POROČILO o dostopu javnost do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (izvajanje uredbe (ES) št. 1049/2001)

20.11.2008 - (2007/2154(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Marco Cappato

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o dostopu javnost do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (izvajanje uredbe (ES) št. 1049/2001)

(2007/2154(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ES in še posebej člena 254 o obveznosti objavljanja aktov ter člena 255(2) o pravici državljanov in prebivalcev EU do dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

–   ob upoštevanju Pogodbe ES in še posebej člena 207(3) o obveznosti Sveta, da v svojem poslovniku opredeli pogoje, pod katerimi ima javnost dostop do dokumentov Sveta,

–   ob upoštevanju Pogodbe o EU in zlasti člena 1 (načelo odprtosti kot eno splošnih načel Unije), člena 6 (demokracija), člena 28(1) in člena 41(1) (uresničevanje pravice dostopa do dokumentov, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah),

–   ob upoštevanju členov 10 in 16 Pogodbe o Evropski uniji, kot naj bi se spremenila z lizbonsko pogodbo, ter členov 15 in 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 41 (pravica do dobrega upravljanja) in 42 (pravica dostopa do dokumentov),

–   ob upoštevanju uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[1],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1700/2003 z dne 22. septembra 2003 o spremembi Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo[2],

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje o dostopu do dokumentov, še zlasti nedavnih sodb Sodišča prve stopnje v zadevah Bavarian Lager Co. Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti (zadeva T-194/04) ter Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Kraljevina Švedska in Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije (združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P, sodba Sodišča evropski skupnosti v zadevi Turco),

–   ob upoštevanju dejavnosti in dokumentov, ki sta jih glede vprašanja dostopa do dokumentov pripravila evropski varuh človekovih pravic, pa tudi evropski nadzornik za varstvo podatkov,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta s področja varnostne in obrambne politike[3], ki so občutljive narave,

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. aprila 2008 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (KOM(2008)0229),

–   ob upoštevanju osnutka konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov,

–   ob upoštevanju ustnih vprašanj Evropskega parlamenta za Svet in Komisijo o izvajanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco,

–   ob upoštevanju letnih poročil Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta o dostopu do dokumentov za leto 2006, pa tudi člena 17 uredbe (ES) št. 1049/2001,

–   ob upoštevanju členov 45 in 97(7) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0459/2008),

A. ker demokracije, ki temeljijo na načelih pravne države, zavezuje načelo javnega značaja pravil, ki zadevajo državljane, zaradi česar morajo institucije EU zagotoviti odprtost in preglednost, kar še zlasti velja za procese odločanja, tako da so seje, razprave in glasovanja demokratičnih zakonodajnih organov javni, na voljo pa so tudi osnutki zakonov in z njimi povezana besedila,

B.  ker imajo državljani – da se zagotovi odgovornost in legitimnost demokratičnega političnega sistema – pravico vedeti:

- kako delujejo njihovi zastopniki po tem, ko so izvoljeni ali imenovani v javne organe ali ko zastopajo države članice na evropski ali mednarodni ravni (načelo odgovornosti),

- kako deluje proces odločanja (vključno z dokumenti, predlogi sprememb, urnikom, udeleženimi akterji, oddanimi glasovi itd.),

- koliko javnega denarja je dodeljenega in porabljenega ter s kakšnimi rezultati (načelo sledljivosti sredstev),

C. ker sta mednarodna skupnost in Evropska unija, na podlagi izkušenj njenih držav članic, postopoma začeli priznavati resnično „pravico dostopa do dokumentov“ in „pravico do obveščenosti“, ki temeljita na načelih demokracije, javnosti, preglednosti in odprtosti,

D. ker je iz količinskih podatkov v letnih poročilih o izvajanju uredbe (ES) št. 1049/2001 s strani institucij EU mogoče sklepati, da je bil dostop do dokumentov dovoljen v večjem številu zadev (splošno zmanjšanje števila in deleža zavrnitev), pri čemer se med institucijami EU razlikujejo razlogi za zavrnitve (najbolj pogost je varstvo postopka odločanja), in pa, kar zadeva dokumente občutljive narave, da Komisija in Parlament v svoje registre nista uvrstila nobenega tovrstnega dokumenta, medtem ko je Svet v svoj register uvrstil 79 dokumentov od skupaj 409 dokumentov občutljive narave; ker se zdi na podlagi kvalitativne analize očitno, da je bilo nekaj določb iz te uredbe glede pravilnega načina njene uporabe različno interpretiranih, zaradi česar so se državljani obrnili na evropskega varuha človekovih pravic in na Sodišče Evropskih skupnosti,

E.  ker Svet vključi medinstitucionalno referenčno številko le v omejeno število dokumentov, v nasprotju s členom 11(2) uredbe (ES) št. 1049/2001, s čimer otežuje povezovanje dokumentov s postopki ter dokumentom tudi zniža raven pomembnosti na „gradiva za seje“, ki se ne registrirajo, ali jih obravnava kot „diplomatske dokumente“, s čimer izniči pravico državljanov do dostopa do njih,

F.  ker je treba skladno z uvodno izjavo 6 uredbe (ES) št. 1049/2001 zagotoviti tudi dostop do dokumentov, izdelanih v skladu s postopkom prenesenih pristojnosti (komitologija) in ker se devet desetin pripravljene zakonodaje sprejme v skladu s tem postopkom, zaradi česar je treba v tem okviru v celoti zagotoviti ustrezen in pregleden demokratični nadzor,

G. ker je svetovni splet postal poglavitni način za vpogled državljanov v dokumente EU, pri čemer se je povečalo število dokumentov, ki jih institucije EU dajo na voljo prek spleta, zaradi česar je treba sedaj dodatno izboljšati prijaznost spletnih strani institucij EU in dokumentnih spletnih strani do uporabnika in njihovo medsebojno povezanost ter oblikovati enotni portal EU za dostopanje do vseh dokumentov, postopkov in institucij,

H. ker bi morale institucije EU sedaj narediti nadaljnje korake v smeri večje preglednosti, odprtosti in demokracije in se zavzeti za „zakon EU o prostem dostopu do informacij“, saj je pri izvajanju uredbe (ES) št. 1049/2001 pozornost javnosti pritegnilo več pomanjkljivosti; ker bi morale institucije EU nujno analizirati in izvršiti nedavne sodbe in ker je Komisija objavila svoj predlog revizije uredbe (ES) št. 1049/2001,

1.  poudarja, da je Sodišče Evropskih skupnosti v vzorčni sodbi v zadevi Turco prišlo do sklepa, da je „v uredbi št. 1049/2001 načeloma določena obveznost razkritja mnenj pravne službe Sveta v zvezi z zakonodajnim postopkom“[4] ter da je v tej sodbi Sodišče prišlo do naslednjih zaključkov:

- pravica dostopa javnosti do dokumentov institucij EU izhaja iz demokratičnega značaja teh institucij, kot je določeno v uvodni izjavi 4 in členu 1 uredbe (ES) št. 1049/2001,

- izjeme, ki jih vsebuje uredba (kot je varstvo postopka odločanja), je treba razlagati strogo in jih presojati z vidika prevladujočega javnega interesa za razkritje, ki je povezan z demokracijo, tesnejšim sodelovanjem državljanov v procesu odločanja, legitimnostjo uprave ter učinkovitostjo in odgovornostjo do državljanov[5],

- ti zaključki so še pomembnejši, ko institucije EU delujejo v svoji zakonodajni funkciji[6],

- preglednost glede različnih stališč, povezanih z danim zakonodajnim aktom (in njegovo zakonitostjo), „omogoča javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji ter daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje“[7],

- institucija mora predložiti podrobno navedbo razlogov za zavrnitev[8],

- izjema lahko velja le za obdobje, ko je varstvo dokumenta utemeljeno na podlagi vsebine dokumenta[9];

2.  poudarja, da omenjena sodba Sodišča Evropskih skupnosti v EU dodatno krepi načelo, po katerem morajo biti dejavnosti, dokumenti in odločitve demokratičnih institucij javne, kar je pogoj za njihovo zakonitost, legitimnost in odgovornost na podlagi člena 6 Pogodbe o EU ter členov 254 in 255 Pogodbe o ES, zaradi česar morajo biti dokumenti objavljeni in v vsakem primeru dostopni, vsako odstopanje od tega načela pa je treba strogo omejiti in strogo razložiti;

3.  nujno poziva vse institucije EU, naj izvajajo uredbo (ES)št. 1049/2001 v luči nedavne sodne prakse in zlasti sodbe Sodišča v zadevi Turco z vsemi njenimi posledicami, zlasti pri zakonodajnih postopkih (objava mnenj pravne službe, stroga razlaga izjem, obveznost podrobna navedba razlogov za zavrnitev itd.), in poziva Svet, naj pregleda tudi svoja pravila, da zagotovi javno dostopnost vseh razprav in informacij, vključno z identiteto delegacij držav članic v Svetu, pa tudi v njegovih delovnih skupinah in strokovnih skupinah, ter pripravi zapise svojih javnih sej, saj tudi v tem primeru velja sklep Sodišča Evropskih skupnosti, da interes javnosti do odprtosti prevlada nad izjemo v korist varstva postopka odločanja - različna stališča glede posameznega zakonodajnega akta namreč omogočajo večjo legitimnost institucij;

4. poziva institucije EU, naj določijo skupna pravila o tem, kako izvajati upravne postopke in kako vlagati upravne dokumente, jih razvrščati kot zaupne, odpravljati njihovo zaupnost, jih registrirati in širiti v institucijah in zunaj njih, ob upoštevanju, da je načelo preglednosti neločljivo od načela dobrega upravljanja, kot so v členu 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija v istem kontekstu bi bilo treba v okviru revizije uredbe št. 1049/2001 dopolniti uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo[10] , da bi vključevala opredelitve skupnih pravil glede sprotnih, vmesnih in zgodovinskih arhivov, s čemer bi se izognili sedanjim neskladjem v ravnanju institucij EU in držav članic;

5.  meni, da bi moral biti Parlament v ospredju, kar zadeva javnost, preglednost in odprtost v EU ter da bi moral pred parlamentarnimi volitvami leta 2009 začeti z izrednim akcijskim načrtom, na primer v okviru pobude o e-Parlamentu, s katerim bi zagotovil, da je zlasti na njegovi spletni strani na voljo več in lažje dostopnih informacij o:

–   dejavnostih, sodelovanju in prisotnosti poslancev Evropskega parlamenta pri parlamentarnem delu, in sicer v absolutnih, relativnih in odstotnih vrednostih, ki so na voljo in dostopne državljanom tudi prek iskalnih meril[11],

–              dejavnostih Parlamenta na plenarnih zasedanjih, v odborih, delegacijah in mednarodnih organih: zakonodajni observatorij Evropskega parlamenta (ang. Legislative Observatory) bi bilo treba izboljšati z vključitvijo sklicevanj na vse zadevne dokumente[12] in povezav do njih; s prenosi prek spleta bi moralo biti na spletni strani Parlamenta državljanom na voljo delo odborov in delegacij, kot so na voljo prenosi plenarnih zasedanj. Te prenose bi bilo treba shranjevati, dosegljivi pa bi morali biti prek iskalnih meril; organi, ki skrbijo za delovanje Parlamenta (kot so konferenca predsednikov, predsedstvo, kvestorji, delovna skupina za reformo Parlamenta itd.) naj bi spodbujali in zagotavljali najvišjo stopnjo preglednosti svojega dela nasproti drugim poslancem in državljanom z omogočanjem dostopa do vseh svojih dokumentov,

–   nadomestilih in izdatkih poslancev Evropskega parlamenta, skladno s stališčem evropskega varuha človekovih pravic glede tega, da bi moral dostop do informacij veljati tudi za tovrstne podatke, pa tudi o vseh izjavah o finančnih interesih vseh poslancev, te informacije pa bi morale biti na voljo v vseh uradnih jezikih EU,

ter poziva države članice, nacionalne parlamente in druge izvoljene organe, naj storijo enako z oblikovanjem registrov dejavnosti parlamentov in poslancev;

6.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočilo evropskega varuha človekovih pravic (pritožba 3208/2006/GG) o registru Komisije, kar zadeva njeno obvezo, da „vključi sklicevanje na vse dokumente, v smislu člena 3(a), s katerimi razpolaga v registru, predvidenem v členu 11 [uredba (ES) št. 1049/2001], kolikor to še ni bilo storjeno“;

7.  meni, da bi bil dostop do dokumentov in informacij lažji, če bi bili dokumenti vloženi, registrirani in ponovno uporabljeni s strani drugih institucij v skladu s skupnimi standardi (na primer za sklicevanje na različne verzije istega dokumenta ter predlogov sprememb, prilog in popravkov, ki se naj nanašajo)[13] in sicer z uporabo urejevalnikov besedil z odprto kodo, dejanske večjezičnosti in tehnologij, ki omogočajo tudi invalidnim osebam dostop do informacij in dokumentov, kot je državam članicam predlagala Komisija v svojem sporočilu o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) (KOM (2008)0583) in kot določa direktiva št. 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja[14];

8.  meni, da se navadni državljani pri dostopu do podatkov o institucijah EU še vedno srečujejo z mnogimi ovirami zaradi pomanjkanja učinkovite in k državljanom usmerjene medinstitucionalne politike preglednosti in komunikacije; meni, da bi morali imeti državljani EU možnost, da ne glede na točko dostopa sledijo danemu zakonodajnemu ali upravnemu postopku in da imajo dostop do vseh z njim povezanih dokumentov[15]; že leta 2001 smo bili priča zahtevi, da se določi medinstitucionalni časovni načrt za izboljšanje, poenostavitev izpopolnitev registrov in spletnih strani institucij EU ter za zagotovitev njihove interoperabilnosti; institucije EU, ki bi rade vodile razvoj tehnik e-vlade bi morale biti sposobne in pripravljene vzpostaviti pravi medinstitucionalni iskalnik, s katerim bi postal dostop do dokumentov in podatkov uporabnikom bolj prijazen;

9.  globoko obžaluje, da v nasprotju z določbami člena 12 uredbe (ES) št. 1049/2001, številni pripravljalni zakonodajni dokumenti še niso registrirani (na primer gradiva za seje, o katerih razpravljajo zlasti v delovnih skupinah Sveta, ki jih je ustanovil Coreper I), ko pa jih registrirajo, niso opremljeni z medinstitucionalno kodo, zaradi česar jih ni mogoče vključiti v skupno medinstitucionalno evidenco v okviru pilotskega medinstitucionalnega projekta „Preglednost na območju svobode, varnosti in pravice“ (Trans-Jai), začetega že leta 2004 in namenjenega zakonodajnim postopkom na območju svobode, varnosti in pravice; se seznani z novim rokom (2010), ki ga je na plenarnem zasedanju razglasil podpredsednik Wallström, in meni, da bo tudi ta rok zamujen, če ne bodo institucije EU nemudoma dale na voljo častnika za zvezo, ki bo lahko vstavljal medinstitucionalno kodo, kadar je na originalnih dokumentih ne bo; sedanja situacija ni le izguba javnega denarja, temveč tudi način, kako ne pustiti državljanov blizu pri vsakdanjih zakonodajnih opravilih na zelo občutljivih področjih, kot je območje svobode, varnosti in pravice; poziva Komisijo, naj predvidi začetek veljavnosti takšnega orodja na začetku naslednjega parlamentarnega obdobja;

10. meni, da bi morale institucije EU oblikovati enoten register/portal EU z informacijami in dokumenti, ki bi državljanom omogočal, da sledijo določenemu postopku in dostopajo do vseh dokumentov, ki so z njim povezani[16]; takšen načrt bi moral vsebovati tako poenostavitev in dopolnitev njihovih registrov in spletnih strani ter medsebojno povezavo institucij EU kot njihovo vključitev v enoten EU portal; poziva, naj se pred začetkom naslednjega parlamentarnega mandata oblikuje medinstitucionalni bilten za vsakodnevno spremljanje, v katerem bi bile zbrane informacije in dokumenti, povezani z zakonodajnimi in nezakonodajnimi dejavnostmi EU ter njenim programom, kot je bilo leta 2004 načrtovano s projektom „Preglednost na območju svobode, varnosti in pravice“ (Trans-Jai), ki je bil utemeljen na medinstitucionalnem sporazumu leta 2004, vendar na žalost še ne deluje;

11. poziva institucije EU, naj zagotovijo, da je vsaj pred začetkom naslednjega mandata Parlamenta

- v vseh pripravljalnih dokumentih naveden zakonodajni postopek,

- so v vseh dnevnih redih in zaključkih postopkov Sveta in pripravljalnih teles jasno navedeni referenčni dokumenti ter da so hitro in pravočasno registrirani in objavljeni v registru Sveta (tudi tako imenovana „gradiva za seje“),

- državljanom pošteno in pregledno pojasnijo svoje organizacijske sheme in navedejo pristojnosti njihovih notranjih enot, notranji potek dela in približne roke za dosjeje, ki so v njihovi pristojnosti, ter na katere službe naj se državljani obrnejo, da bi pridobili podporo, informacije ali upravno varstvo,

–   je vsem zakonodajnim predlogom priložena ocena učinka, ki je na voljo javnosti;

12. poziva institucije EU, naj zagotovijo boljšo preglednost, kar zadeva postopke komitologije, pa tudi kar zadeva dogovore med institucijami, dosežene v prvi obravnavi v postopkih soodločanja (v tristranskih pogovorih), da bodo medinstitucionalni dogovori v celoti skladni z obveznostjo obveščanja javnosti, preglednosti in odprtosti v zakonodajnih postopkih, pri čemer naj bo udeležena parlamentarna skupščina, ki je po zakonu zavezana, da svoje seje organizira javno in da objavi dokumente, ki jih je obravnavala;

13. poudarja, da bi bilo treba obstoječe postopke v zvezi s preneseno zakonodajo (t.i. akte komitologije), ki zajemajo devet desetin vseh pravno zavezujočih aktov, ki jih vsako leto sprejmejo institucije EU, pregledati in uporabiti na način, ki bi zagotavljal spoštovanje demokratičnih načel in preglednosti; poslanci, postopki in glasovanje v komitoloških odborih bi morali biti javni, nacionalni in evropski poslanci ter državljani pa bi morali imeti dostop do dokumentov v komitološkem registru takoj, ko bi bili ti poslani članom komitoloških odborov (kot je leta 2001 obljubil tedanji komisar Barnier); meni, da bi morala večja preglednost veljati zlasti pri osnutkih uredb, Parlament pa bi moral organizirati obravnavo teh predlogov kar najbolj odprto in pregledno, s čemer bi se izognil nejasnim situacijam, kot so bile tiste, ki so nastale v zvezi z uredbami o varnosti letalstva in tekočinah ter skenerjih za telo;

14. meni, da načelo lojalnega sodelovanja med institucijami pomeni, da so institucije EU, zlasti pri obravnavi zakonodajnih besedil ali mednarodnih pogodb (na primer sodelovanje med EU in ZDA na področju pravosodja in notranjih zadev, evidenc imen letalskih potnikov in varstva podatkov) ali postopkov imenovanja (na primer imenovanje direktorja Agencije za temeljne pravice), obvezane izmenjati vse zadevne dokumente in informacije, četudi so občutljive narave ali zaupne, ter da je treba nujno izboljšati obstoječo prakso;

15. pohvali delo evropskega varuha človekovih pravic pri zagotavljanju večje preglednosti na strani institucij EU in soglaša z mnenji, ki jih je izrazil skupaj z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov o ravnotežju med varstvom podatkov in pravico do zasebnosti, kar urejata uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 45/2001 z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[17] in uredba (ES) št. 1049/2001; poziva evropskega varuha človekovih pravic, naj za novoizvoljeni Parlament pripravi poročilo o dostopu do dokumentov, ki naj obravnava vprašanja iz tega poročila;

16. poziva institucije EU in države članice, da spodbujajo skupno upravno kulturo preglednosti, ki naj temelji na načelih iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, na sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti, na priporočilih evropskega varuha človekovih pravic in na najboljših praksah držav članic; meni, da bi moral vsak generalni direktorat institucij EU zagotoviti, kot že velja za uradne osebe za varstvo podatkov, da so dokumenti vloženi, registrirani, razvrščeni kot zaupni, objavljeni, ko več nimajo oznake zaupnosti, in razširjeni v skladu z načelom dobrega upravljanja, uredbo(ES) št. 1049/2001 in poslovniki zadevnih institucij EU;

17. poziva k uvedbi evropskega leta preglednosti in k evropski kampanji za preglednost, ki bi jo izvedli leta 2009 ob evropskih volitvah, da bi se državljani zavedali svoje pravice do dostopa do dokumentov EU ter standardov EU glede javnosti, odprtosti in preglednosti tudi v državah članicah;

18. meni, da bi se morala preglednost na ravni EU odražati pri tem, kako države članice prenašajo zakonodajo EU v nacionalno pravo, in vabi nacionalne parlamente in konferenco odborov za zadeve Skupnost in evropske zadeve parlamentov Evropske unije, naj preučijo predloge, ki jih vsebuje ta resolucija, ter promovirajo register dejavnosti parlamenta in poslancev EU, ki bi lahko pomagal zagotoviti in povečati medsebojno sodelovanje in posvetovanje med EU, Parlamentom in nacionalnimi parlamenti, pri čemer naj se oprejo tudi na najboljše prakse v zvezi s preglednostjo e-Parlamenta in e-vlade;

19. poziva politične stranke in parlamentarne politične skupine, naj pri svojem notranjem delovanju ter v parlamentih spodbujajo preglednost, na primer z objavo svojih sej in omogočanjem dostopa do programov in dokumentov na spletu;

20. je seznanjen z zaskrbljenostjo, ki jo je parlamentarna skupščina Sveta Evrope izrazila v zvezi z osnutkom evropske konvencije o dostopu do uradnih dokumentov v svojem mnenju št. 270 (2008), in poziva države članice, naj v osnutek konvencije vključijo vsaj spremembe, ki so jih predlagali člani skupščine;

21. poziva Evropski svet in Sodišče Evropskih skupnosti (slednjega le v zvezi z njegovimi upravnimi nalogami), edina organa, ki še ne uporabljata uredbe (ES) št. 1049/2001 za svoje dokumente, naj razmislita in sprejmeta ustrezne ukrepe, da se to stanje popravi;

22. poziva institucije EU, naj delujejo v smeri ambicioznega evropskega „zakona o prostem dostopu do informacij“ na podlagi predlagane revizije uredbe (ES) št. 1049/2001;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, evropskemu varuhu človekovih pravic, evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Svetu Evrope.

• [1]  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
• [2]  UL L 243, 27.9.2003, str. 1.
• [3]  UL C 298. 30.11.2002, str. 1.
• [4]  Odstavek 68 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco
• [5]  Dokument, za katerega bi lahko veljala izjema (na primer „pravno mnenje“), je treba vsebinsko preučiti, da se določi, kateri njegovi deli so zajeti v izjemi; tveganje, povezano z razkritjem, „mora biti razumno predvidljivo in ne le hipotetično“; uravnotežiti je treba takšno tveganje in „javni interes, da se omogoči dostop do dokumenta ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo ... iz povečane preglednosti, to je tesnejšega sodelovanja državljanov v postopku odločanja in večje zakonitosti v upravi ter njeno učinkovitejše in odgovornejše ravnanje v razmerju do državljanov v demokratičnem sistemu“.
• [6]  Ker je „možnost državljanov, da poznajo temelje zakonodajne dejavnosti, [je] namreč pogoj, da lahko učinkovito izvajajo svoje demokratične pravice“; odstavek 46 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco. Prevladujoč interes javnosti, ki se poudarja v uredbi 1049/2001, je ta, „da lahko razkritje dokumentov [...], ki se pojavijo med razpravo o zakonodajnih pobudah, poveča preglednost in odprtost zakonodajnega postopka ter krepi demokratično pravico evropskih državljanov“; odstavek 67 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco.
• [7]  Odstavek 59 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco.
• [8]  Odstavek 69 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco.
• [9]  Odstavek 70 sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Turco.
• [10]  UL L 43, 15.2.1983, str. 1
• [11]  Kot so: koliko dni je bil vsak poslanec prisoten v EP in kje se je podpisal in/ali glasoval, pa tudi pri poimenskem glasovanju na plenarnih zasedanjih in v odborih; na katerih sejah institucionalnih organov je sodeloval (na plenarnem zasedanju in/ali v odborih in/ali delegacijah itd.); podatki bi morali biti na voljo tudi prek iskalnih meril, kot so ime poslanca / plenarno zasedanje / odbor / delegacija / glasovanje / prisotnost / dan / mesec / leto / zakonodajni mandat itd., povezave s to spletno stranjo pa bi bilo treba vključiti v spletne strani poslancev in v druge zadevne spletne strani; spletne strani poslancev Evropskega parlamenta bi morale vključevati te informacije ter imena asistentov, pripravljena mnenja, predloge sprememb na poročila in druge akte, vložene v odborih ali na plenarnih zasedanjih, razlage glasovanja, zvočne in slikovne prispevke, podpisane pisne izjave, vključno s seznami podpisov, itd.
• [12]  Postopki in dokumenti v odborih, kot so prva poročila in predlogi sprememb, mnenja drugih odborov, mnenja pravne službe, predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju, poimenska glasovanja, medinstitucionalna pisma, zlasti tista, ki so povezana z zakonodajnimi postopki, na ravni odborov in plenarnih zasedanj itd.
• [13]  Sedaj to ne velja, saj Komisija, Parlament in Svet sledijo različnim praksam.
• [14]  UL L 345, 31.12.2003, str. 90.
• [15]  Gre na primer za izvirne predloge, zapisnike sej, poročila, predloge sprememb, glasovanja in rezultate glasovanj, razprave, veljavna besedila, izvajanje v državah članicah, poročila z oceno itd.
• [16]  Gre na primer za izvirne predloge, zapisnike sej, poročila, predloge sprememb, glasovanja in rezultate glasovanj, razprave, veljavna besedila, izvajanje v državah članicah, poročila z oceno itd.
• [17]  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.11.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Catherine Boursier, Emine Bozkurt, Kathalijne Maria Buitenweg, Maddalena Calia, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Fabio Ciani, Carlos Coelho, Elly de Groen-Kouwenhoven, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Claudio Fava, Armando França, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Jeanine Hennis-Plasschaert, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Roselyne Lefrançois, Baroness Sarah Ludford, Javier Moreno Sánchez, Maria Grazia Pagano, Martine Roure, Inger Segelström, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Cappato, Carlo Casini, Elisabetta Gardini, Monica Giuntini, Genowefa Grabowska, Luis Herrero-Tejedor, Sophia in ‘t Veld, Ona Juknevičienė, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jörg Leichtfried, Nicolae Vlad Popa, Luca Romagnoli, Stefano Zappalà
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender