POROČILO s priporočili Komisiji za prilagoditev pravnih aktov novemu sklepu o komitologiji

15.9.2008 - (2008/2096(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: József Szájer
(Pobuda - člen 39 poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Komisiji za prilagoditev pravnih aktov novemu sklepu o komitologiji

(2008/2096(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[1] , kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES Sveta z dne 17. julija 2006[2] (v nadaljnjem besedilu skupaj "sklep o komitologiji"),

–   ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o Sklepu Sveta z dne 17. julija 2006 o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2006/512/ES)[3],

–   ob upoštevanju sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvedbo Sklepa Sveta št. 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES[4],

–   ob upoštevanju člena 192(2) in člena 202 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju svojega sklepa z dne 8. maja 2008 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvedbo Sklepa Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES[5]

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0345/2008),

A.      ker je zaradi kakovosti zakonodaje vse bolj potrebno, da se na Komisijo prenese oblikovanje nebistvenih in bolj tehničnih vidikov zakonodaje, pa tudi njeno sprotno prilagajanje, da se upošteva tehnični napredek in gospodarske spremembe; ker je treba olajšati tak prenos pooblastil s tem, da se da zakonodajalcu na voljo institucionalna sredstva za nadzor nad izvrševanjem takšnih pooblastil,

B.   ker zakonodajalec Unije doslej ni imel druge možnosti, kot da je uporabljal člen 202 pogodbe ES, da je opravil takšen prenos; ker uporaba te določbe ni bila zadovoljiva, saj se nanaša na izvedbena pooblastila Komisije in na postopke pregleda, ki so določeni za ta pooblastila, o postopkih pa odloča Svet soglasno, potem, ko se le posvetuje s Parlamentom; ker ti postopki pregleda temeljijo predvsem na delovanju odborov, sestavljenih iz uradnikov iz držav članic, Parlament pa je bil do sprejetja sklepa Sveta z dne 28. junija 1999, kakor je bil spremenjen s sklepom 2006/512/ES, izključen iz vseh teh postopkov,

C.  ker člen 2(2) sklepa o komitologiji uvaja ukrepe, pri katerih temeljni pravni akt, sprejet s postopkom soodločanja, določa ukrepe splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb tega akta, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo akta z dodajanjem novih nebistvenih določb; ker mora zakonodajalec Unije za vsak primer posebej opredeliti bistvene določbe posamičnega zakonodajnega akta, ki se jih lahko spremeni le z zakonodajnim postopkom,

D. ker sklep o komitologiji določa, da za tako imenovane kvazi zakonodajne ukrepe velja regulativni postopek s pregledom, skladno s katerim je Parlament v celoti vključen v nadzor teh ukrepov in lahko nasprotuje osnutku ukrepov, ki jih predlaga Komisija in ki presegajo izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali osnutku, ki ni skladen s ciljem ali z vsebino temeljnega akta ali ne spoštuje načel subsidiarnosti ali sorazmernosti,

E.   ker novi postopek s tem, ko postavi oba sozakonodajalca, Parlament in Svet, v enakopraven položaj, zagotavlja demokratičen nadzor nad izvedbenimi ukrepi, ko so ti kvazi zakonodajne narave, ter tako odpravi enega od najbolj resnih vidikov demokratičnega primanjkljaja v Uniji; ker bo sklep o komitologiji omogočil prenos večine tehničnih vidikov zakonodaje in njeno prilagajanje na Komisijo, s čimer bo zagotovljeno, da se bo zakonodajalec osredotočal na bistvene določbe in na izboljševanje kakovosti zakonodaje Skupnosti,

F.   ker novi regulativni postopek s pregledom ni izbiren, ampak obvezen, kadar imajo izvedbeni ukrepi značilnosti, določene v členu 2(2) sklepa o komitologiji,

G.  ker potekajoče prilagajanje pravnega reda Skupnosti sklepu o komitologiji še ni dokončano, saj še obstajajo pravni akti, ki predpisujejo izvedbene ukrepe, v zvezi s katerimi bi bilo treba uporabljati novi regulativni postopek s pregledom,

H.  ker lahko sodijo v okvir zahtev iz člena 2(2) sklepa o komitologiji ne le izvedbeni ukrepi, za katere je doslej veljal regulativni postopek, ampak tudi nekateri ukrepi, za katere veljajo upravljalni postopki ali postopki posvetovanja,

I.    ker lizbonska pogodba uvaja hierarhijo predpisov in ustvarja pojem „delegiranega akta“, kar pomeni, da se „v zakonodajnem aktu ... na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta“; ker lzbonska pogodba na nov način obravnava tudi izvedbene akte in zlasti predvideva soodločanje Parlamenta in Sveta kot postopek za sprejetje uredbe, s katero bodo določeni mehanizmi nadzora držav članic nad izvedbenimi akti,

J.    ker bo za izvajanje ustreznih določb lizbonske pogodbe potreben intenziven in celovit postopek medinstitucionalnih pogajanj in ker to pomeni, da bi sedanji postopek prilagajanja moral biti dokončan čim prej in v vsakem primeru pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe,

K. ker bo treba, če lizbonska pogodba stopi v veljavo, preiti na novo in bolj celovito prilagoditev pravnega reda Skupnosti določbam člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije o prenosu pooblastil za sprejemanje zakonodaje; ker gre kljub temu, da je definicija pojma delegiranih aktov v lizbonski pogodbi podobna pojmu „kvazi zakonodajnega ukrepa“ iz sklepa o komitologiji za dva pojma, ki nista identična, postopkovni ureditvi, določeni v teh dveh instrumentih pa sta popolnoma različni; ker iz tega izhaja, da izvajanja prilagoditev, ki sedaj poteka, zato ni mogoče šteti za natančni precedenčni primer za prihodnost,

L.       ker iz istega razloga rezultatov potekajoče prilagoditve posamičnih pravnih instrumentov ni mogoče šteti za precedenčni primer za prihodnost,

M.  ker se zdi koristno, da bi se institucije dogovorile o standardni določbi delegiranih aktov, ki bi jo Komisija redno vključevala v osnutek zakonodajnega akta, zakonodajalci pa bi jo še naprej lahko spreminjali; ker je treba v okviru postopka soodločanja nadaljevati s sprejetjem uredbe o mehanizmih nadzora držav članic nad izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

1.  zahteva, da Komisija na osnovi ustreznih členov Pogodbe ES predloži Parlamentu zakonodajne predloge za uspešno dokončanje prilagajanja s komitologijo; poziva, da se ti predlogi pripravijo ob upoštevanju medinstitucionalnih razprav in da se obravnavajo zlasti zakonodajni akti, našteti v prilogi;

2.  poziva Komisijo, naj predloži ustrezen zakonodajni predlog, da se preostali akti, zlasti tisti, ki so našteti v prilogi, uskladijo s sklepom o komitologiji;

3.  zahteva, da Komisija v primeru, če sedanji postopki prilagajanja ne bodo zaključeni pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, predloži ustrezne zakonodajne predloge za uskladitve pravnih aktov, ki do takrat še ne bodo prilagojeni, novi ureditvi iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  zahteva, da Komisija po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe v vsakem primeru predloži ustrezne zakonodajne predloge, potrebne za prilagoditev celotnega pravnega reda Skupnosti novi ureditvi;

5.  zahteva, da Komisija čimprej predloži osnutek zakonodajnega predloga uredbe, ki bo v skladu s členom 291(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije vnaprej določila pravila in splošna načela o mehanizmih nadzora držav članic nad tem, kako Komisija izvaja izvedbena pooblastila;

6.  zahteva, da se Evropskemu parlamentu dodelijo dodatna sredstva za vse postopke komitologije, ne samo v prehodnem obdobju, temveč tudi v primeru, da lizbonska pogodba začne veljati, da bi zagotovili zadovoljiv potek vsakega postopka komitologije med tremi institucijami;

7.  potrjuje, da zahteve upoštevajo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priloženi seznam posreduje Komisiji, Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

• [1]  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
• [2]  UL L 200, 22.07.2006, str. 11.
• [3]  UL L 255, 21.10.2006, str. 1.
• [4] UL L 143, 10.06.2008, str. 1.
• [5]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0189.

PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE:

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Parlament poziva Komisijo, naj predloži ustrezne zakonodajne predloge za prilagoditev preostalih pravnih aktov Sklepu Sveta 199/468/ES z dne 28. junija 1999, kot je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, zlasti:

-   Direktive 2000/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. aprila 2000 o spremembi Direktive Sveta 64/432/EGS o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči med državami članicami Evropske skupnosti[1]

-   Direktive 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2000 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in spremembi Direktive Sveta 74/150/EGS[2];

–    Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97[3];

-   Direktive 2001/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o spremembah Direktive Sveta 92/23/EGS o pnevmatikah za motorna in priklopna vozila ter o njihovi vgradnji[4];

-   Direktive 2001/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/53/ES o določitvi načel, ki urejajo organizacijo uradnega nadzora na področju prehrane živali, in direktiv 70/524/EGS, 96/25/ES in 1999/29/ES o prehrani živali[5];

–   Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)[6];

-   Direktive 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2002 o spremembi direktiv Sveta 90/425/EGS in 92/118/EGS v zvezi z zdravstvenimi zahtevami za stranske živalske proizvode[7];

-   Direktive 2004/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembah direktiv Sveta 70/156/EGS in 80/1268/EGS glede merjenja emisij ogljikovega dioksida in porabe goriva vozil kategorije N1[8];

-   Direktive 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv o higieni živil in zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, in o spremembi direktiv Sveta 89/662/EGS in 92/118/EGS in Odločbe Sveta 95/408/ES[9];

-   Direktive 2005/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembi Direktive 1999/32/ES glede deleža žvepla v gorivih za plovila[10];

-   Direktive 2005/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave ter o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS[11];

-   Direktive 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS[12];

–   Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999[13];

-   Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja[14].

• [1]  UL L 105, 3.5.2000, str. 34.
• [2]  UL L 173, 12.7.2000, str. 1.
• [3]  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.
• [4]  UL L 211, 4.8.2001, str. 25.
• [5]  UL L 234, 1.9.2001, str. 55.
• [6]  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.
• [7]  UL L 315, 19.11.2002, str. 14.
• [8]  UL L 49, 19.2.2004, str. 36.
• [9]  UL L 195, 2.6.2004, str. 12.
• [10]  UL L 191, 22.7.2005, str. 59.
• [11]  UL L 310, 25.11.2005, str. 10.
• [12]  UL L 161, 14.6.2006, str. 12.
• [13]  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
• [14]  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

OBRAZLOŽITEV

Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[1] je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES Sveta z dne 17. julija 2006[2]. S členom 5 a spremenjenega Sklepa 1999/468/ES je bil uveden nov regulativni postopek s pregledom (RPP), ki naj bi se uporabljal za ukrepe splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega s postopkom soodločanja, vključno s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo akta z dodajanjem novih nebistvenih določb.

Po prilagoditvi 26 prednostnih aktov ter pregledu obstoječe zakonodaje in postopkov, ki so v teku[3], je Evropska komisija predstavila nekaj predlogov, po katerem se novemu regulativnemu postopku s pregledom prilagodi skupaj 225 zakonodajnih aktov.

Konferenca predsednikov je v sklepu z dne 12. decembra 2007 Odbor za pravne zadeve načeloma imenovala za glavni odbor za prilagoditve s komitologijo, medtem ko so bili področni odbori imenovani za odbore za mnenja (pri imenovanju odborov za akte iz drugega dela seznama 2 v sporočilu Komisije KOM(2007)0740 je konferenca ravnala obratno. Konferenca predsednikov odborov je 15. januarja 2008 dosegla soglasje o načinu sodelovanja med odborom JURI in drugimi sodelujočimi odbori.

Poročevalec je drugim odborom predlagal, da se čim hitreje določijo paketi za prilagoditev, da bi se regulativni postopek s pregledom lahko začel uporabljati za obstoječi pravni red Skupnosti še pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe (v kateri člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije vsebuje pomembne določbe o „delegiranih aktih“, ki bodo nadomestili regulativni postopek s pregledom in za sprejetje katerih – s soodločanjem –bo treba več časa). Nato so štiri poročila o t.i. predlogih omnibus ter poročila, ki so obravnavala predloge za prenovitev, vsebovala omejeno število predlogov sprememb, ki so jih drugi odbori predlagali v svojih mnenjih in so bili prejeti v obliki pisem. Pred končnim glasovanjem na plenarnem zasedanju je bilo predstavljenih nekaj tehničnih predlogov sprememb, katerih namen je bil pojasniti nekatere določbe, ki sta jih izbrala Parlament ali Svet. Poročevalec je tudi predlagal, da se za veljavne akte, ki niso zajeti v obstoječih predlogih Komisije za prilagoditev in vsebujejo določbe o komitologiji, ki sodijo pod regulativni postopek s pregledom, izdela in čimprej sprejme INI poročilo, kot to določa člen 192 PES. Akti, ki so jih določili razni parlamentarni odbori, so navedeni v prilogi k temu poročilu.

Glede na kompromise, ki bodo morebiti potrebni v okviru posameznih predlogov omnibus, je treba zahtevati, da Komisija obstoječe predloge dopolni z novimi in začne z obravnavo izbranih pravnih aktov, ki še niso bili obravnavani, obenem pa zahtevati, da Komisija jasno izjavi, da potekajoča prilagoditev nikakor ne bi smela predstavljati precedenčnega primera za prihodnje prilagoditve pravnega reda Skupnosti ustreznim določbam lizbonske pogodbe. Primer takšne situacije je Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij[4] (pravni akt, obravnavan pod točko 7.1 omnibusa 1[5]), in sicer njen člen 61, v zvezi s katerim je Parlament menil, da bi moral veljati regulativni postopek s pregledom, ob upoštevanju, da bo splošno odstopanje za eno od držav članic pomenilo ukrep splošnega dosega (zaradi njegovih učinkov na zainteresirane strani iz drugih držav članic)[6]. Po nadaljnjih razpravah med institucijami je Parlament ob upoštevanju razmisleka, da bi z zadevnimi odstopanji temeljni akt izvajali (in ne spreminjali), za ta člen sprejel standardni regulativni postopek. Komisija je predlagala izjavo o prihodnjem pregledu direktive 2005/36, Parlament pa bi si moral pridržati pravico zakonodajalca, da v omenjeni direktivi spremeni določbe o komitologiji, ko bo ta prilagojena lizbonski pogodbi.

Komisija bi morala predstaviti ustrezne zakonodajne predloge za vse akte, ki iz kateregakoli razloga niso bili ustrezno in pravočasno prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom, pa tudi konkretne predloge za prilagoditev celotnega pravnega reda Skupnosti lizbonski pogodbi (glede na člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije o delegiranih aktih in na uredbo o „izvedbenih aktih“ iz člena 291).

• [1]  UL L 203, 17.7.1999, str. 1.
• [2]  UL L 200, 22.07.06, str. 11.
• [3]  KOM(2007)0740.
• [4]  UL L 255, 30.09.05, str. 22.
• [5]  KOM(2007)0741.
• [6]  glej pravno prakso Sodišča Evropskih skupnosti: Primer C-168/93, Government of Gibraltar and Gibraltar Development Corporation v. Council [1993] ECR I-4009, odstavek 13; povezane zadeve 103/78 do 109/78, Société des Usines de Beauport v Council [1979] ECR 17, odstavki 15 do 19.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	9.9.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marek Aleksander Czarnecki, Bert Doorn, Monica Frassoni, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Daniel Strož, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Vicente Miguel Garcés Ramón, Jean-Paul Gauzès, Georgios Papastamkos, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon, Ieke van den Burg
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Renate Weber