Postopek : 2008/2041(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0252/2008

Predložena besedila :

A6-0252/2008

Razprave :

PV 08/07/2008 - 18
CRE 08/07/2008 - 18

Glasovanja :

PV 09/07/2008 - 5.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0356

POROČILO     
PDF 231kWORD 175k
12. junij 2008
PE 402.655v02-00 A6-0252/2008

o temi „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“

(2008/2041(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: Reinhard Rack

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o temi „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“

(2008/2041(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zelene knjige z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

–   ob upoštevanju bele knjige „Evropska prometna politika do leta 2010“: čas za odločitev“, KOM(2001) 370),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino: Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“ (KOM(2006) 0314),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil (KOM(2007)0541),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju – Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0022),

   ob upoštevanju sporočila Komisije o pobudi Inteligentni avtomobil: „Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila“ (KOM(2006)0059),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti“ (KOM(2006)0336),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ (KOM(2007)0607),

   ob upoštevanju sporočila Komisije o tematski strategiji za urbano okolje (KOM(2005)0718),

–   ob upoštevanju predlogov in smernic Komisije ter stališč Evropskega parlamenta o strukturnih in kohezijskih skladih ter o sedmem okvirnem programu za raziskave,

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (KOM(2007)0817),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2007 v zvezi z lizbonsko strategijo(1),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“(2),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 z naslovom „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključu do trajnostne mobilnosti“(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2006 o tematski strategiji za urbano okolje(5),

–   ob upoštevanju stališča Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o temi „Mobilnost v mestih“,

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in stališč Odbora za okolje, javno zdravje in varnost ter Odbora za regionalni razvoj(A6-0252/2008),

A. ker so urbana središča (mesta in okolica) v mnogih pogledih velikega pomena za življenje ljudi v Evropi; ker se urbana središča kljub svoji različni zgradbi soočajo s podobnimi težavami in izzivi glede onesnaženja, prometnih zastojev, hrupa in varnosti v cestnem prometu, ki so posledica mestne mobilnosti;

B.  ker so nujno potrebni novi načini razmišljanja in novi koncepti o mobilnosti v mestih, saj mestni promet pomembno prispeva k podnebnim spremembam, onesnaževanju in drugim okoljskim problemom ter s tem povezanim negativnim posledicam na kakovost življenja in zdravja prebivalcev mest; ker je treba te težave rešiti, če naj bo katera koli splošna strategija EU za boj proti podnebnim spremembam in drugim okoljskim težavam uspešna;

C. ker je treba določiti uravnotežen način delitve nalog med Evropsko unijo in mesti, pri čemer mora Evropska unija imeti jasno določeno vlogo; ker mora v skladu z načelom boljših predpisov in načeloma subsidiarnosti in sorazmernost, Skupnost v zvezi z mobilnostjo v mestih ukrepati le, ko gre za jasno evropsko dodano vrednost,

D. ker je treba upoštevati tudi načela notranjega trga EU na področju mobilnosti v mestih,

E.  ker morajo imeti evropska mesta na izbiro široko paleto prožnih instrumentov, da izoblikujejo mešanico politik po svoji meri, da se poiščejo celostne, trajnostne, družbeno učinkovite in gospodarsko ustrezne rešitve za posebne težave v zvezi z mobilnostjo; ker si je treba prizadevati za boljše logistične rešitve in se usmeriti k bolj trajnostnim načinom prevoza pri vseh načinih in področjih prometa (hoja, kolesarjenje, javni in zasebni prevoz potnikov, tovorni promet in storitve), da se zagotovi dobra dostopnost mestnih središč in nemoteni prometni tokovi v mestih, kar je zelo pomembno za prebivalce, obiskovalce, dnevne migrante, proizvajalce in dobavitelje blaga ter izvajalce storitev v mestih – zlasti MSP; ker je treba posebno pozornost nameniti interoperabilnosti izbranih instrumentov, da se oblastem na kasnejši stopnji omogoči pregon cestnoprometnih prekrškov v zvezi z mestnimi območji na čezmejni podlagi,

F.  ker mora evropska politika urbanega prometa upoštevati vidike gospodarske, družbene, ozemeljske in okoljske kohezije; ker je treba posebno pozornost nameniti posebnim problemom in razmeram v „novih“ državah članicah,

G. ker je treba upoštevati posebne potrebe zaposlenih (dnevnih migrantov), oseb z zmanjšano možnostjo gibanja, otrok (otroški vozički), najrevnejših in starejših oseb; ker je treba upoštevati, da hitro staranje evropskega prebivalstva vodi k demografskim premikom in novim potrebam družbe v zvezi z mobilnosti,

H. ker je nujno treba sprejeti nov pristop k strateškem načrtovanju mestnih območij, da bi lahko predvideli okoljske in energetske izzive in izzive mobilnosti za naslednjih nekaj desetletij,

I.   ker je internalizacija zunanjih stroškov pomemben korak na poti k doseganju dejanskih stroškov v prometnem sektorju; treba je oceniti možnost navzkrižnega subvencioniranja v korist trajnostnih konceptov prometa, da se zagotovi pravična obravnava med prevozom blaga in potnikov ter med različnimi načini prevoza; ker bi bilo treba vložiti velike napore v razvoj novih instrumentov financiranja in boljšo ter pogostejšo uporabo obstoječih finančnih instrumentov, kot so strukturni in kohezijski skladi za trajnostne rešitve mobilnosti v mestih,

Vloga Evropske unije

1.   pozdravlja zgoraj omenjeno zeleno knjigo kot primerno podlago za razpravo; odobrava tudi celovito vključitev udeležencev v procesu oblikovanja mnenja in formuliranja prihodnje politike Evropske unije o urbanem prometu;

2.   meni, da je treba jasno opredeliti področja odgovornosti EU ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz pogodb; priznava načelo, da so lokalne oblasti svobodne pri sprejemanju svojih lastnih politik mobilnosti, če ne kršijo ustrezne nacionalne in evropske zakonodaje; hkrati pričakuje, da se države članice in mesta ob uporabi zgoraj omenjenih načel zavedajo svoje odgovornosti do boljšega organiziranja in načrtovanja mobilnosti v mestih; priznava pa, da skupna dejanja v zvezi z mobilnostjo v mestih v Skupnosti na nekaterih področjih lahko prinesejo dodano vrednost;

3.   meni, da bi morala Evropska unija opredeliti celostno strategijo za mobilnost v mestih, ki bi vodila v zmanjšanje velike rabe zasebnih avtomobilov in spodbujala prehod na trajnostne načine prevoza, podpirala obveznosti EU na področju varstva okolja in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

4.   meni, da je na naslednjih področjih nujno delovanje na evropski ravni in zahteva

-   oblikovanje skupnega integriranega evropskega koncepta mobilnosti v mestih, ki bo pomenil skupen okvir, po katerem bi se lahko ravnali evropski, nacionalni, regionalni in lokalni akterji (občine, državljani, gospodarstvo in industrija); ta pristop mora temeljiti na načelih notranjega trga EU na področju trajnostne mobilnosti in bi moral upoštevati gospodarsko sposobnost mest in učinek na demografske spremembe (preseljevanje iz mest); poudarja, da bi to moralo dati mestom in mestnim območjem močan zagon za pripravo povezanih in celovitih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, s poudarkom na dolgoročnem urbanem načrtovanju in prostorskem načrtovanju;

-   pridobitev in učinkovito razširjanje zanesljivih in primerljivih podatkov o vseh vidikih mestne in primestne mobilnosti ob upoštevanju prihodnjih sprememb okvirnih pogojev (npr. demografskih sprememb, gospodarske rasti in sprememb podnebja);

-   pregled aktualnih veljavnih predpisov Skupnosti, ki se neposredno ali posredno nanašajo na področje mobilnosti v mestih, pri čemer je treba za vsak primer preučiti možnosti za izboljšave in poenostavitev;

-   oceno, kako države članice izvajajo in uporabljajo evropsko zakonodajo, ki zadeva mestni promet, zlasti javni potniški prevoz;

-   seznam lokalnih pobud za reševanje nekaterih problemov, omenjenih v zeleni knjigi (recimo cestne pristojbine, zelena območja, varnost v javnem prometu, varstvo kolesarjev itn.); upa, da bo mogoče na osnovi tega seznama izmenjevati najboljše prakse na teh področjih;

-   spremljanje lokalnih ukrepov, povezanih z dostopom do središč mest, da se prepreči nove trgovinske ovire na notranjem trgu EU;

-   evropsko platformo za mobilnost v mestih ali kakršen koli drugačen učinkovit forum, ki bi na razumljiv način združeval vse podatke, najboljše prakse in informacije o politikah o mobilnosti v mestih, da bi državljanom in oblikovalcem politik omogočal lahek dostop do bistvenih informacij, ki so potrebne za razvoj politik mobilnosti v mestih; poudarja, da bi morala takšna platforma v največji možni meri črpati iz obstoječih zbirk podatkov, virov in institucij, s čimer se preprečijo novi birokratski postopki;

- oceno zunanjih stroškov različnih načinov prevoza ter preverjanje možnosti internalizacije teh stroškov;

5.   poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi premagale nacionalne ovire za mestne sheme, ne da bi predlagala zakonodajo na ravni EU, ki bil lahko omejila lokalno prožnost, ki je potrebna za reševanje težav z mobilnostjo;

Zakonodaja

6.   meni, da mora Evropska unija na področjih politike, kjer lahko ima zakonodajna pooblastila (npr. proračunska politika, okoljska politika, socialna politika in politika zaposlovanja, konkurenčna politika, industrijska politika, regionalna in kohezijska politika, prometna politika ter politika varnosti v cestnem prometu, energetska politika), upoštevati posebne zahteve urbanega prometa;

Standardizacija in usklajevanje

7.   zahteva specifično evropsko ureditev in/ali smernice za standardizacijo in usklajevanje

- oblikovanja in delovanja zelenih območij in cestnih pristojbin, meni, da je treba odločitev o uvedbi teh ukrepov sprejeti na lokalni ravni, ob upoštevanju razmer v posameznih aglomeracijah; ker je ob upoštevanju načel notranjega trga EU treba še posebno upoštevati njihovo interoperabilno strukturo, da se omogoči prosti pretok prometa in prepreči nastanek divergentnih pobud v različnih državah članicah;

-    tehničnih in organizacijskih zahtev interoperabilnosti različnih načinov prevoza potnikov in blaga,          mobilnosti invalidnih oseb, starejših oseb, oseb z majhnimi otroki in najbolj revnih;

- izboljšanja prometne varnosti v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo;

–    dostopnosti in interoperabilnosti tehnologij inteligentnih prevoznih sistemov (ITS) za uporabo po vsej EU;

Razširjanje in izmenjava najboljših praks

8.   poleg tega zahteva ustrezne ukrepe za spodbujanje izmenjave najboljših praks, zlasti na področju:

- optimizacije uporabe obstoječe infrastrukture, na primer s fleksibilnimi koncepti rabe cest,

–    sprejetja rešitev večmodalnega prometa in mobilnosti (cesta, železnica, voda),

-    enotnih sistemov vozovnic in zaračunavanja, ki poenostavijo dostop do različnih vrst prevoza in njihovo povezano uporabo,

-    priprave prilagojenih vzdržnih načrtov mobilnosti ter podpornih ukrepov pri regionalnem in urbanističnem načrtovanju („mesto kratkih poti“), procesu, pri katerem bi morale od zgodnje faze sodelovati vse strani,

-    inovativnih rešitev za učinkovit tovorni promet, zlasti za lokalno distribucijo blaga v mestih, vključno z zanesljivimi sistemi za nakladanje in raztovarjanje, ki bodo poenostavljali operacije na zadnjem delu poti do končnih uporabnikov,

-    trajnostnih prevoznih storitev za zagotovitev mobilnosti turistov v mestih in primestnih območjih;

-    smernic za zeleno politiko javnega naročanja,

-    izboljšav v čistem javnem lokalnem potniškem prometu s poudarkom na učinkovitosti, privlačnosti, zmanjšanju emisij in dostopnosti, vključno za invalidne osebe in osebe z zmanjšano možnostjo gibanja, ter z vidika varnosti in zaščite,

-    spodbujanja trajnostnih verig mobilnosti: hoja – kolesarjenje – deljenje avtomobilov – skupna uporaba avtomobilov – taksi – skupinska/javna mobilnost,

- boljše organiziranosti prevoza na kratkih razdaljah,

-    ukrepov za optimizacijo upravljanja logistike in mobilnosti v korist zmanjšanja prometa in/ali izogibanja prometu, kot je na primer delo na daljavo ali premakljiv začetek delovnega časa in pouka,

–    ukrepov za spodbujanje virtualne mobilnosti, recimo e-učenja, e-bančništva, televizijske prodaje in telekonferenc,

-    vzpostavitve čistih con in cestninskih sistemov,

–    parkirnih politik in praks, kot je na primer vzpostavitev sistemov za upravljanje parkirišč,

–    izboljšanja in razširjanja uporabe sistemov ITS;

9.   poziva h kar največjemu možnemu širjenju podatkov o vprašanjih, ki so pomembna za mobilnost v mestih, kot so na primer statistični podatki Eurostata in iz baze podatkov o nesrečah na cestah v Evropi CARE; zahteva, da se sprosti dostop do baze podatkov o nesrečah na cestah v Evropi CARE, kar bi bilo močno orodje za izmenjavo informacij in strokovnega znanja med strokovnjaki s področja prometa;

10. poziva Komisijo, da podpre lokalne oblasti s spodbujanjem pilotnih in poskusnih projektov, zlasti v zvezi z uporabo celovitega pristopa glede mobilnosti v mestu in zagotavljanjem pomoči za raziskave na področju urbanističnega načrtovanja;

Raziskovanje in razvoj

11. poudarja, da so potrebne raziskave in razvoj na področju trajnostnega prometa, zlasti pa je treba spodbujati tehnološki napredek pri razvijanju čistejših tehnologij vozil; poziva Komisijo in Svet, naj vlagata v čiste, učinkovitejše in varne sisteme mesnega prometa, ki bodo namenjeni potrošnikom, ter naj sprejmeta ukrepe za oblikovanje trga za takšne sisteme;

12. poudarja, da lahko EU odigra vlogo pri razvoju in spodbujanju inteligentnih prevoznih sistemov in pri financiranju inovativnih tehnologij, saj te lahko pomembno prispevajo med drugim k večji prometni varnosti in k izboljšanju prometnih tokov ter logistične učinkovitosti; zato meni, da bi bilo treba spodbujati njihov nadaljnji razvoj in še zlasti njihovo večjo uporabo v EU;

13. poziva Komisijo, naj oblikuje dostopne in skladne sezname raziskovalnih in razvojnih projektov s področja mobilnosti v mestih v različnih okvirnih programih EU in pri tem navede morebitne primere, ki se uporabljajo v praksi;

Usklajevanje med oblastmi

14. poudarja, da je izmenjava najboljših praks, ki zadeva upravljanje z mobilnostjo in boljše usklajevanje, bistvenega pomena za izboljšanje mestnega prometa in mobilnosti, saj se pokažejo takšne pomanjkljivosti, kot je pomanjkanje ustrezne dodelitve odgovornosti, pomanjkljivo usklajevanje med različnimi lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi ter nezadostno usklajevanje pri načrtovanju mestnih, primestnih in podeželskih prometnih sistemov; poudarja, da slabo usklajevanje med lokalnimi oblastmi vodi k višjim stroškom dostav, gostejšemu prometu in večjemu onesnaženju okolja;

15. izrecno poziva k boljši usklajenosti med sosednjimi lokalnimi oblastmi, da se zagotovi določena stopnja doslednosti in trajnosten ter usklajen razvoj lokalnih in regionalnih prometnih infrastruktur na čezmejnih območjih in drugod;

Celostni pristop

16. meni, da je treba razvoj mest in njihovo načrtovanje izvajati na celostni osnovi, ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb mestnega prometa; uvedba hitrih železniških povezav med mestnimi središči in rečnimi, železniškimi in letališkimi terminali, zlasti pa odročnimi regijami bi morala biti prednostna naloga pri projektih obsežnega razvoja in modernizacije mest;

17. opozarja, da bi bilo zaradi čedalje hitrejše rasti mest treba večjo pozornost posvetiti predmestjem, primestnim območjem in somestjem;

Individualna odgovornost

18. poudarja individualno odgovornost državljanov in meni, jih je treba spodbujati, naj kot udeleženci v prometu kritično ocenijo svoje ravnanje in, če je mogoče, dejavno sodelujejo v lokalnih forumih za mobilnost v mestih; meni, da lahko skoraj vsak državljan spremeni svoje navade, na primer glede uporabe osebnih motornih vozil in uporabe alternativnih prevoznih sredstev (hoje, kolesarjenja ali javnega prometa), ter s tem kot posameznik pripomore k čistejšemu mestnemu okolju in boljši kakovosti življenja; poziva, naj nacionalne, regionalne in lokalne oblasti zagotovijo alternativne možnosti mobilnosti, da se omogoči take spremembe; poleg tega poziva evropske, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj stopnjujejo izobraževalne in obveščevalne kampanje, da se bodo državljani bolje zavedali svojega obnašanja v prometu; poudarja, kako pomembne so izobraževalne kampanje zlasti za mlajše generacije;

19. v zvezi s tem opozarja na pomen in čedalje večji uspeh „dneva brez avtomobilov“ v okviru tedna mobilnosti v EU; ugotavlja, da je v letu 2007 pri tej pobudi sodelovalo 1909 mest iz 23 držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo to pobudo in si prizadevajo za njeno splošno sprejetje;

20. meni, da je treba pripraviti študijo, ki bo prikazala vse vidike možnosti državljanov v zvezi z mobilnostjo v mestih ter vsebovala podatke o tem (zasebni promet v primerjavi z javnim prometom); poziva k novemu in standardiziranemu zbiranju podatkov o vprašanjih, ki se jih manj preučuje, kot so na primer vedenje pešcev in kolesarjev ter razlogi, zaradi katerih meščani uporabljajo določene vrste prevoza in ne drugih;

Financiranje

21. ugotavlja, da lahko Evropska unija pomembno prispeva pri financiranju ukrepov na področju mestnega potniškega in tovornega prometa, na primer s sredstvi iz strukturnih in kohezijskih skladov, ter zahteva, naj Komisija ravna v skladu s svojo odgovornostjo na tem področju; opozarja na odgovornost držav članic, ki izhaja iz prava Skupnosti, glede financiranja ukrepov, ki so pomembni za okolje in za promet;

22. poziva Komisijo, naj pripravi specifične instrumente, usmerjene v tržno gospodarstvo, da se bo oblikoval uravnotežen in ugoden okvir za trajnostno mobilnost v mestnih središčih;

23. zahteva, naj bo v okviru bližajočega pregleda proračuna EU financiranje projektov iz sredstev Evropske unije v prihodnosti tesneje povezano s pogoji in zahtevami v zvezi s trajnostnim razvojem in varstvom okolja, ter vidi v tem primeren instrument za spodbujanje okolju prijaznih in široko dostopnih prometnih konceptov;

24. poziva Komisijo, naj sama ali na primer skupaj z Evropsko investicijsko banko, začne z delom v zvezi s pregledovanjem sedanjih in prihodnih možnosti za financiranje mestnega prometa; predlaga pripravo izčrpnih navodil, ki bodo sistematično urejala vsa sredstva, ki so na voljo za mestni promet; nadalje poziva Komisijo, naj preuči navzkrižno subvencioniranje na področju prometa, da se zagotovi enakopravna obravnava vseh načinov prevoza ter prevoza potnikov in blaga; poleg tega je treba oceniti vse vidike javno-zasebnih partnerstev in njihov morebiten prispevek k konceptom trajnostne mobilnosti v mestih;

25. poziva predsedstvo Evropskega parlamenta in njegove službe, naj bodo za zgled z izvrševanjem svojih sklepov in spodbujanjem ukrepov za upravljanje mobilnosti za poslance, osebje in obiskovalce Evropskega parlamenta s ciljem vključevanja trajnostne mobilnosti v področje uporabe uredbe EMAS (Eco-Management and Audit Scheme);

                                                                            o

                                                                 o                    o

26. naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0345.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0007.

(4)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0375.

(5)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0367.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Leta 2006 je ob predstavitvi vmesnega pregleda Bele knjige o prometu Evropska komisija naznanila svoj namen, da predstavi Zeleno knjigo o mestnem prometu. Po širokem javnem posvetovanju v prvem polletju leta 2007 je Komisija 25. septembra 2007 objavila zeleno knjigo z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551). Z objavo zelene knjige se začenja posvetovalni postopek, ki bo trajal do 15. marca 2008 in v okviru katerega so udeleženci zaprošeni, da se opredelijo glede predlogov Komisije. Komisija bo nato konec leta predstavila akcijski načrt s konkretnimi ukrepi.

Poročevalec odobrava predložitev te obsežne zelene knjige, ki si prizadeva nakazati in strniti čim več vidikov urbane mobilnosti. Z razliko od Komisije, ki je posamične točke razvrstila tematsko (bolj tekoč promet, bolj zelena mesta, bolj inteligenten, dostopnejši in varnejši mestni promet), je poročevalec mnenja, da bi veljalo razčistiti osrednje vprašanje, zato to vprašanje postavi v središče nove razvrstitve: Kakšna je/bi lahko bila/mora biti vloga Komisije pri vprašanjih urbanega prometa in kako lahko Komisija ravna/bi lahko ravnala/mora ravnati v posameznih primerih?

Vloga Evropske unije

V skladu s tem si prvi del dokumenta prizadeva sestaviti začetni seznam(1) področij, na katerih je mogoče z dejavnostmi na evropski ravni doseči jasno dodano vrednost. Poročevalec bi v tem smislu rad poudaril pomen skupnega integriranega evropskega koncepta urbanega prometa. Nadalje je treba izpostaviti pridobivanje zanesljivih in primerljivih podatkov, ki po eni strani prikazujejo dejansko stanje, po drugi strani pa upoštevajo prihodnje spremembe okvirnih pogojev (npr. demografske spremembe.) Pomembna sta tudi seznam in analiza sedanjih veljavnih pravil na področju urbanega prometa, zlasti z ozirom na morebitno deregulacijo. Nenazadnje pa se je treba lotiti tudi ocene zunanjih stroškov in njihove morebitne internalizacije.

Trdo pravo / mehko pravo

Dokument se v nadaljevanju ukvarja z vlogo Evropske unije kot zakonodajnega organa. Urbani promet je področje, ki je povezano z drugimi področji, kar pomeni, da je pod vplivom številnih političnih področij, ki so na ravni Evropske unije že urejena. Sem spadajo na primer okoljska politike, socialna politika in politika trga dela, konkurenčna politika, industrijska politika, regionalna in kohezijska politika, prometna politika. Že ta kontekst zadostuje, da postane upravičeno zanimanje Evropske komisije za to temo jasno in razumljivo.

Kot dopolnilo pa velja še opozoriti na dodano vrednost, ki jo lahko EU ustvari na področju izboljšanja urbane mobilnosti: priložnost, da izdela temeljne standarde in normative pri novih rešitvah. Te rešitve naj bi v Skupnosti do določene mere ustrezale enakim načelom, da bi se državljani in industrijski sektorji posameznih držav članic srečevali z medsebojno usklajenimi strukturami.

Problemi urbanega prometa so si na splošno zelo podobni, zaradi heterogenosti evropskih mest pa nikoli popolnoma enaki. Zato bi bilo zaželeno, da bi mestom in občinam za reševanje njihovih vsakokratnih problemov dali na voljo sredstva, ki bi se razlikovala po podrobnostih, vendar bi bila v temeljih primerljiva. Občine bi morale imeti možnost, da bi se same odločale na podlagi jasno strukturirane ponudbe rešitev, ki bi prišle zanje v poštev, in jih nato uresničevale. Pri tem gre predvsem zato, da se občinam omogoči sestaviti individualno mešanico politik, ki temelji na načeloma standardiziranih rešitvah. Na vsak način je treba preprečiti nastanek „otokov“ z drugačnimi rešitvami.

Da bi lahko državljani in industrijski sektorji v Skupnosti lahko izhajali iz primerljivih načel, bi morale biti zelene cone oziroma cone z majhnimi emisijami ali pobiranje cestnin v vseh evropskih mestih načeloma podobno strukturirane. V zvezi s tem je zlasti pomembna interoperabilnost tehničnih rešitev. Načelo čim večje združljivosti pa je treba preučiti tudi na področjih, kjer ne prevladuje tehnologija, na primer pri uvedbi vinjet ali nalepk za dovoljevanje dostopa. Posebno pozornost zaslužijo šibkejši udeleženci v prometu, na primer osebe z omejeno mobilnostjo, otroci in starejše osebe. S tem je povezano področje varnosti v prometu, ki ga je treba razumeti kot integriran koncept, v katerem so upoštevana in zajeta vsa področja prometa in infrastrukture.

Na mnogih področjih je možna uvedba ukrepov mehkega prava, kot je razširjanje in izmenjava dobrih praks, kot dopolnilo k opisanim ukrepom trdega prava. Pomembna točka pri premagovanju prometnih težav v mestih je optimalna uporaba razpoložljive infrastrukture, nenazadnje tudi zato, ker je prostor v mestih najdragocenejši, a zelo omejen vir. K reševanju prometnih težav bi lahko prispevale inovativne rešitve, kot so na primer zamisli o uporabi cest, ki bi bila prilagojena različnim delom dneva. Tudi večmodalni prometni koncepti še skrivajo v sebi velik potencial. Vse možnosti niso še izčrpane na primer kar se tiče vključevanja prometa po celinskih plovnih poteh v zamisli o urbanem prometu. Tudi Evropska komisija bi lahko podprla vprašanja v zvezi s prostorskim in urbanim načrtovanjem. Več bi bilo treba razpravljati o pomenu prilagojenih načrtom mobilnosti. V to področje sodi med drugim celotna problematika dnevne migracije ali na primer „umetno ustvarjanje prometa“ (npr. velika nakupovalna središča na obrobju mest oz. „mesto kratkih poti“). Posebno pozornost je treba z vidika delovanja gospodarstva zadevnega mesta posvetiti tudi natančno premišljenemu logističnemu konceptu, zlasti v obliki dobro organiziranega in učinkovitega prevoza blaga.

Naslednje vprašanje se tiče okoljske odgovornosti na področju prometne politike. Med poglavitne razloge za pripravo te zelene knjige spadajo pomembni razmisleki glede kakovosti življenja in zdravja. S tem je na primer neposredno povezana okoljsko ozaveščena politika javnih naročil, ki vedno znova razkriva svoj pomen, med drugim takrat, ko gre za vprašanje internalizacije zunanjih stroškov, ki lahko predstavlja (finančno) pomemben usmerjevalni učinek pri doseganju okolju prijazne mobilnosti. Nadaljnja prizadevanja so nujna na področju javnega mestnega prometa. Ta mora postati učinkovit, privlačen in dostopen, da spodbudi državljane k prehodu na druge načine prevoza, obenem pa prepreči, da bi bili le šibkejši člani družbe „prisiljeni“ opravljati svoje poti v mestu z manj privlačnimi prevoznimi sredstvi. Hkrati s temi ukrepi je treba tudi izkoristiti potencial, ki ga imajo alternativni načini prevoza, na primer kolo. Na splošno lahko boljša organiziranost prometa na kratke razdalje bistveno pripomore k razbremenitvi mest, med drugim med prometnimi konicami. Ne sme se podcenjevati nadaljnjih ukrepov preprečevanja prometa, na primer z večjo uporabo konceptov dela na daljavo. Treba bi si bilo prizadevati tudi za dejansko zmanjšanje prometa, se pravi zmanjšanje obsega prometnih konic v jutranjih in poznih popoldanskih urah, na primer z uvajanjem prožnega delovnega časa za zaposlene. K temu bi prispevale tudi nekoliko različni časi začetka pouka v šolah.

Področje raziskav in razvoja skriva doslej še ne izkoriščene potenciale na primer glede boljše organiziranosti prometnih tokov ali prometne varnosti. Tehnološki napredek nam omogoča izdelavo okolju prijaznih vozil. Zato je treba vložiti velike napore v spodbujanje novega razvoja in uvajanje vse večjega števila takšnih konceptov/rešitev.

Tudi državljani v mestih in občinah se morajo zavedati, da je njihov osebni prispevek k čistejšemu in življenja vrednemu mestnemu okolju nepogrešljiv. Po eni strani jih je treba spodbuditi, da kritično pregledajo svoje vedenje v vlogi udeležencev mestnega prometa. K temu spada na primer tudi vprašanje, ki si ga mora vsakdo zastaviti, in sicer, ali je uporaba osebnega vozila v vsakem primeru nujna. Tudi vozne navade se lahko brez posebnih stroškov za posameznika prilagodijo okoljskim merilom. To pa po drugi strani med drugim predpostavlja konkurenčna alternativna prevozna sredstva na področju mestnega potniškega prometa. In končno je treba spodbuditi državljane, ne le zaradi bolj zdravega življenjskega sloga, k pogostejšem opravljanju krajših razdalj peš. Da bi to potekalo na „svežem zraku“, mora biti eden od naših najpomembnejših ciljev.

Financiranje

Na področju financiranja ima Komisija med drugim na voljo sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov ali iz okvirnih razvojnih programov. Zaradi posebnega pomena urbanega prometa za vse udeležence in zaradi že omenjenega dejstva, da je na urbanem področju že veliko evropskih predpisov, je treba Komisijo pozvati, da prevzame svojo odgovornost glede financiranja. Nujne investicije za izboljšavo mobilnosti v mestih in s tem povezano spoštovanje evropskih predpisov ustvarjajo široko potrebo po financiranju, ki jo morajo kriti predvsem zadevne odgovorne lokalne skupnosti. Pri tem je treba opozoriti tudi na odgovornost držav članic glede financiranja ukrepov na področju okolja in prometa, ki jih predpisuje Skupnost. To pomeni, da morajo države članice v zvezi s tem zagotoviti mestom in občinam finančna sredstva za izvajanje zakonodaje Skupnosti.

Poročevalec vidi velik pomen tudi v razvoju in vzpostavitvi novih instrumentov financiranja, na primer v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko. V tem kontekstu ne smemo pozabiti na potencial navzkrižnega subvencioniranja na področju prometa. Pomemben mehanizem (ker je finančne narave) je tudi pogojevanje prejema sredstev s spoštovanjem prevzetih obveznosti. Kot pogoj za dodelitev subvencij se na primer lahko postavi izvajanje okolju prijaznih rešitev.

(1)

Treba je vnaprej opozoriti, da noben seznam, naveden v tem osnutku poročila, ni izčrpen, in da služi predvsem ponazoritvi opisanih načel.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (8.4.2008)

za Odbor za promet in turizem

o „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“

(2008/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Justas Vincas Paleckis

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   izpostavlja, da je vedno več ljudi zgoščenih na mestnih območjih in somestjih; poudarja, da si je treba prizadevati, da bi bil mestni prevoz trajnosten, okolju prijazen, dostopen in uporabniku prijazen, zlasti za uporabnike z zmanjšano gibljivostjo, kot so invalidne in starejše osebe;

2.   meni, da povečanje prometa pomeni, da so ceste v večjih mestih pogosto preobremenjene, tako da je cestno omrežje večjih mest izjemno občutljivo na motnje in ni prilagodljivo, kar se kaže v prometnih zastojih, ki nastanejo zelo hitro že pri najmanjših težavah. Zmanjševanje občutljivosti na motnje v cestnem omrežju v večjih mestih (npr. z inteligentnimi prometnimi sistemi (ITS), spodbujanjem novih voznih in prevoznih navad) je zato zelo pomembno;

3.   poudarja, da je treba sprejeti in izvajati globalni pristop, ki bo upošteval vse vidike dostopnosti in bo vključeval vsa prevozna sredstva;

4.   poudarja, da je dostop do mobilnosti za vse (tudi za tiste, ki nimajo dostopa do osebnega avtomobila) socialni dejavnik, ki ga je treba upoštevati;

5.   opozarja, da je treba zaradi večjega števila dnevnih migrantov zgraditi parkirne objekte na obrobju mest, od koder je treba omogočiti prilagodljiv dostop do drugih prevoznih sredstev;

6.   meni, da je okolju prijazen javni prevoz sredstvo za zmanjševanje emisij na mestnih območjih, kjer kakovost zraka vpliva na zdravje ne le prebivalstva, temveč tudi obiskovalcev in ljudi, ki delajo v mestih;

7.   poudarja, da bo reševanje težav s prometnimi zastoji izboljšalo kakovost zraka in zmanjšalo obremenitev s hrupom; verjame, da se to lahko učinkovito doseže z nadzorovanjem fizičnega dostopa do avtocest s politiko dostopa in z vplivanjem na cestni promet v določenih območjih s politiko parkiranja;

8.   poudarja, da je treba ločevati razvoj mestnega prevoza od negativnega vpliva na okolje s sprejetjem koherentne politike v okviru svežnja ukrepov Komisije za podnebne spremembe in obnovljivo energijo;

9.   poudarja, da je glede na družbena merila treba znižati cene prevoza potnikov v celotnem javnem prometu, da bi vedno več prebivalcev dnevno uporabljalo javni prevoz in tako zmanjšalo uporabo zasebnih prevoznih sredstev, ki onesnažujejo;

10. poudarja, da je treba oblikovati strategijo za preprečevanje zmanjšanja uporabe javnega prevoza v novih državah članicah in naraščanja uporabe osebnih avtomobilov;

11. predlaga najmanj 1 % letni premik potniških kilometrov od osebnega prevoza, kot so recimo avtomobili, k trajnostnim načinom prevoza, na primer javnemu prevozu in kolesarjenju, kot je omenjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2006 o tematski strategiji za urbano okolje(1);

12. poudarja, da mora postati ves javni promet bolj dostopen in prijazen invalidnim državljanom;

13. poudarja, da je spodbujanje uporabe javnega prevoza eno izmed najučinkovitejših sredstev za zmanjšanje s prometom povezane obremenitve s hrupom in prometnih zastojev na mestnih območjih, zlasti ko gre za necestni promet, kot sta podzemni in površinski železniški promet;

14. izpostavlja, da kolesarjenje in drugi nemotorizirani načini prevoza, zlasti v mestih, prihranijo energijo in prostor, ne povzročajo hrupa ter izpustov CO2, ne onesnažujejo zraka in so zelo učinkoviti v boju proti prekomerni telesni teži ter boleznim, ki so povezane s premajhno telesno aktivnostjo; prav tako poudarja, da je treba spodbujati te alternativne načine prevoza z oblikovanjem posebnih ustreznih območij, kot so kolesarske steze in pešcem prijazna območja, kot tudi, da je treba s kampanjami za večjo ozaveščenost glede prevoza, potovalnimi načrti ter s razdeljevanjem zemljevidov z lokalnimi prometnimi povezavami in obstoječimi kolesarskimi progami spodbujati mobilnost pešcev in kolesarstvo;

15. poziva Evropsko komisijo in lokalne oblasti, da takoj povečajo število izobraževalnih in informativnih kampanj za večjo ozaveščenost državljanov glede njihovega vedenja v prometu, zlasti izobraževalne kampanje za mlajše generacije;

16. poudarja, da bi morala zakonodaja Skupnosti za vsako strnjeno naselje z več kot 100.000 prebivalci zahtevati uvedbo načrta trajnostnega mestnega prometa; meni, da bi takšna zakonodaja lahko vključevala jasne roke in zavezujoče cilje, določene na lokalni ravni in ravni EU;

17. meni, da bi lahko načrti trajnostnega mestnega prometa vključevali sredstva, s katerimi lokalne oblasti nameravajo:

- spodbujati nemotorizirane načine prevoza, kot sta kolesarjenje in hoja, z izgradnjo obsežne mreže kolesarskih stez in z zagotovitvijo varnih poti in cestnih križišč za pešce,

- spodbujati javni prevoz z uporabo evropskih sredstev za razvoj infrastrukture javnega prevoza in razširjati informacije o že obstoječih dobrih primerih, kot je uvedba celovitih sistemov določanja cen in vozovnic ter razvoj sistemov P+R,

- reševati problem naraščajoče uporabe osebnih avtomobilov z omejevanjem parkiranja in pristojbinami za prometne zastoje, kot tudi z območji nizkih emisij in območji brez avtomobilov;

18. poudarja, da bi morale biti nevladne organizacije in druge zainteresirane strani vključene v pripravo načrtov trajnostnega mestnega prometa, ki bi morali biti dostopni javnosti; nadalje meni, da sta bistvena tudi redno ocenjevanje napredka in razširjanje rezultatov takšnega ocenjevanja;

19. podpira Komisijo pri njenem prizadevanju za spodbujanje okolju prijaznih javnih naročil ob upoštevanju načela subsidiarnosti, ter meni, da lahko to služi kot zgled in da se lahko učinki razširijo tudi na druga področja; je prepričan, da je uporaba strogih okoljskih standardov kot ključnega merila za izbor ustrezen način za spodbujanje trajnostnega mestnega prometa;

20  spodbuja Komisijo, da zagotovi pomoč in informacije mestom, ki spodbujajo novo kulturo mobilnosti v mestih;

21. poudarja, da so trajnostna mesta odgovorna tudi za razvoj sosednjih območij; poudarja, da mora razvoj mestnega prometa zato vključevati tudi razvoj trajnostnih medregionalnih prometnih povezav, in prosi pristojne oblasti, da posebno pozornost namenijo sosednjim čezmejnim mestnim območjem;

22. strinja se s Komisijo, da je treba z mešanico politik izboljšati javni prevoz v mestnih območjih, pri čemer gospodarske ukrepe, usmerjene na oskrbo, podpirajo ustrezne politike, katerih cilj je oblikovanje trajnostnega povpraševanja s posebnim poudarkom na tistih ukrepih, ki lahko vplivajo na zmanjšanje uporabe avtomobilov in povečanje dejavnosti dela na daljavo, kot so:

- predstavitve ali pilotni projekti za lokalne in regionalne javne oblasti,

- načrtovanje mestnih prometnih osi, ki niso namenjene avtomobilom,

- kampanje za zmanjševanje uporabe avtomobilov ter spodbujanje drugih načinov prevoza,

- davčne spodbude,

- kampanje učenja okolju prijazne vožnje;

23. poudarja, da je treba spodbujati razpravljanje in sodelovanje lokalnih organov iz vseh držav članic, da se izmenjuje najboljše prakse, izkušnje in ukrepe;

24. želi pohvaliti delo, ki je bilo opravljeno kot rezultat pobude CIVITAS (City-VITAlity-Sustainability)(2), in poudarja vlogo Komisije pri dejavnem razširjanju zbranih izkušenj ter najboljših in najslabših praks v dobro mest, ki ne sodelujejo pri pobudi;

25. meni, da bi bilo glede na velike regionalne razlike v kakovosti prometa v EU priporočljivo vsem lokalnim oblastem omogočiti dostop do znanja in izkušenj v obliki nezavezujočih smernic;

26. poziva Komisijo, da spodbuja naložbe v raziskave in pilotne projekte energetsko učinkovitih, okolju prijaznih načinov prevoza in ITS; spodbuja odpravljanje tehničnih ovir, da se vzpostavijo okolju prijazni inteligentni prometni sistemi s standardizacijo in interoperabilnostjo sistemov;

27. poudarja, da bi morala biti pravilna internalizacija zunanjih stroškov temelj za vsak trajnostni prevozni sistem; izbiro metode in dajatev, določenih za urejanje zunanjih stroškov (zlasti prometnih zastojev, onesnaževanje zraka, hrup) pa mora urejati načelo subsidiarnosti v mestnih območjih, da je tako jasno, da uvedba okoljskih davkov na avtoceste vseevropskega omrežja (TEN) v mestnih območjih spada v načelo subsidiarnosti za vsa vozila (avtomobile in tovornjake);

28. poziva Komisijo, da zagotovi združljivost svojih političnih prednostnih nalog trajnostnega mestnega prometa in zmanjšanja emisij CO2 z načinom porabe sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov;

29. poziva Komisijo, da vključi okoljske zahteve v razporejanje regionalnih sredstev za projekte mobilnosti v mestih;

30. poziva Komisijo, naj spodbuja lokalne oblasti, da podjetjem in zasebnikom ponudijo finančne in nefinančne spodbude za prehod na načine prevoza z nizko stopnjo emisij in/ali za obnovo obstoječega voznega parka ali za njegovo izpopolnitev z okolju prijazno tehnologijo, ki je na voljo; opozarja, da je za integrirane projekte za obnovitev mest in podeželja, ki lahko vključujejo naložbe, povezane s prevozom, razpoložljivih več virov financiranja na ravni EU, kot so strukturni skladi, kohezijski sklad in posojila Evropske investicijske banke; glede raziskav in inovacij opozarja, da lahko mesta in regije sodelujejo v izmenjavah najboljših praks, skupnih projektih („Regije znanja“ in „Regije za gospodarske spremembe“) in projektih, povezanih z infrastrukturo, ter pri upravljanju prometa z osebnimi vozili, upravljanju mobilnosti in obveščanju prek okvirnih programov EU glede raziskav in razvoja ter inovacij (npr. program CIVITAS);

31. poudarja, da se največji pozitiven vpliv lahko doseže le, če bodo lokalne in državne oblasti imele skupen in sistematičen pristop glede mobilnosti v mestih, pri čemer naj bo poseben poudarek na dolgoročnem urbanem načrtovanju;

32. z zadovoljstvom ugotavlja, da lokalne oblasti sprejemajo vse več ukrepov za omejitev dostopa do mest za najbolj onesnažujoča vozila, da bi zagotovili večje spoštovanje mejnih vrednosti kakovosti zraka na svojem ozemlju, in za oblikovanje t.i. zelenih območij, ki so območja, kjer ni onesnaževanja in prometnih zastojev; poziva Komisijo, da zagotovi smernice za opredelitev zelenih območij v mestih na podlagi standardnega označevanja zelenih območij in usklajenega označevanja čistih vozil v EU;

33. poudarja, da je učinkovitost mestnih zelenih območij odvisna od čezmejnega izvajanja pravil, ki veljajo za ta območja; poziva Komisijo, da sprejme ukrepe za pospešitev čezmejnega izvrševanja prometnih kazni, skupaj z manjšimi prekrški, da se lahko izsledi tuja vozila, ki nezakonito vstopajo na ta območja;

34. poudarja, da bi bilo ukrepanje Komisije uporabno predvsem pri oblikovanju nekaterih smernic za zelena območja za zagotovitev združljivosti sistemov v različnih državah in mestih EU;

35. poudarja, da je onesnaženost zraka še vedno velik povzročitelj zdravstvenih težav v EU; zato poudarja, da morajo mesta z veliko onesnaženostjo zraka premisliti o uvedbi strogih ukrepov, ki vključujejo pristojbine za prometne zastoje, območja nizkih emisij in območja brez avtomobilov; prav tako poudarja, da uvedba omejitve hitrosti na 30 km/h v mestnih središčih zmanjšuje promet in onesnaževanje zraka ter lahko zmanjša število nesreč s smrtnim izidom;

36. opozarja na možnosti, ki jih ponujajo matematični modeli (pri ocenjevanju prometnih tokov in emisij onesnaževal) za učinkovitejše upravljanje infrastrukture mestnega prometa;

37. poziva Komisijo, da spodbuja zmanjševanje prisotnosti oblik prevoza, ki onesnažujejo, v zgodovinskih mestnih centrih, in širjenje območij za pešce, ob hkratnem zagotavljanju dostopa in ohranjanja običajnih uporab;

38. poudarja, da je treba uvesti novo kulturo mobilnosti v mestih že na začetku izobraževanja, začenši z osnovno šolo;

39. poudarja dejstvo, da zelena območja v mestih ne smejo postati nove meje, ki otežujejo mobilnost državljanov in blaga; zato poziva Komisijo, da oblikuje smernice, ki določajo načine za ohranitev dostopa do mobilnosti (pešci, kolesa, javni prevoz in blago) v zelenih območjih; kot prvi korak v tej smeri poziva Komisijo, da vzpostavi evropsko spletno stran, ki zagotavlja informacije o pravilih, ki veljajo za različna zelena območja v mestih po vsej Evropi in načinih dostopa do teh območij;

40. opozarja na pomembnost ustreznega vzdrževanja vozil;

41. opozarja na pomembnost izmenjave najboljših praks med državami članicami;

42. opozarja na splošno potrebo po večji gospodarnosti prevoza. To ne pomeni le zamenjave avtomobila z javnim prevozom ali avtomobila s kolesom, temveč tudi zamenjavo večjega avtomobila z manjšim ter prav tako avtomobila, ki ni polno zaseden, s polno zasedenim avtomobilom. Vsako tovrstno spremembo pozdravlja in podpira;

43. opozarja na pomembnost prostorskega načrtovanja. Načrtovanje mest je v več pogledih ključnega pomena za trajnostni promet, tako da bi študija in navodila na ravni EU zapolnila obstoječo vrzel.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.4.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

[41]

[3]

[0]

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Urszula Krupa, Jules Maaten, Linda McAvan, Marios Matsakis, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Vladko Todorov Panayotov, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Johannes Lebech, Kartika Tamara Liotard, Miroslav Mikolášik, Bart Staes

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

(1)

UL C 306 E, 15.12.2006, str. 182.

(2)

www.civitas-initiative.eu


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (10.4.2008)

za Odbor za promet in turizem

o zeleni knjigi „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“

(2008/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Jan Olbrycht

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se strinja z izjavo Komisije iz zelene knjige „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551), da je mobilnost v mestih pomemben spodbujevalec gospodarske rasti in zaposlovanja ter uravnoteženega regionalnega razvoja v EU, s čimer prispeva k uresničevanju ciljev iz lizbonske in göteborške strategije;

2.  poudarja, da je za doseganje ozemeljske kohezije na ravni EU bistveno, da imajo državljani na mestnih in primestnih območjih enak in nemoten dostop do usklajenega in kakovostnega sistema prevoznih storitev, vključno s skupinskim prometom; poziva, da se posebna pozornost nameni potrebam invalidnih in starejših oseb;

3.  poudarja, da ima mobilnost v mestih zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju notranje kohezije v mestnih naseljih in da je treba zato razvojne strategije za mestni prevoz tesno povezati s prostorskim razvojem in razvojem mestnih območij;

4.  je trdno prepričan, da je kakovost infrastruktur za promet in storitev sicer bistveni sestavni del privlačnosti in konkurenčnosti mestnih središč, vendar je učinkovitost naložb v promet odvisna od povezave med to kakovostjo in trajnostno razvojno strategijo za posamezna mestna naselja; zato meni, da je treba pri načrtovanju razvoja mestnih središč nujno upoštevati sedanje in prihodnje vplive mestnega prometa;

5.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, da sprejmejo celovit pristop k načrtovanju naložb na področju prometa za mestna in primestna območja, tet pri tem upoštevajo družbene, gospodarske in okoljske dejavnike; poudarja pomen javnega posvetovanja za razvoj uspešnih trajnostnih strategij urbanega načrtovanja;

6.  poziva Komisijo, da olajša razvoj celovitega pristopa, in sicer z izvajanjem raziskav o pozitivnih učinkih takšnega pristopa in navedbo stroškov, ki bi nastali pri necelovitem pristopu; poleg tega poziva Komisijo, da predloži navodila za neposredno zainteresirane strani,v katerih so navedeni napotki za izvajanje celovitega pristopa, na primer z uporabo kontrolnih seznamov;

7.  poziva Komisijo, da pregleda zakonodajo in smernice Skupnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na način izvajanja trajnostnega razvoja mest, da se regijam in mestom zagotovi skupni referenčni okvir, ki bi olajšal izbiro glede načrtovanja in izvajanja razvojne strategije;

8.  poziva Komisijo, da pripravi izčrpna navodila, v katerih so pregledno predstavljeni vsi razpoložljivi skladi na področju mestnega prometa (okvirni program za raziskave, regionalna sredstva, Life+, Marco Polo) in možnosti, ki jih ponuja Evropska investicijska banka, in sicer po vzoru navodil za mesta, ki jih je pred kratkim objavil Generalni direktorat za regionalno politiko;

9. opozarja, da mora Komisija lokalne udeležence spodbuditi k oblikovanju javno-zasebnih partnerstev;

10. poudarja, da so za načrtovanje razvoja mest pristojne lokalne oblasti; poziva Komisijo, da podpre lokalne oblasti s spodbujanjem pilotnih in poskusnih projektov, zlasti v zvezi z uporabo celovitega pristopa glede mobilnosti v mestu, zagotavljanjem pomoči za raziskave na področju urbanističnega načrtovanja in spodbujanjem uporabe razpoložljivih finančnih sredstev v državah članicah;

11. poziva Komisijo, da predstavi prednosti primerov dobre prakse v državah članicah v zvezi s celostnim načrtovanjem mobilnosti pri izvajanju velikih projektov, in da preveri, ali je mogoče vzpostaviti sistem za nagrajevanje mest, ki uporabljajo inovativne rešitve za odpravljanje zastojev v mestnih prometnih sistemih;

12. je trdno prepričan, da je treba dostop do pomoči iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada pogojiti s pripravo celostne strategije za trajnostni razvoj mest in primestnih območij;

13. poudarja, da je sodelovanje med mesti in regijami pomembno pri oblikovanju najustreznejših razvojnih strategij, ter poziva Komisijo, da vključi vprašanja mobilnosti v mestih v izmenjavo izkušenj in dobre prakse, zlasti na podlagi programa URBACT in pobude „Regije za gospodarske spremembe.“

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Boştinaru, Antonio De Blasio, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hjusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Rumjana Želeva, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Miguel Angel Martínez Martínez, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Margie Sudre, Kyriacos Triantaphyllides, Vladimír Železný.

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bernadette Bourzai, Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Madeleine Jouye de Grandmaison, Ramona Nicole Mănescu, Ljudmila Novak, Mirosław Mariusz Piotrowski, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Manfred Weber,

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Gauzès, Jacques Toubon.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.5.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Paolo Costa, Arūnas Degutis, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Timothy Kirkhope, Sepp Kusstatscher, Jörg Leichtfried, Marian-Jean Marinescu, Erik Meijer, Seán Ó Neachtain, Willi Piecyk, Paweł Bartłomiej Piskorski, Luís Queiró, Reinhard Rack, Brian Simpson, Yannick Vaugrenard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nathalie Griesbeck, Zita Gurmai, Leopold Józef Rutowicz

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Astrid Lulling, Rovana Plumb, Bart Staes

Zadnja posodobitev: 3. julij 2008Pravno obvestilo