POROČILO o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom

27.1.2009 - (2008/2101(INI))

Odbor za ribištvo
Poročevalka: Elspeth Attwooll

Postopek : 2008/2101(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0025/2009
Predložena besedila :
A6-0025/2009
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom

(2008/2101(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije o ureditvi lova na kite iz leta 1946 in ustanovitvi Mednarodne komisije za kitolov,

–   ob upoštevanju sporazuma Mednarodne komisije za kitolov o popolni omejitvi komercialnega kitolova (moratorij), ki je začel veljati leta 1986,

–   ob upoštevanju, da so se leta 2008 kiti in delfini uvrstili na rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave,

–   ob upoštevanju zasedanja Mednarodne zveze za ohranjanje narave od 5. do 14. oktobra 2008 v Barceloni,

–   ob upoštevanju členov 37 in 175 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. decembra 2007 o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom (KOM(2007)0823),

–   ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 3. junija 2008 o stališču Skupnosti o kitolovu[1],

–   ob upoštevanju ustanovitve majhne delovne skupine Mednarodne komisije za kitolov o njeni prihodnosti (odslej: delovna skupina) na 60. letnem srečanju Mednarodne komisije za kitolov v Santiagu (Čile) junija 2008,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih)[2],

–   ob upoštevanju Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali k amsterdamski pogodbi iz leta 1997, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji[3],

–   ob upoštevanju prepovedi mednarodne trgovinske menjave s proizvodi vseh vrst velikih kitov, ki je bila sprejeta s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in jo izvaja EU,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6–0025/2009),

A. ker mora biti varovanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje vrst glavni cilj,

B.  ker je treba vedno upoštevati dobro počutje živali,

C. ker kljub vsemu obstajajo vprašanja glede varnosti hrane in njene dobave, zlasti za skupnosti, ki so tradicionalno vezane na kitolov,

D. ker so namerno vznemirjanje, ulov in ubijanje vseh vrst kitov trenutno prepovedani v vodah Skupnosti z direktivo o habitatih,

E.  ker je skoraj vsaka četrta vrsta kitov in delfinov (Cetacea) ogrožena, devet vrst je na seznamu ogroženih ali kritično ogroženih vrst, status številnih vrst in populacij pa je še vedno nejasen,

F.  ker se nekatere populacije kitov po uvedbi moratorija niso obnovile in njihova sposobnost prilagajanja spreminjajočim se okoljskim razmeram ostaja neznana, kljub temu da so se nekatere izmed njih do določene mere obnovile,

G. ker naj bi moratorij prvotno veljal, dokler se ne bi pripravil ustrezen sistem upravljanja, njegov prvotni namen pa je bil omogočiti dovolj časa za obnovitev izčrpanih staležev,

H. ker vse članice Mednarodne komisije za kitolov niso podpisale moratorija,

I.   ker se moratorij v nobenem primeru ne nanaša na ubijanje kitov v znanstvene namene,

J.   ker se je število s posebnimi dovoljenji ubitih kitov po uvedbi moratorija še povečalo,

K. ker so Mednarodna komisija za kitolov (v več kot 30 resolucijah) ter številne nevladne organizacije in druga telesa izrazili globoko zaskrbljenost nad tem, da je kitolov s posebnimi dovoljenji „v nasprotju z duhom moratorija za komercialni ribolov“ (Mednarodna komisija za kitolov 2003-2); meso, pridobljeno s takšnim kitolovom, se ne bi smelo uporabljati v komercialne namene,

L.  ker način ubijanja kitov kljub izboljšavam še vedno ne ustreza želenim standardom,

M. ker kitov in delfinov ne ogroža samo lov, ampak tudi podnebne spremembe, onesnaženje, udarci plovil, ribiška oprema, sonarji in druge nevarnosti,

N. ker prej omenjeno stališče Sveta temelji samo na členu 175 Pogodbe o ES in se nanaša samo na zgoraj omenjeno srečanje Mednarodne komisije za kitolov v Santiagu (Čile) junija 2008,

1.  pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom in stališče o kitolovu, ki ga je Svet sprejel s kvalificirano večino; in podpira ohranitev svetovnega moratorija na komercialni kitolov ter prepoved mednarodne komercialne trgovine z izdelki iz kitov; si prizadeva za ukinitev kitolova v znanstvene namene in podpira določitev znatnih območij oceanov in morja za zaščitena območja, v katerih je kitolov prepovedan za nedoločen čas;

2.  poziva Svet, naj sprejme novo skupno stališče v skladu s členoma 37 in 175 Pogodbe o ES,

3.  meni, da je ohranitev kitov in delfinov odvisna predvsem od razvojnih ukrepov, ki so predmet dovolj širokega soglasja, ki ga je treba učinkovito izvajati;

4. poziva Svet, Komisijo in države članice, ki sodelujejo pri delovni skupini, naj si prizadevajo za ta sporazum;

5. meni, da morajo pogovori potekati kar se da pregledno;

6.  izraža upanje, da bo delovna skupina obravnavala vprašanje kitolova v znanstvene namene, da bi našla način, kako prenehati z njim;

7.  spoštuje potrebo po omejenemu lovu, ki bi ga opravljali tisti, ki so to tradicionalno počeli za preživetje, a poziva k veliko večjem poudarku na raziskavah in uporabi humanih načinov ubijanja;

8.  poziva, naj se tovrsten lov izvaja le v mejah natančno določenih kvot, ki temeljijo na mnenju znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov in so pod strogim nadzorom, ki vključuje natančno beleženje in poročanje Mednarodni komisiji za kitolov;

9.  poziva tudi k ustanovitvi več morskih zaščitenih območij v različnih ustreznih delih sveta, v katerih bi bili kiti posebej zaščiteni;

10. ugotavlja, da direktiva o habitatih, ki določa stališče Skupnosti glede kitov (in delfinov), ne dovoljuje obnovitve komercialnega kitolova za katerikoli stalež kitov v vodah EU;

11. opozarja, da je treba uporabljati selektivnejše ribolovno orodje, da bi preprečili prilov drugih vrst, zlasti delfinov;

12. meni, da žalostna zgodovina komercialnega kitolova ter številni dejavniki, ki ogrožajo populacije kitov (med drugim tudi naključni ulov pri ribolovnih dejavnostih, trki s plovili, svetovne podnebne spremembe in obremenitev oceanov s hrupom), narekujejo EU, da v ključnih mednarodnih forumih usklajeno in dosledno podpira najvišjo raven varstva za kite na svetovni ravni;

13. opozarja tudi na grožnjo, ki jo za populacijo kitov in delfinov predstavljajo podnebne spremembe, onesnaževanje, trčenja plovil, ribolovno orodje, hrup, ki ga v morju povzroča človek, (vključno s sonarji, seizmološkimi raziskavami in hrupom plovil) in druge nevarnosti, s katerimi se je treba soočiti zunaj zaščitenih območij;

14. meni, da bi Komisija morala kot uvod v dejavnosti na svetovni ravni za boj proti tem grožnjam pripraviti dodatne predloge v zvezi z vodami in plovili Skupnosti;

15. meni, da bi morala Komisija določiti revidiran regulativni okvir za opazovanje kitov, ki bi zaščitil ekonomske in socialne interese obalnih regij, kjer poteka ta dejavnost, ob upoštevanju njenega nedavnega razvoja;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Mednarodni komisiji za kitolov, regionalnim svetovalnim svetom, svetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, katerih članica je EU.

  • [1] Sklep Sveta o sprejetju stališča, ki bo v imenu Evropske skupnosti zastopano na 60. seji Mednarodne komisije za lov na kite leta 2008 v zvezi s predlogi sprememb časovnega razporeda Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova (dokument Sveta št. 9818/08).
  • [2]  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
  • [3]  UL C 340, 10.11.1997, str. 110.

OBRAZLOŽITEV

Mednarodna komisija za kitolov je bila ustanovljena leta 1946 z Mednarodno konvencijo o ureditvi lova na kite. Priloga konvenciji opredeljuje upravne ukrepe za ta lov. Dvajset od sedemindvajsetih držav članic EU so članice komisije.

Moratorij na tržni kitolov je bil uveden leta 1982 in prišel v veljavo leta 1986 kot posledica zaskrbljenosti zaradi ogroženosti vrst. Njegov namen je bil, da bi veljal, dokler ne bi bil na voljo revidirani postopek upravljanja, ki bi na osnovi znanstvenih podatkov opredelil omejitve ulova.

Postopek je bil opredeljen leta 1994, a spremljajoča revidirana shema upravljanja še vedno ni pripravljena. Na srečanju v Santiagu (Čile) junija 2008 je Mednarodna komisija za kitolov ustanovila delovno skupino, ki bo rešila to vprašanje.

Svet je pred srečanjem v Čilu s kvalificirano večino sprejel skupno stališče za to srečanje. S tem je podprl moratorij in nasprotoval vsem predlogom glede novih načinov kitolova razen, če bi ti dolgoročno zagotovili bistveno izboljšanje in ohranitev staleža kitov ter da se vse kitolovske dejavnosti držav članic Mednarodne komisije za lov na kite odvijajo pod nadzorom komisije. Podprl je tudi predlog za prekinitev kitolova v znanstvene namene izven nadzora Mednarodne komisije za lov, za zavetišča za kite in za upravljanje avtohtonega eksistenčnega kitolova pod različnimi pogoji.

Kitolov je tema, pri kateri si mnenja precej nasprotujejo. Poudariti je treba, da se moratorij nanaša samo na komercialni kitolov. Poleg izjeme avtohtonega eksistenčnega kitolova, se lahko raziskave opravljajo s posebnimi dovoljenji, ki jih izda država, ki to raziskavo izvaja. Treba je tudi opozoriti, da memoranduma niso podpisale vse članice Mednarodne komisije za kitolov, tako da komercialni kitolov še vedno poteka.

Nedavna revizija, ki jo je opravila Mednarodna zveza za ohranjanje narave dokazuje, da bo skoraj vsaka četrta vrsta kitov in delfinov morda ogrožena, devet vrst pa je na seznamu ogroženih ali kritično ogroženih vrst. Obstajajo dokazi, da so se pri populacijah nekaterih vrst razmere od uvedbe moratorija izboljšale.

Hkrati pa se zdi, da se je število ubitih kitov po uvedbi moratorija še povečalo. Obstajajo tudi namigovanja, da se kitovo meso, ki je „stranski proizvod“ znanstvenih poskusov, uporablja v tržne namene.

Kite ogrožajo tudi udarci plovil, ribiška oprema, podnebne spremembe, sonarji in druge nevarnosti, kot je onesnaženje.

Zato je pomembno, da se razmere za kite in kitolov obravnavajo celostno in v skladu s pravili, katerim lahko ustrežejo vse članice Mednarodne komisije za kitolov. Če to ne bo storjeno, bodo kiti dolgoročno in kratkoročno še naprej ogroženi.

Upati je, da bo sklep Sveta ustvaril celosten pristop in s tem pripomogel k dosegi soglasja.

Kljub temu, da so kiti v vodah Skupnosti po direktivi o habitatih zaščiteni pred namernim vznemirjanjem, ulovom in ubijanjem, so še naprej izpostavljeni drugim nevarnostim. Čeprav se je glede ribiške opreme že ukrepalo, bi bilo dobrodošlo, če bi Komisija predstavila nadaljnje predloge za zmanjšanje in po možnosti odpravo teh nevarnosti.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (11.11.2008)

za Odbor za ribištvo

o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom
(2008/2101(INI))

Poročevalec: Carl Schlyter

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ribištvo, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 19. decembra 2007 o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom (KOM(2007)0823) in stališče o lovu na kite, ki ga je Svet s kvalificirano večino sprejel 5. junija 2008[1]; podpira ohranitev svetovnega moratorija na komercialni kitolov ter prepoved mednarodne komercialne trgovine z izdelki iz kitov; si prizadeva za ukinitev kitolova v znanstvene namene in podpira določitev znatnih območij oceanov in morija za zaščitena območja, v katerih je kitolov prepovedan za nedoločen čas;

2.  meni, da žalostna zgodovina komercialnega kitolova ter številni dejavniki, ki ogrožajo populacije kitov (med drugim tudi naključni ulov pri ribolovnih dejavnostih, trki s plovili in svetovne podnebne spremembe in obremenitev oceanov s hrupom) narekujejo EU, da v ključnih mednarodnih forumih usklajeno in dosledno podpira najvišjo raven varstva za kite na svetovni ravni;

3.  ugotavlja, da direktiva EU o habitatih[2], ki določa stališče Skupnosti glede kitov (in delfinov), ne dovoljuje obnovitve komercialnega kitolova za katerikoli stalež kitov v vodah EU;

4.  meni, da bi morala Mednarodna komisija za lov na kita dovoliti kitolov za izključno samooskrbne namene, če to ne ogroža ohranitvenega statusa posameznega staleža, če ulov ostaja v obsegu dokumentiranih in priznanih samooskrbnih potreb, ter če ni dovoljeno povečanje trenutno dovoljene ravni, ne po številu ubitih kitov ne po številu dodatnih ulovljenih vrst;

5.  priznava občutljivost kitov in znatne možnosti za hudo in dolgo trpljenje med kitolovom; soglaša, da je ohranitev svetovnega moratorija na kitolov nujna z ozirom na pomisleke glede dobrega počutja živali ter podpira predloge, katerih namen je izboljšati humanost in nadzor dobrega počutja pri dejavnostih avtohtonega eksistenčnega kitolova;

6.  poziva države članice, naj v sedanjem pogajalskem procesu o prihodnosti Mednarodne komisije za lov na kite nasprotujejo predlogom, ki bi uzakonili raven kitolova v znanstvene ali komercialne namene v obalnih ali drugih vodah, ali odobrili kakršnokoli mednarodno trgovino z izdelki iz kitov;

7.  poziva države članice, ki se še niso pridružile Mednarodni komisiji za lov na kite, naj to naredijo, da bi tako podprle ukrepe za popolno zaščito kitov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Magor Imre Csibi, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Anne Ferreira, Matthias Groote, Satu Hassi, Jens Holm, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Urszula Krupa, Marios Matsakis, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov, Vittorio Prodi, Dagmar Roth-Behrendt, Daciana Octavia Sârbu, Amalia Sartori, Carl Schlyter, Richard Seeber, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bairbre de Brún, Christofer Fjellner, Anne Laperrouze, Johannes Lebech, Caroline Lucas, Andres Tarand, Lambert van Nistelrooij

  • [1]  Sklep Sveta o sprejetju stališča, ki bo v imenu Evropske skupnosti zastopano na 60. seji Mednarodne komisije za lov na kite leta 2008 v zvezi s predlogi sprememb časovnega razporeda Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova (dokument Sveta št. 9818/08).
  • [2]  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.1.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Iles Braghetto, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Paulo Casaca, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Avril Doyle, Emanuel Jardim Fernandes, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Pedro Guerreiro, Daniel Hannan, Heinz Kindermann, Rosa Miguélez Ramos, Marianne Mikko, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Margie Sudre, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Cornelis Visser

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Lo Curto, Raül Romeva i Rueda, Kathy Sinnott, Thomas Wise