o socialni ekonomiji

(2008/2250(INI))

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju členov 3, 48, 125 do 130 in 136 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

-   ob upoštevanju uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge(1) in direktive Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev(2),

-   ob upoštevanju direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2002 o storitvah na notranjem trgu(3),

-   ob upoštevanju odločbe Sveta 2008/618/ES z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(4),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. januarja 2008 o predlogu za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2008 (KOM(2008)0042), spremnega dokumenta k temu sporočilu (SEC(2008)0091) in skupnega poročila o zaposlovanju 2007/2008, kakor ga je potrdil Evropski svet na spomladanskem zasedanju 13. in 14. marca 2008,

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 1994 o drugačni, socialni ekonomiji(5),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 1998 o vlogi zadrug pri večjem zaposlovanju žensk(6),

-   ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)(7),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 1994 o spodbujanju dostojnega dela za vse(8),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(9),

-  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2004 o spodbujanju zadrug v Evropi (KOM(2004)0018),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 1997 o spodbujanju vloge prostovoljnih organizacij in fundacij v Evropi (KOM(1997)0241) ter svoje resolucije z dne 2. julija 1998 o tem(10),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2000 o lokalnem delovanju za zaposlovanje in lokalni razsežnosti z evropsko strategijo zaposlovanja (KOM(2000)0916),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. novembra 2001 o krepitvi lokalne razsežnosti evropske strategije zaposlovanja (KOM(2000)0629) in svoje resolucije z dne 4. julija 2002 o tem(11),

-   ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o socialni ekonomiji, zlasti mnenja o socialni ekonomiji in enotnem trgu(12), gospodarski diverzifikaciji v državah pristopnicah – o vlogi malih in srednje velikih podjetij ter podjetjih socialne ekonomije(13) ter mnenja o sposobnosti prilagajanja malih in srednjih podjetij ter podjetij socialne ekonomije spremembam, ki jih prinaša gospodarska dinamika(14),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 1998 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji(15),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o evropskem socialnem modelu za prihodnost(16),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 o prenovljeni socialni agendi: priložnostih, dostopnosti in solidarnosti v Evropi 21. stoletja (KOM(2008)0412),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 „Obnovljena zaveza za socialno Evropo: krepitev odprte metode koordinacije za socialno zaščito in socialno vključenost“ (KOM(2008)0418) ter prvega dveletnega poročila o socialnih storitvah splošnega pomena (SEC(2008)2179/2),

-   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0015/2009),

A. ker evropski socialni model temelji zlasti na visoki ravni storitev, proizvodov in zaposlitev, ki jih ustvarja socialna ekonomija, ter zmožnosti predvidevanja in inovacij, ki so jih razvili njeni pobudniki,

B.   ker socialna ekonomija temelji na socialni paradigmi, ki je v skladu s temeljnimi načeli evropskega sistema socialnega varstva, in ker je socialna ekonomija bistvena pri ohranjanju in krepitvi tega modela, saj ureja izvajanje in ponudbo številnih socialnih storitev splošnega pomena,

C. ker bi zato modeli socialne ekonomije morali vzpostavljeni za doseganje ciljev gospodarske rasti, zaposljivosti, usposabljanja in osebnih storitev, ki bi prežemali vse evropske politike,

D. ker bogastvo in ravnovesje družbe izhajata iz njene raznolikosti in ker socialna ekonomija k temu dejavno prispeva z izboljšanjem in okrepitvijo evropskega socialnega modela in z zagotovitvijo posebnega poslovnega modela, ki socialni ekonomiji omogoča, da prispeva k trdni in trajnostni rasti,

E.   ker so vrednote socialne ekonomije zelo skladne s skupnimi cilji EU o socialnem vključevanju in ker bi morali biti s tem povezani tudi dostojna zaposlitev, usposabljanje in ponovna vključitev; ker se je izkazalo, da lahko socialna ekonomija zelo izboljša socialni status prikrajšanih oseb (kot kaže primer zadruge za mikrokredite, kakršno je prvi ustanovil Mohamed Junus, ki s spodbujanjem finančnega vključevanja daje ženskam večjo moč) in da ima velik potencial za družbene inovacije, saj spodbuja tiste, ki se spopadajo s težavami pri iskanju rešitev svojih socialnih vprašanj, na primer za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, enakost spolov, kakovost družinskega življenja ter za njihovo zmožnost poskrbeti za otroke, starejše in invalide,

F.  ker socialna ekonomija obsega 10 %, kar je dva milijona vseh evropskih podjetij ali 6 % vseh zaposlitev, in ima velike zmožnosti za ustvarjanje in ohranjanje trdnih zaposlitev, predvsem zato, ker je za njene dejavnosti značilno, da se ne selijo,

G.  ker so podjetja socialne ekonomije običajno mala in srednje velika podjetja, ki prispevajo k trajnostnemu ekonomskemu modelu, kjer je posameznik pomembnejši od kapitala, in ker tovrstna podjetja pogosto delujejo na notranjem trgu, zato je treba zagotoviti, da bodo pri opravljanju svoje dejavnosti spoštovala ustrezne predpise,

H.  ker se je socialna ekonomija razvila iz posebnih organizacijskih in/ali pravnih oblik podjetništva, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, socialna podjetja in organizacije, fundacije ter druge oblike v posameznih državah članicah; ker zajema socialna ekonomija vrsto poimenovanj v različnih državah članicah, na primer „solidarnostno gospodarstvo“ in „tretji sektor“, in ker povsod po Evropi obstajajo podobne dejavnosti, ki sicer ne veljajo za „socialno ekonomijo“, imajo pa enake značilnosti,

I.   ker je treba potrditi statut za nekatere oblike organiziranosti v socialni ekonomiji na ravni EU in pri tem upoštevati pravila notranjega trga, da se zmanjšajo birokratske ovire za pridobitev finančnih sredstev Skupnosti,

J.    ker socialna ekonomija poudarja poslovni model, ki ga ni mogoče opredeliti niti po velikosti niti po področjih dejavnosti, marveč na podlagi spoštovanja skupnih vrednot, to pa so spoštovanje demokracije, udeležba zainteresiranih strani, posameznik in socialni cilji, ki imajo prednost pred dobičkom; varovanje in izvajanje načel solidarnosti in odgovornosti, sovpadanje interesov članov/uporabnikov in splošnega interesa, demokratični nadzor, ki ga izvajajo člani, prostovoljno in odprto članstvo, samostojnost pri upravljanju in neodvisnost od javnih organov ter uporaba večjega dela presežkov za cilje trajnostnega razvoja in v korist članov/uporabnikov v skladu s splošnim interesom,

K.  ker so socialna ekonomija in njene organizacije kljub svojemu naraščajočemu pomenu še vedno slabo poznane in pogosto tarča kritik, ki izvirajo iz napačnih tehničnih pristopov; ker je ena najpomembnejših težav socialne ekonomije v EU in državah članicah njena institucionalna nevidnost zaradi posebnosti nacionalnih računovodskih sistemov,

L.  ker je medskupina Evropskega parlamenta za socialno ekonomijo opravila poglobljeno delo o tem področju,

Splošne pripombe

1.   poudarja, da ima socialna ekonomija bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj združuje donosnost in solidarnost, omogoča ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, krepi socialno, ekonomsko in regionalno kohezijo, proizvaja socialni kapital, spodbuja dejavno državljanstvo, solidarnost in obliko ekonomije z demokratičnimi načeli, pri kateri so na prvem mestu ljudje, poleg tega pa podpira trajnostni razvoj ter socialne, okoljske in tehnološke inovacije;

2.  meni, da je socialna ekonomija tako s simboličnega vidika kot z vidika učinkovitosti pomembna za krepitev gospodarske in ekonomske demokracije;

3.   priznava, da bo socialna ekonomija lahko uspešna in bo lahko razvila vse svoje možnosti le, če bo imela ustrezne politične, zakonodajne in izvedbene pogoje, pri čemer je treba upoštevati bogato raznolikost institucij socialne ekonomije in njihovih posebnosti;

4.  meni, da za podjetja socialne ekonomije ne bi smela veljati enaka uporaba predpisov o konkurenci kakor za druga podjetja in da je potreben zanesljiv pravni okvir, ki bo upošteval njihovo posebno vrednost, da bodo imela enake možnosti za delovanje kot druga podjetja;

5.  poudarja, da bi bilo v ekonomskem sistemu, v katerem bi imela podjetja socialne ekonomije večjo vlogo, manj izpostavljenosti špekulacijam na finančnih trgih, kjer nekatera zasebna podjetja niso pod nadzorom delničarjev in upravnih organov;

Priznanje pojma socialne ekonomije

6.  poudarja, da so bile različne podjetniške oblike priznane v pogodbi o Evropski skupnosti in s sprejetjem statuta evropske zadruge;

7.  opozarja, da je Komisija že večkrat priznala pojem socialne ekonomije;

8.  poziva Komisijo, naj v svojih novih politikah spodbuja socialno ekonomijo in brani pojem drugačnega pristopa k podjetništvu v socialni ekonomiji, katerega najpomembnejše gibalo ni donosnost, temveč družbena korist, da bi bile posebnosti socialne ekonomije ustrezno upoštevane pri oblikovanju pravnih okvirov;

9.  meni, da bi morale Evropska unija in njene članice v svoji zakonodaji in politiki priznati socialno ekonomijo in njene akterje – zadruge, vzajemne družbe, organizacije in fundacije; predlaga, naj ti ukrepi vključujejo preprost dostop do kreditnih in davčnih olajšav, razvoj mikrokreditov, oblikovanje evropskih statutov za združenja, fundacije in vzajemne družbe ter prilagojeno financiranje EU in spodbude za boljšo podporo ustanavljanju družbeno koristnih socialnoekonomskih organizacij v tržnih in netržnih sektorjih;

Pravno priznanje evropski statutov za združenja, fundacije in vzajemne družbe

10. ugotavlja, da je priznanje evropskih statutov za združenja, vzajemne družbe in fundacije nujno, da bi podjetjem socialne ekonomije in zagotovili ugodnosti enakega obravnavanja v zakonodaji o notranjem trgu; meni, da pomeni umik predloga Komisije za oblikovanje evropskega statuta za vzajemne družbe(17) in evropskega statuta za združenja(18) veliko nazadovanje v razvoju tovrstne socialne ekonomije v EU, zato poziva Komisijo naj v skladu s tem ponovno preuči svoj delovni program;

11. poziva Komisijo, naj na podlagi poročila o izvedljivosti statuta evropske fundacije, ki bo objavljeno do konca leta 2008, sprejme nadaljnje ukrepe in pripravi presojo vplivov za statute evropskega združenja in evropske vzajemne družbe;

12. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo pravni okvir, v katerem bo socialna ekonomija priznana kot tretji sektor;

13. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo oblika evropske zasebne družbe primerna za vse vrste poslovne dejavnosti;

14. poziva Komisijo, naj pripravi jasna pravila za določitev subjektov, ki bodo lahko pravno delovala kot podjetja socialne ekonomije, in uvedbo učinkovitih pravnih omejitev, ki bodo samo organizacijam socialne ekonomije omogočale koristi zaradi finančnih sredstev ali javnih politik, namenjenih za spodbujanje tovrstnih podjetij;

Statistično priznanje

15. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ustanovitev nacionalnih statističnih registrov za podjetja socialne ekonomije, vzpostavijo nacionalne satelitske račune za posamezne institucionalne sektorje in dejavnosti ter omogočijo vnos teh podatkov v Eurostat tudi z uporabo zmogljivosti univerz;

16. poudarja, da razsežnost socialne ekonomije dopolnjuje razsežnost neprofitnih ustanov, poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo priročnika Združenih narodov o neprofitnem delovanju in pripravijo satelitske račune, ki bodo povečali vlogo neprofitnih ustanov in organizacij civilne družbe;

Priznanje socialnega partnerstva

17. podpira priznanje sestavnih delov socialne ekonomije v medsektorskem evropskem sektorskem in medsektorskem socialnem dialogu in predlaga, da morajo Komisija in države članice močno podpirati vključitev akterjev socialne ekonomije v družbeno posvetovanje in civilni dialog;

Socialna ekonomija kot bistveni dejavnik za uresničitev lizbonskih ciljev

18. opozarja, da podjetja socialne ekonomije krepijo podjetniškega duha, omogočajo boljše demokratično delovanje poslovnega sveta, vključujejo družbeno odgovornost in spodbujajo socialno vključevanje ranljivih kategorij prebivalstva;

19. poudarja, da so delodajalci socialne ekonomije pomembni dejavniki ponovnega vključevanja, in pozdravlja njihova prizadevanja za ustvarjanje in ohranjanje visokokakovostnih, dobrih, stabilnih delovnih mest in vlaganje v delavce; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in okrepijo socialno ekonomijo pri njeni vlogi dobrega delodajalca in upoštevajo njen posebni položaj;

20. poudarja, da socialna ekonomija pomaga pri popravljanju treh glavnih neravnovesij na trgu dela: brezposelnosti, nestalne zaposlitve ter socialne izključenosti nezaposlenih in njihove izključenosti s trga dela; poleg tega opozarja, da ima socialna ekonomija vlogo pri povečevanju zaposljivosti in da ustvarja delovna mesta, ki se navadno ne selijo, kar prispeva k doseganju ciljev, zastavljenih v lizbonski strategiji;

21. meni, da si je treba podporo držav socialni ekonomiji razlagati kot dejanske naložbe v ustvarjanje solidarnostnih mrež, ki lahko okrepijo vlogo lokalnih skupnosti in organov pri razvoju socialnih politik;

22. meni, da je sicer potreben razmislek o socialnih težavah, vendar je v sedanjih okoliščinah najbolj potrebno ukrepanje, meni, da je treba za večino socialnih težav najti rešitve na lokalni ravni, da bi bile rešile konkretne okoliščine in težave; meni, da so za učinkovitost tovrstnih ukrepov potrebna dosledna pravila za usklajevanje, kar pomeni visoko raven sodelovanja med javnimi organi in podjetji socialne ekonomije;

23. ugotavlja, da podjetja socialne ekonomije zaradi svoje močne zakoreninjenosti na lokalni ravni omogočajo ustvarjanje povezav med državljani in njihovimi regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi predstavniškimi organi ter s tem prispevajo k učinkovitemu evropskemu upravljanju za socialno kohezijo; zelo pozitivno ocenjuje prizadevanja podjetij in organizacij socialne ekonomije za združevanje znotraj platform za sodelovanje na ravni Evropske unije;

24. poudarja, da je socialna ekonomija ključna pri doseganju ciljev lizbonske strategije za trajno rast in polno zaposlenost, saj uravnava številna neravnovesja na trgu dela, zlasti s podpiranjem zaposlovanja žensk, ustvarja in zagotavlja varstvene storitve skupnosti (na primer socialne in zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva), poleg tega pa s spodbujanjem lokalnega razvoja in socialne kohezije ustvarja in vzdržuje ekonomsko strukturo družbe;

25. meni, da bi morala Evropska unija vzpostaviti okvir za socialnoekonomsko agendo, saj bi to okrepilo konkurenčnost in inovativnost na lokalni ravni in na ravni EU; socialna ekonomija namreč prinaša stabilnost v smislu izrazito krožnega gospodarstva, pri čemer lokalno prerazporeja dobiček in ga ponovno vlaga, kamor je potrebno, spodbuja podjetniško kulturo, vzpostavlja povezave med gospodarskimi dejavnostmi in lokalnimi potrebami, ohranja ogrožene dejavnosti (npr. obrti) in ustvarja družbeni kapital;

26. poziva pristojne organe in operaterje v tem sektorju, naj kvantitativno, glede na visoko stopnjo zaposlovanja žensk na vseh področjih tega sektorja, tudi na področju združenj in prostovoljstva, ter kvalitativno, kar zadeva način organizacije dela in zagotavljanja storitev, ocenijo in okrepijo vlogo žensk v socialni ekonomiji; je zaskrbljen, ker tudi v socialnem gospodarstvu prihaja do vertikalne integracije, ki omejuje udeležbo žensk v postopkih odločanja;

27. poziva vlade držav članic in lokalne organe ter izvajalce v tem sektorju, naj spodbujajo in podpirajo morebitne sinergije v storitvenem sektorju, do katerih lahko pride med akterji in uporabniki socialne ekonomije z razširjenim obsegom sodelovanja, posvetovanja in soodgovornosti;

28. poziva Komisijo, naj pri pregledu politike državne pomoči upošteva dejansko stanje socialnega gospodarstva saj se mala podjetja in organizacije, ki delujejo na lokalni ravni, srečujejo z velikimi težavami pri dostopanju do financiranja, zlasti v času sedanje ekonomsko-finančne krize; poleg tega poziva Komisijo, naj ne ovira nacionalnih predpisov na poslovnem in davčnem področju, kot so predpisi, namenjeni zadrugam v bančnem in distribucijskem sektorju, ki delujejo po načelih vzajemnosti, poslovne demokracije, medgeneracijskega prenosa sredstev, nedeljivosti rezerv, solidarnosti ter delovne in podjetniške etike.

29. poudarja, da so nekatera podjetja socialne ekonomije mikro, mala in srednje velika podjetja, ki mogoče nimajo potrebnih sredstev za delovanje na notranjem trgu ter sodelovanje v nacionalnih in evropskih programih, in predlaga, da naj se jim omogočijo namenska podpora in instrumenti, ki bi jim omogočili prispevanje k trajnostni gospodarski rasti v Evropski uniji, v primeru poslovne krize pa naj se jim omogoči preoblikovanje podjetij v taka, ki so v lasti delavcev;

30. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe, ki bodo prihodnjim in obstoječim podjetjem nudili finančno pomoč, informacije, svetovanje in usposabljanje ter poenostavili postopek ustanavljanja podjetja (vključno z nižjimi zahtevami glede začetnega kapitala), da se jim pomaga v vse bolj globalnem gospodarstvu, ki je ravno v finančni krizi;

31. poudarja, da imajo podjetja socialne ekonomije več težav kot velike družbe, na primer glede zakonskih obremenitev, pri pridobivanju finančnih sredstev ter glede dosegljivosti nove tehnologije in informacij,

32. poudarja pomen socialne ekonomije na področju storitev splošnega pomena; poudarja dodano vrednost mrež, ki združujejo javni in zasebni sektor, opozarja pa tudi na tveganje zlorab, na primer pri najemanju tujih storitev, ki javnim organom pomagajo zniževati stroške, navsezadnje tudi v obliki prostovoljnega dela;

33. vztraja, da mora Komisija nadaljevati dialog in pojasnjevanje z zadevnimi stranmi ter podpreti države članice pri izvajanju storitev splošnega pomena in socialnih storitvah splošnega pomena ter uporabljati metodo sklopa kazalnikov;

Potrebna sredstva za doseganje ciljev

34. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo značilnosti socialne ekonomije (cilji, vrednote in delovne metode) upoštevale pri oblikovanju evropskih politik, zlasti pa naj socialno ekonomijo vključi v svoje politike in strategije v okviru družbenega, gospodarskega in podjetniškega razvoja, še posebej v povezavi z Aktom o malih podjetjih; poziva, naj se v primerih, ki zadevajo socialno ekonomijo, izvedejo ocene učinka, interesi socialne ekonomije pa naj se spoštujejo in naj se jim da prednost; poleg tega poziva Komisijo, naj ponovno preuči možnost za vzpostavitev medresorske enote za socialno ekonomijo, ki bi povezala ustrezne generalne direktorate;

35. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo observatorij evropskih malih in srednje velikih podjetij v svoje raziskave sistematično vključeval podjetja socialne ekonomije, in naj oblikuje priporočila glede ukrepov, ki bodo prispevali k njihovemu delovanju in razvoju; poziva Komisijo k potrebnim ukrepom, da se z Evropsko mrežo za podporo e-poslovanja omogoči povezovanje in spodbujanje podjetij socialne ekonomije;

36. poziva države članice, naj spodbujajo podpirajo mala in srednje velike organizacije socialne ekonomije, da se zmanjša odvisnost od subvencij in spodbudi trajnost;

37. poziva Komisijo, naj udeležence socialne ekonomije pozove k udeležbi v stalnih organih za dialog ter sodelovanju in delu s skupino strokovnjakov na visoki ravni, ki se ukvarjajo z vprašanji v zvezi s socialno ekonomijo; poziva jo tudi, naj sodeluje pri krepitvi predstavniških struktur socialne ekonomije na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter oblikuje pravni okvir za spodbujanje dejavnega partnerstva med lokalnimi organi in podjetji socialne ekonomije;

38. poziva Komisijo, naj spodbuja dialog med javnimi agencijami in predstavniki socialne ekonomije na nacionalni in evropski ravni ter tako podpre medsebojno razumevanje in spodbudi dobre prakse;

39. poziva Komisijo, naj ustanovi evropski možganski trust za zadružne banke, ustanovljeno z združevanjem v sektorju, ali druge finančne storitve, ki bi lahko koristile organizacijam socialne ekonomije, ta skupina pa bi preučila, kako uspešni so bili doslej posamezni subjekti socialne ekonomije na ravni EU – zlasti med sedanjo svetovno kreditno in finančno krizo – ter kako se bodo v prihodnje izognili podobnim tveganjem;

40. poziva Komisijo, naj preuči ponovno vzpostavitev posebne proračunske postavke za socialno ekonomijo;

41. poziva k uvedbi programov, ki bodo spodbujali preizkušanje novih ekonomskih in socialnih modelov, odpirali okvirne raziskovalne programe z vključevanjem subjektov socialne ekonomije v razpise za zbiranje predlogov v sedmem okvirnem programu, ter uvedli uporabo „množitelja“ za uradne statistične podatke in instrument za merjenje gospodarske rasti s kakovostnega in količinskega vidika;

42. poziva Komisijo in države članice, naj razsežnost socialne ekonomije vključijo v politiko Skupnosti in nacionalne politike ter evropske programe za podjetja na področju raziskav, inovacij, financ, regionalnega razvoja in razvojnega sodelovanja ter naj podprejo oblikovanje programov za usposabljanje evropskih, nacionalnih in lokalnih upravljavcev o socialni ekonomiji, podjetjem socialne ekonomije pa zagotovijo dostop do programov in ukrepov za razvoj in zunanje odnose;

43. poziva države članice, naj v višješolskem in univerzitetnem ter poklicnem izobraževanju predvidijo izobraževanje, namenjeno ozaveščanju o socialni ekonomiji in podjetniških pobudah, ki temeljijo na njenih načelih;

44. poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo razvoj znanj in strokovnosti v tem sektorju, da se spodbudi vloga socialne ekonomije pri vključevanju na trg dela;

45. poziva Komisijo, naj razvije evropski pravni okvir za vzpostavitev in vzdrževanje teritorialnega partnerstva med sektorjem socialne ekonomije in lokalnimi organi, ter določi merila za prepoznavanje in spodbujanje socialne ekonomije, spodbujanje trajnostnega lokalnega razvoja in uveljavljanje splošnih interesov;

46. poziva Komisijo, naj si prizadeva ustvariti razmere, ki bodo olajšale naložbe v socialno ekonomijo, zlasti preko investicijskih skladov, z dodeljevanjem zavarovanih posojil in v obliki subvencij;

47. poziva Komisijo, naj ponovno oceni:

– svoje sporočilo o zadrugah in evropski zadrugi, kot je predvideno v teh dokumentih;

– svoje sporočilo iz leta 1997 o spodbujanju vloge združenj in fundacij v Evropi;

o

o        o

48. naroča predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Odboru za socialno zaščito.

(1)      UL L 207, 18.8.2003, str. 1 (2)      UL L 207, 18.8.2003, str. 25. (3)      UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (4)      UL L 198, 26.7.2008, str. 47. (5)      UL C 205. 25.7.1994, str. 481. (6)      UL C 313. 12.10.1998, str. 234. (7)       Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0286. (8)    UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321. (9)    Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467. (10)   UL C 226. 20.7.1998, str. 66. (11)   UL C 74 E, 12.11.2003, str. 593; (12)   UL C 117. 26.4.2000, str. 52. (13)   UL C 112. 30.4.2004, str. 105. (14)   UL C 120. 20.5.2005, str. 10. (15)   Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0131. (16) UL C 305E. 14.12.2006, str. 141. (17) UL C 99. 21.4.1992, str. 40. (18) UL C 99. 21.4.1992, str. 1.

Uvod

Socialna ekonomija je gospodarski in družbeni dejavnik. Za tovrstna podjetja je značilna drugačna oblika poslovanja kot za kapitalska podjetja. To so zasebna podjetja, ki so neodvisna od javnih organov ter zadovoljujejo potrebe in povpraševanje njenih članov in splošnega interesa. Socialna ekonomija postaja vedno bolj pomembna, saj daje inovativne odgovore na družbene potrebe, ki nastajajo skozi čas.

To so zadruge, vzajemne družbe, združenja in fundacije ter druga podjetja in organizacije, za katera veljajo temeljne značilnosti socialne ekonomije. Razlog za premajhno prepoznavnost socialne ekonomije je, da se ne upoštevajo vedno posebnosti tovrstnih podjetij.

Opredelitev socialne ekonomije

Podjetja socialne ekonomije opredeljujejo značilnosti in vrednote, ki veljajo zanje:

– prednost individualnih in socialnih ciljev pred kapitalom,

– zagovarjanje in izvajanje načel solidarnosti in odgovornosti,

– sovpadanje interesov članov/uporabnikov in splošnega interesa,

– demokratični nadzor, ki ga izvajajo člani,

– prostovoljno in odprto članstvo,

– samostojnost pri upravljanju in neodvisnost od javnih organov,

– uporaba večjega dela presežkov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zagotavljanje storitev članom in zadovoljevanje javnega interesa.

Socialna ekonomija je kljub temu premalo prisotna na institucionalni ravni ter premalo, če sploh, priznana in podprta na evropski ravni. Zajema vrsto poimenovanj, ki se uporabljajo v različnih državah – na primer „solidarno gospodarstvo“, „tretji sektor“, „platforma“ ali „tretji sistem“ –, za socialno ekonomijo pa se lahko opredelijo dejavnosti, za katere veljajo enake značilnosti povsod po Evropi.

Priporočila iz poročila

1. Evropski pristop k socialni ekonomiji: priznanje koncepta

Omenjena različnost ne bi smela ovirati oblikovanja resnično evropskega pristopa k socialni ekonomiji. Za to je treba opredeliti vlogo, ki bi jo lahko imela v institucionalnem okolju EU.

Socialna ekonomija prispeva k uresničevanju štirih glavnih ciljev politike zaposlovanja v EU: z izboljšanjem zaposljivosti aktivnega prebivalstva, spodbujanjem podjetniškega duha, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest na lokalni ravni, izboljšanjem zmožnosti podjetij in njihovih delavcev za prilagajanje, zlasti s posodabljanjem organizacije dela, ter s krepitvijo politike enakih možnosti, zlasti z oblikovanjem javnih politik, ki omogočajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Podjetja socialne ekonomije lahko bistveno prispevajo k družbeni dodani vrednosti, saj sodelujejo pri gospodarskem razvoju evropske družbe, spodbujajo demokratično delovanje poslovnega sveta z udeležbo uporabnikov/družbenikov in zaposlenih ter uresničujejo koncepta družbene odgovornosti podjetij in storitev na lokalni ravni.

Prispevek socialne ekonomije k politiki zaposlovanja se ne omejuje zgolj na ustvarjanje delovnih mest. Ta delovna mesta namreč nudijo zaposlenim socialno varnost, pravico do usposabljanja, možnosti poklicnega napredovanja in opravljanja primernega dela.

Pomembno pa je tudi, da se socialna ekonomija poveže s cilji socialne kohezije in dejavnega državljanstva ob upoštevanju lokalne narave teh podjetij in njihove vloge pri spodbujanju dejavne udeležbe. Tovrstne dejavnosti so namenjene spodbujanju socialnih mrež, ki so toliko bolj pomembne v svetu, kjer se povečujeta osamljenost in izključenost.

2. Jasen pravni status: pravno priznanje

Ta konceptualna opredelitev socialne ekonomije mora biti podprta s pravnim priznanjem njenih sestavnih delov. Drugo priporočilo poročila zadeva pripravo statutov za združenja, fundacije in vzajemne družbe.

Čeprav podjetja socialne ekonomije pogosto veljajo za enakovredna kapitalskim podjetjem, jih ovira, da imajo na voljo premalo pravnih instrumentov za delovanje na vseevropski ravni in da se morajo spopadati z nepošteno konkurenco. Evropski statuti bi odpravili premajhno prepoznavnost teh oblik podjetij pri pripravi evropskih in mednarodnih pravnih dokumentov.

3. Statistično priznanje

Tretje priporočilo poročila je povečanje statističnih prizadevanj v zvezi s socialno ekonomijo in delovnimi mesti, ki jih ustvarja, ter spodbujanje večjega razumevanja različnosti nacionalnih izkušenj na področju socialne ekonomije. Ta prizadevanja bi lahko podprli z oblikovanjem registrov podjetij socialne ekonomije v vseh državah članicah Evropske unije, vzpostavitvijo satelitskih računov tovrstnih podjetij po posameznih institucionalnih sektorjih in vrstah dejavnosti v vseh državah članicah ter vnosom teh podatkov v evropski statistični sistem Eurostat. Že izdelana metoda sklopa kazalcev za sestavo okvirnega seznama meril, na podlagi katerega se preverja, ali jih je neka dejavnost oziroma organizacija izpolnila, omogoča delno zagotovitev nepristranskosti med izvajalci socialne ekonomije in „tradicionalnimi“ izvajalci.

4. Socialna ekonomija in socialni dialog

Priznanje socialne ekonomije kot posebnega partnerja v socialnem dialogu na evropski ravni je velik izziv. Socialna ekonomija postaja vse pomembnejši gospodarski in družbeni dejavnik. Četrto priporočilo tega poročila je torej izrecno priznanje sestavnih delov socialne ekonomije v medsektorskem evropskem socialnem dialogu.

5. Socialna ekonomija in trg

Različna podjetja in organizacije socialne ekonomije se soočajo z izzivom vključevanja učinkovitih proizvodnih postopkov in ciljev družbenega blagra v svoje dejavnosti. Akterje socialne ekonomije je treba spodbujati k uvedbi strategij, ki bodo skladne z novimi zahtevami čedalje bolj konkurenčnega trga in jim bodo omogočale okrepitev delovanja za blagor njihovih članov, zadovoljevanje potreb javnega pomena in krepitev socialne kohezije.

Pomembno mesto med temi konkurenčnimi strategijami mora zavzemati vzpostavljanje mrež in zvez podjetij, kar velja tudi za iskanje posebnih sredstev za financiranje poslovnih inovacij na področju proizvodov in storitev ali spodbujanje politik usposabljanja in razvoja znanja na področju socialne ekonomije.

6. Izmenjava izkušenj na lokalni, nacionalni in evropski ravni

Socialna ekonomija je najpogosteje del lokalne in regionalne dinamike. Številne najbolj inovativne organizacije so majhne in delujejo na lokalni ravni, obstaja torej nevarnost, da se bodo njihove izkušnje lahko širile le s težavo in počasi. Zato je pomembno, da se na nacionalni in evropski ravni z ustreznim financiranjem spodbuja izmenjava izkušenj in da se uskladijo prizadevanja za ustanovitev sklada za inovacije na področju socialne ekonomije, ki bodo podpirali najbolj inovativne tovrstne projekte.

7. Socialna ekonomija in evropski socialni model

Države članice in Evropska komisija se morajo konkretneje zavzemati za to, da socialna ekonomija ne bi bila zgolj učinkovit instrument za uresničevanje posebnih ciljev na področju javne politike. Socialna ekonomija je tudi sama po sebi cilj, nujen za utrjevanje vrednot, povezanih z evropskim socialnim modelom. Organizacijam, ki predstavljajo socialno ekonomijo, je zato treba dovoliti, da dajejo predloge na področju socialne politike, in jih k temu spodbujati.

8. Vrednotenje rezultatov

Zadnje priporočilo poročila se nanaša na spodbujanje raziskovalnega programa na evropski ravni za pregled vseh dejavnosti, ki spadajo k socialni ekonomiji in ne zadevajo drugih storitev zasebnega sektorja ali javnih organov. Pomembno je, da se organi socialne ekonomije ne ocenjujejo zgolj na podlagi suhoparnih kazalnikov, kot sta „število zaposlenih oseb“ in „dosežena stopnja samofinanciranja“ ter da se uporabi metoda sklopa kazalnikov.

Večje zanimanje za socialno ekonomijo izhaja iz ugotovitve o omejenosti podjetij tradicionalnega zasebnega sektorja in javnega sektorja pri reševanju sedanjih izzivov, na primer brezposelnosti ter kakovosti in količine storitev v skupnem interesu.

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja ključno vlogo socialne ekonomije pri doseganju lizbonskih ciljev trajnostne rasti in polne zaposlenosti, saj ureja številna neravnovesja na trgu delovne sile, še posebej s spodbujanjem zaposlovanja žensk, ustvarja in zagotavlja blaginjo in bližino storitev (na primer družbenih, zdravstvenih in socialnovarstvenih) ter s prispevanjem k lokalnemu razvoju in socialni koheziji ustvarja in vzdržuje socialno in ekonomsko strukturo;

2.  meni, da je socialna ekonomija tako s simboličnega vidika kot z vidika doseženih rezultatov pomembna za okrepitev gospodarske in ekonomske demokracije;

3.  meni, da bi morala Evropska unija vzpostaviti okvir za socialnoekonomsko agendo, saj bi to okrepilo konkurenčnost in inovativnost na lokalni ravni in na ravni EU; socialna ekonomija namreč prinaša stabilnost v smislu izrazito krožnega gospodarstva, pri čemer lokalno prerazporeja dobiček in ga ponovno vlaga, kamor je potrebno, spodbuja podjetniško kulturo, vzpostavlja povezave med gospodarskimi dejavnostmi in lokalnimi potrebami, ohranja ogrožene dejavnosti (npr. obrti) in ustvarja družbeni kapital;

4.  poudarja pomen socialne ekonomije na področju storitev splošnega interesa, poudarja dodano vrednost oblikovanja javno-zasebnih integriranih omrežij, pa tudi tveganje, da bi se jih izkoristilo kot izgovor za oddajanje storitev v izvajanje zunanjim partnerjem zaradi zmanjšanja stroškov, ki bremenijo javne organe, tudi z uporabo prostovoljnega dela;

5.  poziva Komisijo, naj socialno ekonomijo vključi v ostale politike in strategije, ki se nanašajo na družbeni, gospodarski in podjetniški razvoj – še posebej v zvezi z zakoni o malem podjetništvu – saj bi bile socialnoekonomske strukture, ki ustvarjajo tovrstne dejavnosti, lahko zelo zanimive za mala in srednje velika podjetja ter storitve splošnega pomena; zato poziva Komisijo, naj premisli o možnosti ponovne vzpostavitve enote za socialno ekonomijo;

6.  poziva pristojne oblasti in operaterje v sektorju, naj kvantitativno, glede na visoko stopnjo zaposlovanja žensk na vseh področjih sektorja, tudi na področju združenj in prostovoljstva, ter kvalitativno, kar zadeva način organizacije dela in zagotavljanja storitev, ocenijo in okrepijo vlogo žensk v socialni ekonomiji; je zaskrbljen, ker tudi v socialni ekonomiji prihaja do vertikalne segregacije, ki omejuje udeležbo žensk v postopkih odločanja;

7.  poziva vlade držav članic in lokalne organe ter izvajalce tega sektorja, naj spodbujajo in podpirajo morebitno sinergijo v storitvenem sektorju, do katere lahko pride med akterji socialne ekonomije in uporabniki, tako da razširijo obseg sodelovanja, posvetovanja in soodgovornosti;

8.  poziva države članice, naj v višješolskem in univerzitetnem ter poklicnem izobraževanju predvidijo projekte izobraževanja, katerih namen bo povečati osveščenost o socialni ekonomiji in podjetniških pobudah, ki temeljijo na njenih načelih;

9.  meni, da bi morale Evropska unija in njene članice v svoji zakonodaji in politiki priznati socialno ekonomijo in njene zainteresirane strani – zadruge, vzajemne družbe, organizacije in fundacije; predlaga, naj ti ukrepi vključujejo preprost dostop do kreditnih in davčnih olajšav, razvoj mikrokreditov, oblikovanje evropskih statutov za združenja, fundacije in vzajemne družbe ter prilagojeno financiranje EU in spodbude za boljšo podporo ustanavljanju družbeno koristnih socialnoekonomskih organizacij v tržnih in netržnih sektorjih;

10.  meni, da je umik predloga za oblikovanje evropskega statuta za vzajemne družbe in evropskega statuta za druženja iz agende Komisije pomenil veliko nazadovanje v razvoju tovrstnih evropskih družb v Evropski uniji, zato poziva Komisijo, naj agendo ponovno preuči;

11.  poziva Komisijo, naj ustanovi evropsko delovno skupino za zadružne banke in druge s finančnimi storitvami povezane organizacije socialne ekonomije, ki bi preučila, kako uspešni so bili doslej ti posebni subjekti socialne ekonomije na ravni EU, zlasti med sedanjo kreditno in finančno krizo, ter kako se bodo v prihodnje izognili s tem povezanim tveganjem;

12. poziva Komisijo, naj pri pregledu politike državne pomoči upošteva dejansko stanje socialne ekonomije glede na to, da se mala podjetja in organizacije, ki delujejo na lokalni ravni, srečujejo z velikimi težavami pri dostopanju do financiranja, zlasti v času sedanje ekonomsko-finančne krize; poleg tega poziva Komisijo, naj ne ovira nacionalnih predpisov na poslovnem in davčnem področju, kot so predpisi namenjeni zadrugam v bančnem in distribucijskem sektorju, ki delujejo po načelih vzajemnosti, poslovne demokracije, medgeneracijskega prenosa sredstev, nedeljivosti rezerv, solidarnosti ter delovne in podjetniške etike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU