenega odbora se je izognilo terminološkim navzkrižjem in se je oprlo na prostovoljno samoopredelitev interesnih skupin. Predlogi za ureditev so bili manj omejujoči in so veljali za bolj naklonjene lobiranju kot v poročilu iz leta 1993. Rodila se je zamisel o registru, v katerem bi bili objavljeni zastopniki interesov in njihovi interesi. Zastopniki interesov so morali plačati pristojbino za svojo registracijo, spoštovati kodeks ravnanja in se vpisati v register. V zameno so dobili dovolilnico za dostop do prostorov Parlamenta in njegovih dokumentov. Januarja 1996 je bilo poročilo na plenarnem zasedanju precej spremenjeno in vrnjeno odboru.

Leta 1996 je prišlo do kompromisa. V zvezi s finančnimi interesi morajo sedaj vsi poslanci Evropskega parlamenta podati podrobno izjavo o svojih poklicnih dejavnostih. Pri opravljanju svojih nalog se morajo vzdržati prejemanja vseh daril ali ugodnosti. Izjavo o vsaki drugi plačani dejavnosti morajo podati tudi registrirani pomočniki. Ta pravila so bila dodana poslovniku Parlamenta (člen 9 ter prilogi I in IX). Nadaljnji praktični koraki so bili storjeni z objavo nekaterih informacij na spletni strani Parlamenta. Sedaj so na voljo seznami registriranih lobistov, izjave poslancev Evropskega parlamenta o finančnih interesih in registriranih pomočnikih.

Predlog poročevalca

Odbor za ustavne zadeve je v pripravi na to poročilo 8. oktobra 2007 organiziral delavnico o lobiranju v Evropski uniji, da bi pregledali obstoječe razmere zastopanja interesov in dobili odgovore zainteresiranih strani na pobude za preglednost v Evropi, ki jih je podala Komisija. Pojavila so se pomembna vprašanja, ki jih je v poročilu treba obravnavati.

1. Kako opredeliti lobista?

Komisija opredeljuje lobiranje kot „dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivati na oblikovanje politike in odločanje v evropskih institucijah”. To je v skladu s členom 9(4) poslovnika Evropskega parlamenta, ki lobiste opredeljuje kot „osebe, ki želijo pogosto vstopati v prostore Parlamenta, da bi posredovali informacije poslancem v okviru njihovega parlamentarnega mandata v svojem interesu ali interesu tretjih oseb”.

Poročevalec meni, da ni treba delati bistvenih razlik med tem, če se želijo v Parlamentu predstaviti gospodarstveniki ali naravovarstveniki, če so zastopani interesi proizvajalcev ali potrošnikov ali če v dialogu s poslanci Evropskega parlamenta sodelujejo zasebni ali javni akterji. Poleg tega je treba kot lobiste obravnavati odvetniške družbe, ki sodelujejo pri vplivanju na prihodnjo zakonodajo in ne zastopajo sodnih primerov.

2. V kakšnem obsegu naj bo finančno razkritje?

Komisija meni, da finančne informacije razkrivajo vpliv interesnih skupin, in je sklenila, da je potrebno in sorazmerno, da prijavitelji objavijo ustrezne proračunske podatke in razčlenitev glede na glavne stranke in/ali vire financiranja. Glavni cilj informacij je zagotoviti, da tisti, ki sprejemajo odločitve, in širša javnost lahko prepoznajo in ocenijo moč najpomembnejših gonilnih sil, ki stojijo za določenimi dejavnostmi lobiranja. Komisija zahteva naslednje:

–  za poklicne svetovalne službe in odvetniške družbe promet, povezan z lobiranjem v institucijah EU, ter relativno težo glavnih strank;

–  za „notranje” lobiste in poslovna združenja oceno stroškov, povezanih z neposrednim lobiranjem v institucijah EU;

–  za nevladne organizacije in skupine strokovnjakov skupni proračun in razčlenitev glede na glavne vire financiranja.

Pojasniti je treba še podrobnosti o tem, kdaj Komisija predloži začasno različico vmesnika svoje podatkovne zbirke in podrobnejše informacije o zahtevanih podatkih. Poleg tega finančni podatki niso vedno najboljši način zagotavljanja informacij o obsegu dejavnosti lobiranja.

Vprašanja, ki potrebujejo jasen odgovor, so še: katere informacije so koristne za ocenjevanje zunanjega vpliva na zakonodajni postopek in kako jih pridobiti brez kršenja legitimnih pravil o zaupnosti ali preveč obremenjujočih upravnih postopkov.

3. Ali naj ima Parlament skupen register s Komisijo?

Komisija poziva k skupnemu registru za Komisijo in Parlament. Poročevalec meni, da sta instituciji z vidika javnosti eno in tudi zainteresirane strani želijo imeti „vse na enem mestu”. Čeprav se instituciji bistveno razlikujeta, kar lahko pripelje do različnih zahtev za lobiste, na primer glede finančnega razkritja, je treba to upoštevati kot upravno vprašanje. Poročevalec zato predlaga skupno delovno skupino, ki bi preučila vplive na skupni register.

4. Ali naj bo register interesnih skupin prostovoljen ali obvezen?

Pravna služba Parlamenta meni, da je sedanji register Parlamenta dejansko obvezen, saj je registracija povezana z možnostjo fizičnega vstopa v prostore Parlamenta. Poročevalec se s to analizo strinja. Za redno lobiranje v Parlamentu je potrebna priponka, za njeno pridobitev pa se je treba registrirati. Tudi zato Komisija poziva k skupnemu registru. Priponka je močna spodbuda za registracijo.

Komisija predlaga finančno razkritje in bolj sistematično spremljanje informacij iz registra. Te novosti so prednostne naloge in jih je treba pravočasno sprejeti. Zakonodajni akt o lobiranju bi bil dolgotrajni postopek in se ga zato na tej stopnji ne bi smelo lotiti. To je skladno s širokim soglasjem o skupnem registru, „vse na enem mestu”, s Komisijo.

Uspešnost registra Komisije se ovrednoti po enem letu. Lizbonska pogodba bo, če bo ratificirana, določila jasnejšo pravno podlago za zakonodajni akt o lobiranju, če bo to potrebno.

5. Ali naj se kršitve kodeksa ravnanja kaznujejo?

V sedanjem sistemu Parlamenta je najvišja kazen črtanje iz registra. Za denarne in druge take kazni bi bilo potrebno sprejetje zakonodaje. Z vidika verodostojnosti lobistov črtanje iz registra sploh ni nepomembna kazen. Bi pa vsekakor lahko okrepili nadzor nad spoštovanjem pravil.

6. Izboljšanje preglednosti Parlamenta

Poročevalec meni, da je preglednost dvostranska, kar pomeni, da si mora ob zahtevah po večji preglednosti lobistov zanjo prizadevati tudi Parlament. Poročevalec zato poziva k jasnosti glede registriranih in neregistriranih medskupin, ki jih pogosto financirajo interesne skupine.

Poleg tega poročevalec priznava možnost poslancev, da uporabijo „zakonodajne sledi”, tj. okvirni seznam zastopnikov interesov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja med pripravo poročila. Zamisel je, da se predstavi posamezne interese, ki jih omogoča zakonodajni postopek in s tem omogoči javnosti, medijem, drugim državam članicam in vsem zainteresiranim, da preverjajo delo Parlamenta. Po drugi strani se pomembne informacije pogosto pridobijo zaupno in je treba ohraniti neodvisnost poslancev Evropskega parlamenta. Zato mora uporaba „sledi” temeljiti na najboljši presoji posameznega poslanca. Poročevalec tudi poudarja, da je še pomembneje, da zakonodajno sled svojim zakonodajnim pobudam priloži Komisija.

Pri pripravi tega poročila na primer se je do 6. februarja 2008 opravilo posvetovanja z vsaj v nadaljevanju navedenimi organizacijami. Nekatere organizacije pa so poslale elektronsko pošto in neuradno zagotovile hitre informacije.

1) Business Europe,

2) Evropsko združenje svetovalcev na področju javnih zadev (EPACA)

3) Zveza za transparentnost lobiranja in etično regulacijo (ALTER-EU) (Prijatelji zemlje, Evropska zveza novinarjev)

4) Evropski svet za kemijsko industrijo (Cefic)

5) Združenje strokovnjakov za evropske zadeve (SEAP)

6) Francoska gospodarska zbornica

7) Svet odvetniških združenj Evropske skupnosti (CCEB)

8) Mednarodna zveza za odnose z javnostjo (IPRA)

9) UKLawSociety

10) White&Case

11)Ameriška gospodarska zbornica

12) Toyota Motor Europe,

13) Exxon Mobile,

14) Evropski center za javne zadeve (ECPA)

15) Komisija

Poleg tega so v delavnici o lobiranju v Evropski uniji, ki jo je 8. oktobra 2007 organiziral Odbor za ustavne zadeve, sodelovale v nadaljevanju navedene interesne skupine. Drugi so svoja stališča predstavili na razpravi v okviru okrogle mize.

1) Business Europe,

2) Evropska organizacija potrošnikov (BEUC)

3) SEAP

4) EPACA

5) Corporate Europe Observatory (CEO)

6) ALTER-EU

7) Daimler ("notranji" lobist)

8) CCBE

Zaključek

V zaključku poročevalec poudarja pomen preglednosti, poziva k enaki obravnavi zastopnikov interesov in predlaga, da se čaka na konkretne predloge Komisije (tj. glede registra in njegovih podrobnosti) ter poda primere za izboljšanje preglednosti Parlamenta.


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (22.1.2008)

za Odbor za ustavne zadeve

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Pripravljavec mnenja: José Javier Pomés Ruiz

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Splošni pristop Komisije

1.   ugotavlja, da Komisija opredeljuje lobiranje kot „dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivati na oblikovanje politike in odločanje v evropskih institucijah“;

2.   opozarja, da institucije Evropske unije ne sprejemajo samo odločitev v zvezi z zakonodajo, ampak tudi v zvezi s:

- pogodbami;

- nepovratnimi sredstvi;

- kršitvami;

- globami ter

- izterjatvami in odpovedmi izterjatev;

      v zvezi s katerimi bi lahko zainteresirane strani izrazile svoja stališča ali uporabile svoj vpliv; meni, da bi morala biti vsa prihodnja pravila ali kodeksi ravnanja pripravljeni tako, da bi zajemali vsa področja dejavnosti institucij EU, na katera bi lahko vplivali zunanji organi ali osebe;

3.   ugotavlja, da je treba svetovalne službe o javnih zadevah, podjetniške lobistične enote (notranje zastopnike), nevladne organizacije, strokovne enote, trgovinska združenja in odvetniške družbe v skladu s predlogom Komisije spodbujati, da se vpišejo v register, pri čemer bodo imeli možnost izbire kategorije, v katero spadajo;

4.   poudarja, da na seznam iz odstavka 3 niso vključene druge kategorije interesnih skupin, ki so v Bruslju precej navzoče, kot so (a) regionalni, provincialni ali lokalni organi, ki lobirajo v svojem imenu ali v imenu podjetij ali drugih subjektov na njihovem ozemlju, ali (b) računovodska podjetja, ki ponujajo veliko različnih poslovnih storitev, vključno z dejavnostmi lobiranja, ali (c) sindikati;

5.   na podlagi seznama kategorij lobistov, ki jih je določila Komisija, ugotavlja, da temelji njen pristop predvsem na urejanju lobiranja v zasebnem sektorju, pri čemer ne poskuša enake preglednosti uporabiti tudi za lobiranje predstavnikov javnega sektorja, na primer regionalnih organov, diplomatov, ministrov ali poslancev nacionalnih odborov;

6.   ugotavlja, da bi lobisti, ki se prostovoljno registrirajo z navedbo nekaterih podatkov o sebi, v skladu s predlogom Komisije imeli možnost navesti svoje posebne interese in bi bili obveščeni o posvetovanjih v zvezi s področji, ki zadevajo njihove posebne interese;

7.   opozarja, da je Komisija kot odziv na zeleno knjigo o preglednosti prejela veliko število prispevkov, zlasti od nevladnih organizacij, ki zagovarjajo obvezno (raje kot prostovoljno) registracijo kot edini način, s katerim bi se zagotovila popolna preglednost;

Finančno razkritje

8.   podpira predlog Komisije, po katerem bi morali registrirani lobisti navesti:

- za poklicne svetovalne službe in odvetniške družbe, ki lobirajo v institucijah EU, promet, povezan s takšnim lobiranjem, in relativni posamezni delež strank v tem prometu;

- za notranje lobiste in trgovinska združenja, ki delujejo na področju lobiranja, oceno stroškov, povezanih z neposrednim lobiranjem v institucijah EU; ter

- za nevladne organizacije in strokovne enote skupni proračun in razčlenitev sredstev glede na glavne vire financiranja (zneske in vire javnega financiranja, donacije, članarine itd.);

9.   meni, da je za poslance Evropskega parlamenta in za druge bistveno, da vedo, za koga lobisti delajo, kaj je vir posameznih informacij, ki jih posredujejo ali spodbujajo lobisti, in da prepoznajo interese, ki jih zastopajo lobisti;

10. predlaga, da bi moral vsak prihodnji kodeks ravnanja od lobistov zahtevati, da na začetku vsakega sestanka ali pogovora, ki je namenjen lobiranju, jasno navedejo stranko, organizacijo, gibanje ali kampanjo, v imenu katere delujejo, in ali so registrirani kot lobisti;

11. poziva Komisijo, naj določi, kakšne bi bile posledice, če se lobist ne uspe ali ne želi vključiti v prostovoljni register, in zlasti:

- ali bi bila nevključitev ali zavrnitev vključitve v register zabeležena in jasno vidna v enem od razdelkov registra;

- ali bi bila zadevna organizacija potem izključena iz lobiranja pri Komisiji;

12. meni, da bi moral register razpolagati z enostavnim sistemom za izločanje vpisov in za obveščanje o razlogih izbrisa zadevne osebe ali organa;

Kodeks ravnanja

13. soglaša z mnenjem Komisije, da samourejanje lobistov ni zadostno; upošteva namen Komisije, da pregleda in posodobi obstoječe zahteve, sprejete leta 1992; se strinja, da bi se moralo od lobistov, ki bi se želeli vključiti v novi register, zahtevati, da sprejmejo kodeks v skladu z zgledom Parlamenta;

14. meni, da je treba kršitve kodeksa ravnanja odkrivati in verodostojno kaznovati, če naj bo ta kodeks učinkovit in če naj evropski državljani zaupajo v sistem; opozarja, da je pomembno, da nadzor izvajajo popolnoma neodvisni akterji;

Sedanja pravila lobiranja v Parlamentu

15. poudarja, da Parlament že ima kodeks ravnanja za lobiranje (člen 3 Priloge IX k Poslovniku);

16. v zvezi z opredelitvijo lobistov poudarja, da je za izdajo poimenskih izkaznic osebam, ki želijo pogosto vstopati v prostore Parlamenta, da bi posredovali informacije poslancem v okviru njihovega parlamentarnega mandata v svojem interesu ali v interesu tretjih oseb, v skladu s členom 9(4) Poslovnika pooblaščen kolegij kvestorjev;

17. opozarja, da spletna stran Parlamenta navaja, da so „lobisti lahko zasebne, javne ali nevladne skupine. Parlamentu lahko omogočijo dostop do informacij in specifičnega strokovnega znanja z različnih gospodarskih, družbenih, okoljskih in znanstvenih področij“;

18. poziva generalnega sekretarja, naj prestavi seznam predstavnikov pooblaščenih interesnih skupin, ki ga je oblikoval Parlament in se zdaj nahaja na: http://www.europarl.europa.eu/parliament/expert/staticDisplay.do?id=65&language na lažje dostopno lokacijo na spletni strani Parlamenta;

Medinstitucionalno sodelovanje

19. je seznanjen z željo Komisije, da bi imela v prihodnosti vsaj skupaj s Parlamentom enoten register in kodeks ravnanja; seznanjen je tudi z njenim stališčem, da bi registracija, ki se lahko v celoti opravi na enem mestu, interesne skupine bolj spodbudila k registraciji;

20. priznava, da bi lahko prišlo do nedoslednosti v informacijah lobistov v zvezi z njihovimi organizacijami, strankami, za katere delajo, in stopnjami finančnih sredstev, namenjenih lobiranju, če bi imele različne institucije ločene ureditve registracije lobistov; zato se strinja, da nedvomno so trdni argumenti za vzpostavitev enotnega sistema registracije v določenem času;

21. poudarja, da mora Parlament obdržati svojo avtonomijo pri sprejemanju odločitev o odobritvi ali neodobritvi takšnih interesnih skupin ali lobijev glede na svojo politično vlogo pri zastopanju državljanov EU;

22. predlaga, da se vse dokler institucije ne bodo imele skupnega registra lobistov, v njihove spletne registre vnesejo povezave na registre drugih institucij, s čimer se bo omogočila primerjava vpisov lobistov;

23. opozarja na cilj povečanja preglednosti v odnosu do evropskih državljanov in zato vztraja, da bi morali biti registri lobistov – bodisi skupni, bodisi posebni za posamezne institucije – zlahka dostopni na svetovnem spletu, standardizirani ter zlahka razumljivi in primerljivi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Herbert Bösch, Paul van Buitenen, Paulo Casaca, Jorgo Chatzimarkakis, Antonio De Blasio, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Carl Lang, Marusya Ivanova Lyubcheva, Hans-Peter Martin, Jan Mulder, Francesco Musotto, Bill Newton Dunn, Borut Pahor, Bart Staes, Alexander Stubb, Kyösti Virrankoski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Valdis Dombrovskis, Edit Herczog, Cătălin-Ioan Nechifor, Pierre Pribetich, Petya Stavreva

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (28.2.2008)

za Odbor za ustavne zadeve

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker se 75 % ukrepov ekonomske in socialne politike, ki zadeva evropske državljane, pripravi v Bruslju,

B.   ker so posvetovanje, sodelovanje in preglednost bistveni za večje sodelovanje javnosti pri oblikovanju politik EU,

C.  ker se dejavnosti zastopnikov interesov hitro širijo tako v smislu števila udeležencev kot tudi uporabljenih tehnik in ker te dejavnosti zajemajo različne vrste struktur kot tudi udeležence z zelo različnimi interesi,

D.  ker se prvi trije pododstavki člena 9(4) poslovnika Parlamenta glasijo:

      „Kvestorji so zadolženi za izdajo poimenskih izkaznic, veljavnih največ za eno leto, osebam, ki želijo pogosto vstopati v prostore Parlamenta, da bi posredovali informacije poslancem v okviru njihovega parlamentarnega mandata v svojem interesu ali interesu tretjih oseb.

      Navedene osebe morajo v zameno:

      –  spoštovati pravila ravnanja, objavljena v prilogi tega poslovnika;

      –  vpisati se v register, ki ga vodijo kvestorji.

      Register je na zahtevo dostopen javnosti na vseh krajih dela Parlamenta ter, v obliki, ki jo določijo kvestorji, v vseh njegovih informacijskih pisarnah v državah članicah.”

E.   ker sporočilo kvestorjev št. 53/05 določa pravila o izkaznicah za spremljevalce poslancev,

1.   meni, da so sedanji pogoji za pridobitev akreditacije predstavnikov interesnih skupin, kot jih določa člen 9(4) poslovnika Parlamenta, zadostni in ustrezni; v zvezi s preglednostjo dejavnosti predstavnikov interesnih skupin pa meni, da je treba k določbam poslovnika sprejeti dodatne ukrepe; je seznanjen še zlasti s predlogi iz osnutka poročila Odbora za ustavne zadeve.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.2.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Mariela Velichkova Baeva, Pervenche Berès, Slavi Binev, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Manuel António dos Santos, Christian Ehler, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Dariusz Maciej Grabowski, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Piia-Noora Kauppi, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, Lapo Pistelli, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Dariusz Rosati, Heide Rühle, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg, Cornelis Visser, Sahra Wagenknecht

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thomas Mann, Gianni Pittella, Bilyana Ilieva Raeva

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (29.11.2007)

za Odbor za ustavne zadeve

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Pripravljavec mnenja: Claude Turmes

OBRAZLOŽITEV

Predpogoj za ponovno pridobitev zaupanja državljanov v institucije je zagotovitev, da se lobiranje Evropskih institucij izvaja na pregleden način in da Evropska komisija resnično služi le splošnemu interesu Skupnosti.

Preglednost lobiranja

Poklicni sektor lobiranja se z namenom, da bi vplival na oblikovanje politik EU, razvija v Bruslju hitro in brez prestanka. Zato je treba na tem področju postaviti natančna pravila, da se zagotovi preglednost o interesih, ki jih zastopajo lobisti, in prepreči neetične prakse, kolikor je to mogoče.

Bistveni del pobude za preglednost v Evropi je ustanovitev registra za lobiste, ki bo vključeval finančno razkritje, vendar Komisija predlaga prostovoljni vpis v ta register.

Odbor za okolje je eden od odborov Parlamenta, v katerem so lobisti najbolj aktivni, in zato meni, da tak pristop ne bo uspešen ter zahteva obvezno registracijo in sistem poročanja. Na ta način bodo vsi vključeni v sistem, nihče se ne bo mogel izogniti pravilom, vsi lobisti pa bodo delovali pod enakimi pogoji. S finančnim razkritjem bodo imeli nosilci odločanja in javnost na voljo primerljive in lahko dostopne podatke o količini denarja, plačniku, prejemniku plačila in področju lobiranja.

Evropska komisija

Glede na to, da lahko le Komisija podaja zakonodajne pobude in da mora popolnoma neodvisno služiti splošnim interesom Skupnosti, bi morala povečati preglednost svojega delovanja. Na prvem mestu bi morala bolj učinkovito preprečevati navzkrižje interesov svojih zaposlenih, svetovalnih organov in organov izvajanja ter zagotoviti uravnoteženo zastopanost družbenih sektorjev.

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   priznava pomemben vpliv lobiranja na sprejemanje odločitev EU in zato potrebo po jasnih pravilih; meni, da morata biti zanesljiva in učinkovita registracija ter sistem poročanja v vseh institucijah EU, tudi finančno razkritje in razkritje vseh poslanih dokumentov članom institucij, obveza za vse lobiste ter vezana na skupni kodeks etičnega ravnanja; sistem mora vključevati tudi neodvisno izvajanje in sankcijski mehanizem; zahteva, da so dokumenti o lobiranju, zlasti kodeks etičnega ravnanja, izjave o interesih in vsi dokumenti, ki so jih poslali lobisti, javnosti na voljo v elektronskih registrih;

2.   meni, da morata obvezna registracija in sistem poročanja vključevati najmanj naslednje informacije(1):

- ime(-na) lobista(-ov),

      - kontaktna informacija,

      - interesi in/ali organi, ki ga zastopani,

3.   zahteva skupen kodeks ravnanja za vse lobiste, ki ga določijo Komisija, Evropski parlament in Svet;

4.   meni, da so poslanci Evropskega parlamenta sami odgovorni za to, da prejmejo uravnotežene informacije; poudarja, da morajo biti poslanci Evropskega parlamenta sposobni sprejemati politične odločitve neodvisno od lobistov;

5.   poziva Komisijo, naj pojasni vlogo in strokovne izkušnje svojih posebnih svetovalcev ter objavi njihov življenjepis in jasno opredeli, kaj predstavlja povezane interese ali navzkrižje interesov; meni, da v evropskih institucijah ne sme biti zaposlen noben posebni svetovalec, ki ima navzkrižje interesov; poziva Komisijo, naj pojasni natančne namene svojih skupin na visoki ravni in strokovnih skupin ter določi smernice za zagotavljanje uravnoteženega zastopanja različnih družbenih sektorjev in narodnosti; poudarja, da strokovnjak, pri katerem obstaja navzkrižje interesov, ne more postati član odbora strokovnjakov; poziva Komisijo, naj na svojih spletnih straneh objavi register članov vseh skupin, vključno s komitološkimi odbori, njihovimi dnevnimi redi sej in dokumenti ter naj zagotovi preglednost pri oblikovanju novih skupin;

6.    poziva Komisijo, naj vzpostavi osrednjo zbirko podatkov, po kateri bo mogoče iskati podatke in v kateri bodo vse ustrezne informacije o sredstvih deljenega upravljanja in njihovih prejemnikih;

7.   poziva Komisijo, naj poroča o uradnikih, ki so za določen ali nedoločen čas zapustili njene službe, da bi prevzeli novo delovno mesto, povezano s prejšnjim področjem dela dve leti po prenehanju dela, zlasti v primerih, ko gre za delovno mesto strokovnjaka, svetovalca ali asistenta v lobističnem podjetju, ter o vseh pogojih ali prepovedih, ki jih je sprejela v skladu s členom 16 kadrovskih predpisov;

8.   poziva Komisijo, naj zagotovi podroben seznam vsega osebja ali strokovnjakov, ki delajo na Komisiji in v kabinetih komisarjev ter so plačani iz zasebnega, nacionalnega vladnega ali nevladnega sektorja, vključno s tem, kdo jih plačuje, koliko časa so že zaposleni, na podlagi kakšne pogodbe, za katere službe delajo in s katerimi spisi se srečujejo odkar so zaposleni na Komisiji, da bi zagotovili informacije o dejavnostih osebja na evropski ravni, ki ga začasno dodelijo nacionalne vlade, in drugih strokovnjakov;

9.   poziva Parlament, naj na svoji spletni strani objavi izčrpen in popoln seznam sedanjih medskupin, njihovih članov, dnevnih redov sej in dokumentov;

10. meni, da bi moral Evropski parlament imeti vodilno vlogo pri sprejetju politike najboljše prakse glede zahtev za registracijo interesov poslancev; poziva predsedstvo Parlamenta, naj naroči izvedbo študije politik vseh parlamentov držav članic in na podlagi nje predlaga, kako bi se lahko izboljšali njegovi postopki;

11. poziva Parlament, naj za poslance oblikuje vprašalnik za njihove izjave o interesih, v katerem bo jasno določeno, kako se ga izpolni, da bo zagotovljeno skladno in primerljivo izvajanje pravil o navzkrižju interesov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.11.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Liam Aylward, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, Frieda Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Eija-Riitta Korhola, Marie-Noëlle Lienemann, Alexandru-Ioan Morţun, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Miroslav Ouzký, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, Bogusław Sonik, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alfonso Andria, Kathalijne Maria Buitenweg, Bairbre de Brún, Duarte Freitas, Milan Gaľa, Alojz Peterle, Andres Tarand, Claude Turmes

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

(1)

Informacija se letno posodablja.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (20.12.2007)

za Odbor za ustavne zadeve

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Pripravljavka mnenja: Diana Wallis

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da ima lobiranje pomembno in legitimno vlogo v političnem procesu;

2.   meni, da je nujno, da imajo predstavniki civilne družbe dostop do evropskih institucij, zlasti do Evropskega parlamenta;

3.   opozarja, da ima Evropski parlament že od leta 1996 pravila, ki urejajo dostop lobistov in njihovo registracijo v javnem registru; vseeno meni, da je potreba po bolj sistematičnem in strožjem okviru za dejavnosti lobistov v evropskih institucijah temeljnega pomena ne le za delovanje odprte in demokratične Unije, ampak tudi za to, kako državljani in druge strani javno dojemajo njeno delo; ker se praksa lobiranja razvija v času, meni, da morajo vsa pravila, ki urejajo to prakso, biti dovolj prožna, da se hitro prilagodijo spremembam;

4.   meni, da bi morala pravila o lobiranju v Evropskem parlamentu zajemati tudi dejavnosti lobiranja, ki so usmerjena v sekretariate odborov, osebje političnih skupin in svetovalce ter pomočnike poslancev;

5.   izraža dvome o pravičnosti in učinkovitosti prostovoljnega sistema, ki ga predlaga Komisija, in ugotavlja, da bo preučil delovanje registra eno leto po začetku njegovega delovanja;

6.   meni, da bi bilo treba, če bo registracija obvezna, vse lobiste obravnavati enako in da opredelitev lobistov ne bi smela zajemati le podjetij za poklicno lobiranje in njihovih svetovalcev za odnose z javnostmi, temveč tudi notranje zaposlene v sektorju, sektorske krovne organizacije, strokovne enote, predstavnike nevladnih organizacij, vladne/regionalne organe in pravnike, ki delujejo kot lobisti; meni, da bi moralo biti lobiranje razumljeno v najširšem pomenu besede, vključno med drugim kot vplivanje na politično odločanje, tudi ko to ne pomeni prizadevanje za izvolitev ter bodisi z ali brez neposrednih finančnih koristi; s tem bi bili tudi prostovoljni zastopniki interesov (lobisti) vključeni v sistem obvezne registracije;

7.   meni, da je v skupnem interesu institucij, da se lobiranje bolj pojasni, in da je zato treba učinkovito povezati dejavnosti obeh institucij na tem področju;

8.   meni, da je potrebno pozorno obravnavati dejavnosti, ki jih izvajajo lobisti in interesne skupine v okviru postopka soodločanja in so namenjene članom Sveta;

9.   meni, da mora Parlament v vsakem primeru zadržati svojo samostojnost v razmerju do drugih institucij kar zadeva odnose z zastopniki interesov, vključno s pravili o preglednosti njegovih dejavnosti;

10. meni, da je bistvenega pomena, da pravniki, ki delujejo kot lobisti, niso izvzeti iz te pobude in pravil glede registracije; spodbuja Komisijo, da določi formulo, ki bo omogočala pravnikom in njihovim strankam ustrezno varstvo v okviru pravil strokovnega ravnanja, če resnično delujejo v strokovni vlogi pravnika, vključno zlasti z vsemi dejavnostmi, ki jih pravniki opravljajo v zvezi z zastopanjem stranke v sodnih, "kvazi-sodnih", upravnih, disciplinskih in drugih postopkih, denimo ko zagotavljajo pravno svetovanje o kadrovskih primerih, protidampinških primerih ali postopkih prava konkurence, vključno z združitvami in državno pomočjo, ter s pravno pomočjo o delovanju evropskih institucij v zvezi s političnim procesom in procesom odločanja;

11. meni, da, čeprav je določena oblika finančnega razkritja potrebna ter bi morala biti jasna in nediskriminatorna, mora to biti le del celotne slike; meni, da bi morala biti druga vprašanja poleg finančnega ozadja enako pomembna, in je zato prepričan, da je preglednost glede identitete lobistov in njihovih strank najpomembnejši dejavnik; meni pa, da je treba brez izjeme upoštevati predpise o stroki držav članic, v skladu s katerimi morajo nekatere kategorije lobistov spoštovati zavezo k molčečnosti v zvezi s svojimi strankami;

12. meni, da bi obveznost finančnega razkritja moralo upoštevati pomembna vprašanja v zvezi s poslovanjem in konkurenco ter ne bi smela biti preveč strogo; meni, da bi moralo zadostovati, da se razkrije celoten obseg lobističnih dejavnosti in seznam strank, ne da bi bilo treba navesti posamična plačila ali sorazmerne zneske po strankah;

13. meni, da mora biti obseg finančnega razkritja enak tudi za prostovoljno lobiranje, ki se ga pogosto poslužujejo nevladne organizacije, ter zahteva, da se javnosti da več informacij o finančnem stanju neprofitnih organizacij in o financiranju njihovih lobističnih kampanj in materiala;

14. izraža podporo zamisli, da bi poročevalci Evropskega parlamenta morali pripraviti "zakonodajni odtis" svoje dejavnosti, ki na pregleden način odraža obseg lobistične dejavnosti, svetovanja in vloženih virov v času opravljanja nalog poročevalca;

15. ostaja mnenja, da mora Parlament popolnoma samostojno odločiti o tem, v kakšni meri bo upošteval mnenja civilne družbe;

16. meni, da je potrebno preučiti priporočila, ki jih vsebuje tako to mnenje kakor poročilo, ki ga je pripravil pristojni odbor, ter da mora Parlament ukrepati glede svojega poslovnika in kodeksa ravnanja ter sodelovanja s Komisijo in Svetom; v skladu s tem priporoča vzpostavitev, najkasneje do prvega četrtletja 2008, poslanske delovne skupine v Parlamentu, ki bi sodelovala skupaj s Komisijo in s Svetom na tem področju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.12.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Titus Corlăţean, Bert Doorn, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio Masip Hidalgo, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sharon Bowles, Vicente Miguel Garcés Ramón, Eva Lichtenberger, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Michel Rocard

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (8.1.2008)

za Odbor za ustavne zadeve

o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah

(2007/2115(INI))

Pripravljavec mnenja: Søren Bo Søndergaard

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   priznava, da imajo lobiranje ter znanje in izkušnje, ki jih prispevajo lobiji in nevladne organizacije, velik pomen in vpliv na sprejemanje odločitev v EU in da je zato potrebna ureditev;

2.   meni, da bo skupen obvezni register za vse institucije EU z razkritimi določenimi vrstami finančnih podatkov za vse lobije in lobiste, ki spoštujejo načeli preglednosti in zasebnosti, učinkovito sredstvo pri prepoznavanju in oceni moči najpomembnejših gonilnih sil, ki podpirajo določeno dejavnost lobiranja. Register mora biti povezan s pravili o etičnem ravnanju, ki je skupen vsem institucijam EU;

3.   meni, da je prvi korak v smeri enega skupnega registra za vse institucije EU lahko narejen šele, če bi Evropski parlament uvedel obvezno registracijo tako pri Parlamentu kot Komisiji za lobiste, če želijo dostopati do prostorov Evropskega parlamenta; prav tako poziva Komisijo, naj za dostop do prostorov Komisije zahteva registracijo pri obeh institucijah;

4.   meni, da pristop na podlagi dohodka, ki ga je izbrala Komisija, predstavlja nujno in minimalno pravilo. Meni, da morajo biti lobisti poleg tega zavezani med drugim tudi k razkritju odhodkov za lobiranje, prikazujoč enake informacije o odhodkih za lobiranje pri evropskih poslancih, kot so jih evropski poslanci zavezani razkriti v svojih finančnih izjavah;

5.   poziva predsedstvo Parlamenta ali kvestorje, da preučijo načine omejevanja nepooblaščenega dostopa do tistih nadstropij v zgradbah Parlamenta, kjer so pisarne poslancev, medtem ko se lahko javnosti omeji dostop do prostorov odborov le v izjemnih primerih;

6.   zahteva javno spletno podatkovno bazo, po kateri je mogoče iskati in se jo lahko prenese ter vsebuje vse pomembne podatke z navzkrižnimi sklicevanji na druge morebitne podatkovne baze institucij EU, dokler se ne vzpostavi skupne baze podatkov;

7.   zahteva uvedbo mehanizma za spremljanje (npr. odbor poslancev, ki nimajo nobenega drugega pomembnega položaja v Parlamentu), da se bodo nadzorovali podatki v registru in zagotavljala njihova natančnost, ter meni, da je pomembno zagotoviti dovolj sredstev (v osebju in denarju) v ta namen;

8.   meni, da morajo sankcije veljati za lobiste, ki so namerno navedli nepopolne ali napačne podatke; meni, da sta za sistem obvezne registracije začasno prenehanje članstva oziroma v najhujših primerih izbris iz registra sorazmerni in dovolj odvračalni sankciji;

9.   poziva konferenco predsednikov, da na svoji spletni strani objavi seznam vseh obstoječih medskupin (skupaj s člani, dnevnimi redi sej in dokumenti), kot tudi lobijev in nevladnih organizacij, ki podpirajo te skupine, ter opredeli vrsto te podpore, zlasti v obliki človeških virov ter materialnih ali finančnih sredstev;

10. poziva svoj urad, da pregleda pravila, ki urejajo dejavnosti lobistov najpozneje tri leta od začetka veljavnosti, da se oceni, ali spremenjeni sistem dosega potrebno preglednost dejavnosti lobistov; poziva Komisijo, da vse prihodnje pobude o lobističnih dejavnostih v EU utemelji na pravni podlagi iz pogodb, ki zadeva preglednost in odprtost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.12.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Alfredo Antoniozzi, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Carlos Coelho, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Armando França, Urszula Gacek, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Lilli Gruber, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Stavros Lambrinidis, Esther De Lange, Henrik Lax, Sarah Ludford, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Rares-Lucian Niculescu, Bogusław Rogalski, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Csaba Sógor, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Simon Busuttil, Genowefa Grabowska, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Jörg Leichtfried, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Rainer Wieland

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Manuel Medina Ortega


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Barón Crespo, Bastiaan Belder, Richard Corbett, Jean-Luc Dehaene, Andrew Duff, Ingo Friedrich, Anneli Jäätteenmäki, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Rihards Pīks, Riccardo Ventre, Johannes Voggenhuber, Dushana Zdravkova

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Graham Booth, Costas Botopoulos, Carlos Carnero González, Monica Frassoni, Gérard Onesta, Georgios Papastamkos, Reinhard Rack, Kathy Sinnott, Mauro Zani

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Willi Piecyk, Søren Bo Søndergaard

Zadnja posodobitev: 17. april 2008Pravno obvestilo