Postopek : 2008/2199(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0114/2009

Predložena besedila :

A6-0114/2009

Razprave :

PV 23/03/2009 - 14
CRE 23/03/2009 - 14
PV 25/03/2009 - 7
CRE 25/03/2009 - 7

Glasovanja :

PV 26/03/2009 - 4.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0193

POROČILO     
PDF 218kWORD 157k
3. marec 2009
PE 416.553v03-00 A6-0114/2009

o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike

(2008/2199(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Francisco José Millán Mon

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike

(2008/2199(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti dveh resolucij z dne 1. junija 2006(1) o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu in o čezatlantskih gospodarskih odnosih med EU in ZDA, ter resolucije z dne 25. aprila 2007 o čezatlantskih odnosih(2), pa tudi najnovejše z dne 5. junija 2008 o vrhu med EU in ZDA (3),

- ob upoštevanju čezatlantske deklaracije o odnosih med EU in ZDA iz leta 1990 in nove čezatlantske agende iz leta 1995,

- ob upoštevanju izidov vrha EU-ZDA dne 10. junija 2008 na Brdu,

- ob upoštevanju skupnih izjav 64. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev maja 2008 v Ljubljani in 65. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev decembra 2008 v Miamiju,

- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

- ob upoštevanju deklaracije vrha Severnoatlantskega sveta 3. aprila 2008 v Bukarešti,

- ob upoštevanju svojih resolucij o pristopu EU glede, med drugim, Bližnjega vzhoda, Afganistana, Irana in Iraka, OZN in razvojnih ciljev tisočletja ter zanesljivosti preskrbe z energijo,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0114/2009),

A. ker se s slovesno prisego novega predsednika ZDA začenja novo obdobje v zgodovini Združenih držav Amerike, ki ga spremljajo velika pričakovanja po svetu in bi lahko čezatlantskemu partnerstvu dalo nov zagon,

B.  ker Evropska unija postaja vse pomembnejši akter v svetu in ker bo lahko igrala pomembnejšo in razumljivejšo vlogo na mednarodnem prizorišču, ko bo začela veljati lizbonska pogodba s svojimi orodji zunanje politike,

C. ker po anketah večina Evropejcev podpira zamisel, da bi morala imeti EU vidnejšo vlogo v svetu; ker večina Evropejcev in Američanov meni, da bi morale EU in ZDA mednarodne grožnje obravnavati v partnerskem sodelovanju,

D. ker številni Evropejci od nove vlade ZDA pričakujejo pripravljenost za sodelovanje na mednarodnem področju in okrepitev odnosov med EU in ZDA, na podlagi vzajemnega spoštovanja in vzajemnega razumevanja omejitev in prednostnih nalog,

E.  ker mora čezatlantsko partnerstvo ostati temelj zunanje dejavnosti Unije,

F.  ker je čezatlantsko partnerstvo osnovano na skupnih temeljnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice, pravna država in multilateralizem, pa tudi skupnih ciljih, kot so odprta in povezana gospodarstva in trajnostni razvoj; ker ta temelj ostaja krepak kljub nekaterim razhajanjem v zadnjih letih,

G. ker EU in ZDA igrajo ključno vlogo v svetovni politiki in gospodarstvu ter si delijo odgovornost za spodbujanje miru, spoštovanja človekovih pravic in stabilnosti ter za obravnavanje različnih nevarnosti in izzivov na svetovni ravni, kot so globoka finančna kriza, izkoreninjenje revščine in uresničevanje drugih razvojnih ciljev tisočletja, sprememba podnebja, zanesljivost preskrbe z energijo, terorizem in širjenje jedrskega orožja,

H. ker je v vse bolj globalnem, obsežnem in spreminjajočem se svetu v interesu obeh partneric, EU in ZDA, da skupaj oblikujeta mednarodno okolje in se soglasno soočata s skupnimi grožnjami in izzivi na osnovi mednarodnega prava in multilateralnih institucij, zlasti sistema OZN, in povabita druge partnerice k sodelovanju pri teh prizadevanjih,

I.   ob upoštevanju sklepov neformalne seje Sveta za splošne zadeve EU z dne 8. januarja 2009 v zvezi s prednostnimi področji čezatlantskega sodelovanja pod češkim predsedstvom (gospodarsko in finančno sodelovanje, zanesljivost preskrbe z energijo, priprava konference OZN o spremembi podnebja ter okrepljen dialog o Bližnjem vzhodu, Afganistanu in Iranu),

J.   ker je treba nove akterje vključiti v odgovornost za svetovni red, ker, kot je julija 2008 v Berlinu dejal takrat predsedniški kandidat Barack Obama, „noben narod, ne glede na to, kako velik ali mogočen je“, ne more sam rešiti svetovnih izzivov,

K. ker mora, glede na to, kako pomembni so njuni odnosi, in zaradi njune odgovornosti za mednarodni red ter sprememb, ki jih doživljata obe partnerici in svet, njuno partnerstvo temeljiti na trdni in sodobni osnovi, kot je nov sporazum o partnerstvu,

L.  ker sta čezatlantsko partnerstvo in Nato nepogrešljiva za kolektivno varnost,

M. ker mora čezatlantski ekonomski svet nadaljevati svoje delo za dosego cilja oblikovanja pravega, povezanega čezatlantskega trga; ker je potrebno skupno vodstvo za izvedbo odločne reforme mednarodnih gospodarskih institucij v sedanji krizi,

N. ker bruto domači proizvod EU in ZDA predstavlja več kot polovico svetovnega BDP; ker sta obe partnerici oblikovali največje svetovno dvostransko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, pri čemer je po podatkih Komisije skoraj 14 milijonov služb v EU in ZDA odvisnih od čezatlantskih gospodarskih in investicijskih povezav,

Dvostranska institucionalna vprašanja

1.   čestita Baracku Obami za izvolitev za predsednika Združenih držav Amerike; opozarja na njegovo odločno zavezo k čezatlantskemu partnerstvu v govoru, ki ga je imel v Berlinu julija 2008, v katerem je dejal, da „boljše partnerice, kot je Evropa, Amerika res nima“, in dodal, da je sedaj čas, da se povežeta pri soočanju z izzivi 21. stoletja; ponovno vabi predsednika Obamo, naj ima med svojim prvim uradnim obiskom v Evropi govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta;

2.   poziva Svet, države članice EU in Komisijo, da izboljšajo usklajevanje in skladnost politike EU v zvezi z novo vlado ZDA;

3.   je prepričan, da so odnosi med EU in ZDA najpomembnejše strateško partnerstvo za EU; meni, da je usklajeno delovanje EU in ZDA pri reševanju svetovnih izzivov ob spoštovanju mednarodnega prava in krepitvi multilateralizma bistvenega pomena za mednarodno skupnost; poziva češko predsedstvo Sveta in Komisijo, naj z novo vlado ZDA pripravita skupni program kratko- in dolgoročnih ciljev tako glede dvostranskih vprašanj kot svetovnih in regionalnih vprašanj ter konfliktov;

4.   poudarja, da je treba trenutni zagon uporabiti tudi za izboljšanje in obnovitev okvira za čezatlantske odnose; vztraja, da mora obstoječo novo čezatlantsko agendo iz leta 1995 nadomestiti nov sporazum o čezatlantskem partnerstvu, ki bo omogočil stabilnejšo in sodobnejšo osnovo za odnose;

5.   meni, da bi bilo primerno, da bi se pogajanja o novem sporazumu začela, ko bo začela veljati lizbonska pogodba, tako da bi se lahko končala pred letom 2012;

6.   meni, da bi moral biti čezatlantski ekonomski svet kot organ, pristojen za krepitev gospodarskega povezovanja in regulativnega sodelovanja, vključen v novi sporazum; pozdravlja dejstvo, da čezatlantskemu ekonomskemu svetu svetujejo številne interesne skupine, vključno s predstavniki podjetij, in zahteva, naj imajo predstavniki sindikalnega gibanja na obeh straneh Atlantika primerljivo vlogo;

7.   priporoča, naj vrhunska srečanja med EU in ZDA potekajo dvakrat letno, da se za partnerstvo zagotovita strateška usmeritev in zagon, in naj se v njihovem okviru opravi ustrezen nadzor izvajanja predhodno določenih ciljev;

8.   meni, da bi moral biti z novim sporazumom ustanovljen organ za sistematično posvetovanje in sodelovanje na visoki ravni v zvezi z zunanjo in varnostno politiko; priporoča, da bi temu organu predsedovala visoki predstavnik/podpredsednik Komisije na strani EU in zunanji minister na strani ZDA, srečanja pa bi bila poleg neuradnih stikov vsaj vsake tri mesece; predlaga, da bi se ta mehanizem lahko imenoval čezatlantski politični svet;

9.   poudarja, da bi moral novi sporazum nadgraditi sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev v čezatlantsko skupščino, ki bi delovala kot forum za parlamentarni dialog, opredelitev ciljev ter skupno spremljanje izvajanja sporazuma in za usklajevanje dela Evropskega parlamenta in kongresa ZDA v zadevah skupnega pomena, vključno s tesnim sodelovanjem odborov in poročevalcev obeh strani; meni, da bi se ta skupščina morala srečevati dvakrat letno na plenarnih zasedanjih, sestavljati pa bi ga morali v enaki meri poslanci Evropskega parlamenta in člani obeh domov kongresa ZDA; meni, da bi skupščina lahko ustanovila delovne skupine za pripravo plenarnih zasedanj; ponovno poudarja, da bi se moral v skupščini vzpostaviti vzajemni zakonodajni sistem za zgodnje opozarjanje; meni, da bi morali določiti usmerjevalni odbor za izboljšanje sodelovanja med zakonodajnimi odbori in poročevalci Evropskega parlamenta in kongresa ZDA o zakonodaji, ki zadeva nadaljnje povezovanje čezatlantskega trga, še zlasti delo čezatlantskega ekonomskega sveta;

10. meni, da bi morala čezatlantski ekonomski svet in čezatlantski politični svet o svojih dejavnostih obveščati čezatlantsko skupščino, vključno s pravico do zaslišanj predstavnikov teh svetov, ta pa bi lahko njima in vrhunskim srečanjem med EU in ZDA pošiljala predloge; zahteva, da sta poleg krepitve vloge parlamentarcev v čezatlantskem ekonomskem svetu oba sopredsedujoča skupščini povabljena na uvodne seje zasedanj obeh svetov in vrhunskih srečanj med EU in ZDA;

11. poziva Evropski parlament in kongres ZDA, naj premislita o možnosti vzpostavitve urada za zvezo kongresa ZDA v Bruslju;

12. poziva generalnega sekretarja Parlamenta, naj skrajno prednostno nadaljuje izvajanje sklepa predsedstva z dne 11. decembra 2006 o namestitvi uradnika v Washington kot uradnika za zvezo;

13. vztraja pri prednostih skupnega programa izmenjave osebja ter poziva generalnega sekretarja Parlamenta, naj z uradniki predstavniškega doma ZDA in senata preuči primernost skupnega memoranduma o izmenjavi osebja, podobnega tistemu, o katerem sta se dogovorila Parlament in sekretariat OZN;

14. poudarja, da mora biti to čezatlantsko partnerstvo podprto z globokim razumevanjem in tesnejšimi vezmi med civilno družbo obeh strani; vztraja, da je treba okrepiti izmenjavo študentov, akademikov in drugih predstavnikov civilne družbe obeh strani, da se bodo sedanja generacija in bodoče generacije medsebojno razumele in ostale predane temu partnerstvu; meni, da bi morala biti rezervna podpora za to pobudo zagotovljena iz proračuna EU in proračunov ustreznih institucij ZDA za leto 2010, da bi tako zagotovili njeno dejansko oblikovanje;

15. toplo pozdravlja vse večjo prisotnost ameriških organizacij v Bruslju ter zlasti njihovo zavezo Evropski uniji, njenim institucijam in okrepljenemu partnerstvu med EU in ZDA; poudarja, da morajo evropske organizacije prevzeti podobno zavezo k delovanju v Washingtonu, kar bi okrepilo prepoznavnost EU in evropskega pogleda na čezatlantska in svetovna vprašanja v politični skupnosti ZDA; se zaveda, da evropske institucije pogosto nimajo na voljo toliko sredstev kot ameriške institucije; zato predlaga, naj bodo sredstva prednostno na voljo za projekte, ki jih organizirajo evropske organizacije, katerih cilj je okrepiti poznavanje in razumevanje evropskih vprašanj in pogledov v ZDA;

16. poziva EU in ZDA, naj okrepijo svoje sodelovanje na področju kulture ter naj še naprej krepijo in spodbujajo vzajemne koristi kulturnih izmenjav;

17. poudarja pomen tesnejšega sodelovanja v vesoljskih programih, zlasti med ESA (Evropsko vesoljsko agencijo) in agencijo NASA;

Svetovni izzivi

18. odločno poziva obe partnerici, naj sodelujeta v učinkovitem multilateralizmu, pri čemer naj bodo vključeni novi rastoči akterji v duhu skupne odgovornosti za svetovni red, spoštovanje mednarodnega prava in skupne probleme; vztraja, naj si EU in ZDA še bolj prizadevajo za doseganje ciljev programa reform OZN, vključno z reformo Varnostnega sveta OZN in drugih multilateralnih forumov v svetovni strukturi;

19. poziva obe partnerici, naj spodbujata spoštovanje človekovih pravic v svetu kot bistven element njunih politik; poudarja, da je potrebno dobro usklajevanje pri preventivni in krizni diplomaciji, pa tudi pri odzivanju na pandemije in izredne humanitarne razmere na usklajen in učinkovit način; poziva novo vlado ZDA, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in pristopi k njemu; ponovno poziva k odpravi smrtne kazni;

20. poziva obe partnerici, naj odločno prispevata k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti v Afriki, ki ne smejo biti ogroženi zaradi gospodarske krize, in naj preučita možnosti za usklajeno ukrepanje na teh področjih; poziva obe partnerici, naj upoštevata svojo zavezo, da bosta 0,7 % svojega BDP namenili za razvojno sodelovanje;

21. poziva obe partnerici, naj skupaj vodita multilateralna prizadevanja, ki so se začela na konferenci v Washingtonu 15. novembra 2008, za rešitev trenutne finančne in gospodarske krize in reformo mednarodnega finančnega sistema, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ob vključitvi novih rastočih sil, pri tem pa naj se upreta protekcionizmu in spodbujata uspešen zaključek kroga pogajanj WTO iz Dohe;

22. pozdravlja močno zavezanost novega predsednika ZDA reševanju problema spremembe podnebja; poziva EU in ZDA, naj prevzamejo pobudo in na konferenci v Köbenhavnu, ki bo potekala leta 2009, dosežejo ambiciozen sporazum za obdobje po letu 2012, pri katerem naj sodelujejo vse države, ki sproščajo veliko toplogrednih plinov, in si zastavijo zavezujoče srednje- in dolgoročne cilje;

23. poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU in ZDA na področju energije; poziva, naj bo učinkovito usklajevanje pristopov glede držav proizvajalk in krepitev raznolikosti oskrbe, virov in prevoza prednostna naloga; zagovarja tesnejše znanstveno in tehnološko sodelovanje na področju energije in energetske učinkovitosti;

24. opozarja na poročilo nacionalnega sveta obveščevalnih služb z naslovom Svetovni trendi 2025: svet v spremembah) in, ker je potreben dolgoročen strateški razmislek o političnih vprašanjih znotraj institucij EU, poziva češko in švedsko predsedstvo, naj si prizadevata za vzpostavitev sistema analiziranja, ki bo podoben tistemu, ki ga uporablja nacionalni svet obveščevalnih služb, da bi opredelili dolgoročna gibanja z vidika EU, pri čemer naj tesno sodelujeta z Inštitutom EU za varnostne študije (EUISS); je prepričan, da bo ta korak omogočil dialog o glavnih strateških vprašanjih, s katerimi se dolgoročno sooča čezatlantsko partnerstvo;

Regionalna vprašanja

25. poudarja, da je mirna in pravična rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu bistvenega pomena, in pozdravlja dejstvo, da bo to ena najpomembnejših prednostnih nalog za novo vlado ZDA; poziva vlado ZDA, naj deluje usklajeno z EU in sodeluje v četverici; pozdravlja zgodnje imenovanje posebnega odposlanca ZDA za Bližnji vzhod, nekdanjega senatorja Georgea Mitchella; poudarja, da bi si morali obe partnerici prizadevati za krepitev pogajanj, ki temeljijo na načrtu in dosežkih konference v Annapolisu, s ciljem oblikovanja dveh držav; poziva obe partnerici, naj tesneje sodelujeta in tako pomagata preoblikovati trenutno negotovo prekinitev ognja v Gazi v trajno in trdno rešitev, pri tem pa vključita tudi regionalne akterje in prispevata k doseganju ciljev resolucije Varnostnega sveta OZN 1860, kot so takojšnja humanitarna pomoč prebivalcem Gaze, zagotovitev odprave nedovoljene trgovine z orožjem in sprostitev blokade Gaze; poziva obe partnerici, naj podpreta prizadevanja za spravo med Palestinci, ter opozarja na pomen izboljšanja življenjskih pogojev Palestincev tako na Zahodnem bregu kot v Gazi, vključno z obnovo Gaze;

26. poziva EU in ZDA, naj sodelujejo pri obnovi strategij za spodbujanje prizadevanj za krepitev spoštovanja človekovih pravic in demokracije na Bližnjem vzhodu na osnovi svoje gospodarske in mehke moči v regiji;

27. poudarja, da so v Afganistanu ogrožene vrednote, varnost in verodostojnost čezatlantske skupnosti; poziva EU, ZDA, Nato in OZN, naj pripravijo nov skupen strateški koncept, ki bo celovito povezoval elemente mednarodnega sodelovanja, da bi izboljšal varnost v vseh regijah, okrepil afganistanske vladne in lokalne institucije ter pomagal pri procesu oblikovanja države ter blaginji v tesnem sodelovanju s sosednjimi državami; meni, da mora biti končni cilj postopna predaja odgovornosti za varnost in stabilnost afganistanskim oblastem; opozarja na resolucijo Varnostnega sveta OZN 1833 (2008), ki spodbuja vse afganistanske stranke in skupine, naj konstruktivno sodelujejo pri političnem dialogu in se izogibajo uporabi nasilja;

28. poziva EU in ZDA, naj razvijejo skupno strategijo za Pakistan, katere cilj bo krepitev njegovih demokratičnih institucij, pravne države in zmožnosti za boj proti terorizmu, ob spodbujanju soodgovornosti Pakistana za stabilnost v regiji, vključno z varnostjo na meji z Afganistanom in celovitim vladnim nadzorom pakistanskih mejnih provinc in plemenskih območij; pozdravlja imenovanje Richarda Holbrooka za edinega posebnega odposlanca za pakistansko-afganistansko regijo;

29. poudarja, da iranski jedrski program ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; podpira cilj, ki ga skupaj želita doseči obe partnerici, da se s pogajanji z Iranom poišče rešitev z uporabo dvojne strategije dialoga in sankcij v sodelovanju z drugimi članicami Varnostnega sveta in Mednarodno agencijo za atomsko energijo; meni, da je treba vsako pobudo v zvezi z Iranom, ki jo poda ena od partneric, skrbno uskladiti z drugo v duhu zaupanja in preglednosti; poziva čezatlantski partnerici, naj čimprej opredelita skupni pristop do Irana in naj ne čakata na trenutek, ko bo vprašanje treba obravnavati prednostno;

30. pozdravlja ratifikacijo sporazuma med ZDA in Irakom o prisotnosti vojaških sil ZDA v Iraku; poudarja, da je EU pripravljena še naprej pomagati pri obnovi Iraka, s poudarkom zlasti na pravni državi, spoštovanju človekovih pravic in utrditvi državnih institucij ter na gospodarskem razvoju Iraka in njegovi ponovni vključitvi v svetovno gospodarstvo; poziva partnerici, naj z usklajenimi prizadevanji še naprej sodelujeta z iraško vlado in OZN, da bi izboljšali stabilnost in prispevali k narodni spravi ter enotnosti in neodvisnosti Iraka;

31. poziva obe strani, naj dobro uskladita svojo politiko do Rusije; se zaveda pomembnosti Rusije kot sosednje države, soodvisnosti med njo in EU ter njene vloge pomembnega akterja na regionalni in svetovni ravni in poudarja, kako pomembno je z Rusijo vzpostaviti plodno sodelovanje na področju izzivov, groženj in priložnosti, ki zadevajo obe strani, vključno z varnostnimi vprašanji, razorožitvijo in neširjenjem orožja, ob spoštovanju demokratičnih načel, standardov človekovih pravic in mednarodnega prava; s tem v zvezi poudarja potrebo po krepitvi zaupanja med čezatlantskimi pantericami in Rusijo in sodelovanja v svetu Nato-Rusija; poziva čezatlantski partnerici, naj tesno uskladita svoj pristop k reformi varnostne arhitekture Evrope, pri čemer naj upoštevata načela OVSE in vzdržujeta usklajenost z Natom; meni, da je treba dogajanja v tej arhitekturi, ki vključuje tudi mednarodne dogovore, kot je pogodba o konvencionalnih silah v Evropi, obravnavati v dialogu z Rusijo in tudi drugimi državami članicami OVSE, ki niso članice EU;

32. pozdravlja nedavne izjave podpredsednika ZDA Joeja Bidena na konferenci o evropski varnosti v Münchnu, da bodo ZDA nadaljevale s posvetovanji s svojimi zaveznicami iz Nata in z Rusijo o sistemu protiraketne obrambe ZDA in da bo nova vlada proučila stroške in koristi tega sistema; ugotavlja, da iz Rusije prihajajo znaki, da bo opustila načrte za namestitev raket kratkega dosega Iskander v Kaliningradu;

33. poziva EU in ZDA, naj razvijejo skupno strategijo za šest vzhodnoevropskih držav (Moldavijo, Ukrajino, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Belorusijo), ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, da bi tako dosegli pomembne in trajne rezultate pri izvajanju novega vzhodnega partnerstva in sinergije Črnega morja;

34. poziva obe partnerici, naj posebno pozornost namenita Latinski Ameriki in zlasti njenim regionalnim organizacijam in uskladita prizadevanja za spodbujanje utrditve demokracije, spoštovanja človekovih pravic, dobrega upravljanja, boja proti revščini, za krepitev vključevanja v družbo, tržnega gospodarstva in pravne države, vključno z bojem proti organiziranemu kriminalu in preprodaji drog, ter za podporo regionalnemu povezovanju in sodelovanju v zvezi s spremembo podnebja;

35. priporoča tudi podporo skupnemu pristopu glede drugih pomembnih geopolitičnih akterjev, kot so Kitajska, Indija ali Japonska, pa tudi glede različnih kriz in problemov v podsaharski Afriki;

Vprašanja obrambe, nadzora nad orožjem in varnosti

36. poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti; pozdravlja odločitev Evropskega sveta decembra 2008, da okrepi strateško partnerstvo med EU in Natom, in poziva obe partnerici, naj pospešita oblikovanje skupine na visoki ravni EU in Nata, da bi se izboljšalo sodelovanje med organizacijama; priporoča, naj potekajo razprave o vrednosti evroatlantske varnostne strategije, ki bi lahko opredelile skupna varnostna vprašanja in interese;

37. poudarja vse večji pomen evropske varnostne in obrambne politike in potrebo po nadaljnjem izboljšanju civilnih in vojaških zmogljivosti Evrope; pozdravlja dejstvo, da so na vrhunskem srečanju Nata v Bukarešti aprila 2008 prepoznali pomen okrepljenih evropskih obrambnih zmogljivosti za izboljšanje čezatlantske varnosti;

38. poziva EU in ZDA, naj na vseh mednarodnih forumih, zlasti v okviru OZN, sprejmejo skupno strategijo o razorožitvi, kar zadeva orožje za množično uničevanje in konvencionalno orožje; poziva novo vlado ZDA, naj ponovno sodeluje z Rusijo na področju nadzora orožja in razoroževanja, tako da državi razširita sedanje dvostranske sporazume; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje, da bi zagotovili napredek v času pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, pozdravlja zavezo novega predsednika ZDA ratifikaciji celovite pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov;

39. poudarja pomembnost krepitve čezatlantskega sodelovanja v boju proti terorizmu, ki temelji na popolnem spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic ter podpiranja vloge OZN pri boju proti tej grožnji; izpostavlja potrebo po tesnem sodelovanju, ko so v nevarnosti življenja talcev;

40. pozdravlja odločitev predsednika ZDA Baracka Obame, da zapre objekte za pridržanje v zalivu Guantánamo, kot tudi druge, s tem povezane izvršne odloke glede zakonitih zaslišanj in objektov Cie za pridržanje, ter spodbuja vlado ZDA, naj zapre vse centre za pridržanje zunaj ozemlja ZDA, ki niso v skladu z mednarodnim pravom, ter izrecno konča politiko izrednih izročitev; poziva države članice, naj v posameznih primerih sodelujejo pri iskanju rešitev vprašanj sprejemanja nekaterih zapornikov iz Guantánama v EU, če bi vlada ZDA to zahtevala, in se ob spoštovanju obveznosti lojalnega sodelovanja med seboj posvetujejo o morebitnih učinkih na javno varnost po vsej EU;

41. poudarja, kako pomembno je, da nemudoma začne veljati sporazum o izročanju in vzajemni pravni pomoči med EU in ZDA, ter poziva tiste države članice, ki ga še niso ratificirale, naj to čim prej storijo;

42. poudarja, da je izmenjava podatkov in informacij dragoceno orodje v mednarodnem boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vendar meni, da mora potekati v ustreznem pravnem okviru, ki zagotavlja ustrezno varstvo državljanskih svoboščin, vključno s pravico do zasebnosti, ter bi morala temeljiti na zavezujočem mednarodnem sporazumu, kot je bilo dogovorjeno na vrhunskem srečanju EU in ZDA leta 2008;

43. pozdravlja nedavno razširitev programa za odpravo vizumov na nadaljnjih sedem držav članic EU; vendar poziva ZDA, naj odpravijo vizumski režim za preostalih pet držav članic in naj vse državljane EU obravnavajo enako, na osnovi popolne vzajemnosti; poziva Komisijo, naj to z novo vlado ZDA obravnava kot prednostno nalogo;

44. meni, da je potrebno tudi tesno sodelovanje med EU in ZDA na področju pravosodja in notranjih zadev, da bi bil postopoma vzpostavljen čezatlantski prostor svobode, varnosti in pravičnosti;

Gospodarska in trgovinska vprašanja

45. poziva partnerici, naj izkoristita polni potencial čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi premagali obstoječe ovire za gospodarsko povezovanje in vzpostavili enoten čezatlantski trg do leta 2015; poziva Evropsko komisijo, naj na osnovi raziskave, ki jo je odobril in financiral Evropski parlament iz svojega proračuna za leto 2007, pripravi podroben pregled obstoječih ovir, ki jih je treba odpraviti, da bi bilo mogoče doseči načrtovano do ciljnega datuma;

46. poudarja, kako pomembno je uporabljati čezatlantski ekonomski svet tudi kot okvir za makroekonomsko sodelovanje med partnericama in spodbuja pristojne monetarne institucije h krepitvi sodelovanja;

47. pozdravlja napredek pri spodbujanju čezatlantskega gospodarskega povezovanja, ki je bil dosežen v zadnjih mesecih; predvsem meni, da se zaradi boljšega sodelovanja na področjih, kot so naložbe, računovodski standardi, regulativne zadeve, varnost uvoženih proizvodov in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, kaže bistven napredek, zato je treba z njim nadaljevati;

48. obenem meni, da mora čezatlantsko gospodarsko sodelovanje postati bolj odgovorno, pregledno in predvidljivo; glavne zainteresirane strani morajo čim prej uskladiti urnike srečanj, dnevne rede, časovne načrte in poročila o napredku ter jih nato objaviti na spletni strani;

49. meni, da je potencial ZDA in Evropske unije glede sprejemanja skupnih stališč in pobud na mednarodnih forumih velik, saj imata obe strani mnogo skupnih trgovinskih interesov, na primer glede enakopravnega dostopa do surovin na svetovnem trgu, uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in usklajevanja patentov na svetovni ravni; meni, da je v interesu obeh strani, da ta potencial bolje izkoristita;

50. je bil zaskrbljen zaradi novega zakona ZDA za spodbudo gospodarstvu, ki bi oviral trgovino, vendar ugotavlja, da zdaj s spremembami upošteva pravila WTO in vztraja, da je nujno treba skupaj odgovoriti na sedanjo krizo, ne pa sprejemati ukrepe za zapiranje drug od drugega;

51. se zavzema za postopno povezovanje finančnih trgov na podlagi medsebojnega priznavanja, ki naj ga spremlja določena mera konvergenčnosti trenutnih zakonodajnih okvirov ter natančna določitev izjem, kadar je to mogoče; opozarja, da so prost dostop do trgov, predpisi, skladni z mednarodnimi standardi, njihova enotna uporaba ter stalen dialog z akterji na trgu temeljna načela uspešnega povezovanja; poziva organe EU in ZDA, naj se izognejo oviram za vhodne naložbe in zakonodaji z zunajozemeljskim učinkom, o katerih se ne bi predhodno posvetovali in dogovorili;

52. se zavzema za odpravo ovir, ki otežujejo naložbe in čezatlantske finančne storitve, ter za tesnejše povezovanje evropskega in ameriškega trga, ki bi tako lahko uspešneje tekmovala z novimi rastočimi trgi, pri čemer je treba vzpostaviti okvir ustreznih previdnostnih pravil, ki bi preprečil, da bi kriza na eni strani Atlantika vplivala na drugo stran;

53. poudarja, da bi povezovanje trgov finančnih storitev brez vzporednega pregleda regulativnega okvira in nadzornih predpisov oblastem omejila možnosti za dejansko izvajanje nadzora; zato se zavzema za sprejetje predpisov, ki bodo zagotavljali konkurenco, večjo preglednost proizvodov, finančnih institucij in trgov ter uspešen nadzor nad njimi in vzpostavili enotne vzorce za upravljanje tveganj, v skladu z dogovorjenim na vrhunskem srečanju G20, ki je potekalo novembra 2008;

54. priznava, da so nadzorni organi ZDA napredovali pri uvajanju sporazuma Basel II v zvezi z velikimi bankami, vendar obsoja nekatere odmike od sporazuma, ki jih je treba popraviti, saj nalagajo dodatne obveznosti ameriškim podružnicam evropskih bank, s čimer slabijo njihov konkurenčni položaj, ter še nekatera druga vprašanja (v zvezi s finančnimi holdingi in malimi bankami), ki jih bo treba čim prej razjasniti; spodbuja kongres ZDA, da razmisli o skladnejši nadzorni strukturi v bančnem in zavarovalniškem sektorju, kar bi omogočilo lažje usklajevanje med EU in ZDA;

55. poziva k večjemu sodelovanju nadzornih organov pri nadziranju delovanja čezmejnih finančnih družb in preprečevanju poslovanja finančnih družb s sedežem v državah z nejasnim pravnim redom, s katerimi je težko sodelovati, ter poziva k ukinitvi davčnih oaz;

56. poziva organe EU in ZDA, naj regulirajo bonitetne agencije na podlagi skupnih načel in metod, da se bo ponovno vzpostavilo zaupanje v bonitete in zagotovila njihova stabilnost; kljub temu opozarja, da mora EU razviti lasten zakonodajni okvir, saj zunajozemeljska uporaba predpisov, ki jih je odobril nadzorni organ ZDA za vrednostne papirje in borzno menjavo (SEC), v ameriških agencijah, ki delujejo na evropskem trgu, ne bi bila sprejemljiva;

57. se strinja s Komisijo, da je treba kreditnim institucijam naložiti, da zadržijo določen delež odobrenih kreditov in s tem prevzamejo del prenesenih tveganj; poziva k obravnavi tega vprašanja v čezatlantskem dialogu, da bi ohranili enake pogoje na mednarodni ravni in omejili sistemska tveganja na svetovnih finančnih trgih; meni, da bi bilo treba sprejeti kodeks ravnanja za državne premoženjske sklade;

58. poziva novi kongres, naj spremeni predpis ZDA o 100-odstotnem pregledu blaga, ki je namenjeno tej državi, in naj tesno sodeluje z EU, da bo zagotovil izvajanje večplastnega pristopa, ki temelji na dejanskem tveganju; ugotavlja, da je v vedno bolj povezanem svetovnem gospodarstvu še posebej pomembna varna trgovina, vendar meni, da ta grob ukrep predstavlja potencialno novo trgovinsko oviro, ki nalaga velike stroške gospodarskim subjektom in ki nikakor ne bo koristila varnosti dobavne verige;

59. meni, da bi čezatlantski ekonomski svet v Bruslju in Washingtonu lahko organiziral seminarje o vprašanju 100-odstotnega pregleda, da bi se omogočila globlje razumevanje med zakonodajalci EU in ZDA ter hitra rešitev te težave, ki bo sprejemljiva za obe strani;

60. priporoča, naj se na naslednji seji čezatlantskega ekonomskega sveta razpravlja o tem, ali bi bilo koristno v pristojnost sveta vključiti več tehničnih vprašanj ter ali je večje sodelovanje med Evropsko unijo in ZDA bistvenega pomena za vzpostavitev učinkovitega sistema omejevanja emisij in trgovanja z njimi; priporoča, da se obstoječa skupna mednarodna merila za energijsko intenzivne industrijske panoge razvijejo ali vključijo v okvir čezatlantskega ekonomskega sveta;

°

° °

61. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in Kongresu Združenih držav Amerike.

(1)

UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226 in 235.

(2)

UL C 74 E, 20.03.2008, str. 670.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0256.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (3.2.2009)

za Odbor za zunanje zadeve

o čezatlantskih odnosih po volitvah v ZDA

(2008/2199(INI))

Pripravljavka mnenja: Godelieve Quisthoudt-Rowohl

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   je prepričan, da bi čezatlantski ekonomski svet lahko postal najprimernejši mehanizem za upravljanje čezatlantskih gospodarskih odnosov, in poudarja, da ga je treba ohraniti, razvijati in krepiti, tako da bi po menjavi vlade v Združenih državah januarja 2009 in imenovanju nove Evropske komisije pozneje istega leta izpolnili cilj vzpostavitve čezatlantskega trga;

2.   meni, da je čezatlantski dialog zakonodajalcev med Evropskim parlamentom in kongresom ZDA že bistveno prispeval k boljšemu medsebojnemu razumevanju številnih zadev skupnega interesa, vključno s tistimi, ki so povezane z gospodarskimi odnosi in mednarodno trgovino; v tem okviru meni, da bi morale nedavne kongresne volitve in prihodnje volitve v Evropski parlament zagotoviti spodbudo za nadaljnje izboljšave in poglobitev odnosa;

3.   priznava in odobrava obstoječe sporazume, ki zainteresiranim stranem omogočajo, da s svetovanjem prispevajo k čezatlatnskemu ekonomskemu svetu, vendar poudarja, da je treba predvideti bolj formalno vlogo za zakonodajalce EU in ZDA, ki so skupaj z izvršilnimi vejami pristojni za sprejemanje številnih potrebnih odločitev; v zvezi s tem pozdravlja nedavno pobudo o razširitvi čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, da bi se vključili člani senata ZDA, ter pozitiven odziv Evropske komisije in predstavnikov ZDA na decembrskem srečanju čezatlatnskega ekonomskega sveta v Washingtonu na pozive k večjemu vključevanju okrepljenega čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v postopek čezatlatnskega ekonomskega sveta;

4.   obenem meni, da mora čezatlantsko gospodarsko sodelovanje postati bolj odgovorno, pregledno in predvidljivo; zainteresirane strani morajo čim prej uskladiti urnike srečanj, dnevne rede, časovne načrte in poročila o napredku ter jih nato objaviti na spletni strani;

5.   meni, da je potencial ZDA in Evropske unije glede sprejemanja skupnih stališč in pobud na mednarodnih forumih velik, saj imata obe strani mnogo skupnih trgovinskih interesov, na primer glede enakopravnega dostopa do surovin na globalnem trgu, uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in usklajevanja patentov na globalni ravni; meni, da je v interesu obeh strani, da ta potencial bolje izkoristita;

6.   pozdravlja napredek pri spodbujanju čezatlantskega gospodarskega povezovanja, ki je bil dosežen v zadnjih mesecih; predvsem meni, da se zaradi boljšega sodelovanja na področjih, kot so naložbe, računovodski standardi, regulativne zadeve, varnost uvoženih proizvodov in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, kaže bistven napredek, zato je treba z njim nadaljevati; meni, da morata izvršilna in zakonodajna oblast zgodaj in nenehno razpravljati o delu, povezanemu z občutljivimi področji trgovine, kot sta na primer kozmetika in perutnina,

7.   opozarja, da bi Evropska unija in ZDA morale skupne trgovinske interese zastopati na večstranski ravni, če je to mogoče; meni, da bi se pri skupnih trgovinskih in političnih interesih, v obliki dvostranskih interesov, poleg tega morala spoštovati pravica tretjih držav do lastnih predpisov;

8.   poziva novi kongres, naj spremeni predpis o 100-odstotnem pregledu blaga, namenjenega v ZDA, in naj tesno sodeluje z EU, da se zagotovi izvajanje večplastnega pristopa, ki temelji na dejanskem tveganju; ugotavlja, da je v vedno bolj povezanem svetovnem gospodarstvu zlasti pomembna varna trgovina, vendar meni, da ta grob ukrep predstavlja potencialno novo trgovinsko oviro, ki gospodarskim subjektom nalaga velike stroške, nima pa nobene koristi za varnost dobavne verige;

9.   meni, da bi čezatlatnski ekonomski svet v Bruslju in Washingtonu lahko organiziral seminarje o vprašanju 100-odstotnega pregleda, da bi se omogočila globlje razumevanje med zakonodajalci EU in ZDA ter hitra rešitev te težave, ki bo sprejemljiva za obe strani;

10. meni, da bi morala novi Parlament in kongres ZDA začeti z revizijo dvostranskih trgovinskih pogajanj, da bi dosegla večjo usklajenost pri bistvenih delih;

11. opaža pozitivni učinek sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Mehiko; od začetka veljavnosti sporazuma se je trgovina povečala za 25 odstotkov, obe strani pa sta se lotili obsežne liberalizacije; ugotavlja tudi obojestranski interes Kanade in Evropske unije za sporazum o prosti trgovini in zato spodbuja Komisijo in novo ameriško vlado, naj začneta resna pogajanja, da omogočita sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in NAFTO;

12. priporoča, naj se na naslednji seji čezatlantskega ekonomskega sveta razpravlja o tem, ali bi bilo koristno v okvir čezatlantskega ekonomskega sveta vključiti več tehničnih vprašanj, ter ali je večje sodelovanje med Evropsko unijo in ZDA bistvenega pomena za vzpostavitev učinkovitega sistema omejevanja emisij in trgovanja z njimi; priporoča, da se obstoječa skupna mednarodna merila za energijsko intenzivne industrijske panoge razvijejo ali vključijo v okvir čezatlantskega ekonomskega sveta;

13. meni, da bi bilo treba na naslednjem srečanju v okviru čezatlantskega zakonodajnega dialoga aprila 2009 v Pragi oceniti delo čezatlantskega ekonomskega sveta in razviti načrt krepitve sodelovanja čezatlantskega zakonodajnega dialoga v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta;

14. je zaskrbljen zaradi novega ameriškega zakona za spodbudo gospodarstvu v vrednosti 819 milijard dolarjev, ki bi oviral trgovino; opaža, da nekateri deli zakona morda niso v skladu s pravili STO, in vztraja, da se je s trenutno krizo nujno treba soočiti vzajemno, ne pa da se sprejemajo ukrepi, s katerimi se vsaka stran zapre vase.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

2

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Christofer Fjellner, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Ģirts Valdis Kristovskis, Alain Lipietz, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, David Martin, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Javier Moreno Sánchez, Frithjof Schmidt, Hannu Takkula, Zbigniew Zaleski

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Roselyne Lefrançois, Véronique Mathieu, Zita Pleštinská, Paul Rübig, Struan Stevenson, Anna Záborská


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (5.2.2009)

za Odbor za zunanje zadeve

o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike

(2008/2199(INI))

Pripravljavec mnenja: José Manuel García-Margallo y Marfil

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ugotavlja, da je čezatlantski trg največji in najbolj povezan gospodarski prostor na svetu, vendar pa ni več tudi najbolj dinamičen, zato je nujno okrepiti strateško partnerstvo med EU in ZDA, da se poveča konkurenčnost in odpravijo ovire za trgovanje in vlaganje v skladu z dogovorjenim v Okvirnem sporazumu za spodbujanje čezatlantskega gospodarskega povezovanja;

2.   ugotavlja tudi, da je sedanja finančna kriza nastala med drugim zaradi makroekonomskih neravnovesij na svetovni ravni, zaradi česar je priporočljivo, da se monetarni dialog med Evropsko komisijo, pristojnimi organi ZDA ter odboroma za ekonomske zadeve ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta izvede pred in po letnih vrhih ZDA-EU;

3.   ugotavlja, da je finančna kriza dokazala tesno povezanost finančnih trgov EU in ZDA, torej zgrešenost teze o razvezi, in se zavzema za okrepljen dialog med oblastmi ter za pregled regulatornih in nadzornih okvirov;

4.   se zavzema za postopno povezovanje trgov na podlagi medsebojnega priznavanja, ki naj ga spremlja določena mera konvergenčnosti trenutnih zakonodajnih okvirov ter natančna določitev izjem, kadar je to mogoče; opozarja, da so prost dostop do trgov, prilagajanje predpisov mednarodnim standardom, njihova skladna uporaba ter stalen dialog z akterji na trgu temeljna načela uspešnega povezovanja; poziva organe EU in ZDA, naj se izognejo oviram za vhodne naložbe in zakonodaji z zunajozemeljskim učinkom, o katerih se ne bi predhodno posvetovali in dogovorili;

5.   se zavzema za odpravo ovir, ki otežujejo čezatlantske naložbe in finančne storitve, ter za tesnejše povezovanje evropskega in ameriškega trga, ki bi tako lahko uspešneje tekmovala z novimi rastočimi trgi, pri čemer je treba vzpostaviti okvir ustreznih previdnostnih pravil, ki bi preprečil, da bi kriza na eni strani Atlantika vplivala na drugo stran;

6.   poudarja, da bi integracija trgov finančnih storitev brez vzporednega pregleda regulatornega okvira in nadzornih predpisov oblastem omejila možnosti za dejansko izvajanje nadzora; zato se zavzema za sprejetje predpisov, ki bodo zagotavljali konkurenco, večjo preglednost proizvodov, finančnih institucij in trgov ter uspešen nadzor nad njimi in vzpostavili enotne vzorce za upravljanje tveganj, v skladu z dogovorjenim na vrhunskem srečanju G20, ki je potekalo novembra 2008;

7.   priznava, da so nadzorni organi ZDA napredovali pri uvajanju sporazuma Bazel II v zvezi z velikimi bankami, vendar obsoja nekatere odmike od sporazuma, ki jih je treba popraviti, saj nalagajo dodatne obveznosti ameriškim podružnicam evropskih bank, s čimer slabijo njihov konkurenčni položaj, ter še nekatera druga vprašanja (v zvezi s finančnimi holdingi in malimi bankami), ki jih bo treba čim prej razjasniti. spodbuja kongres ZDA, da razmisli o skladnejši nadzorni strukturi v bančnem in zavarovalniškem sektorju, kar bi omogočilo lažje usklajevanje med EU in ZDA;

8.   poziva k večjemu sodelovanju nadzornih organov pri nadziranju delovanja čezmejnih družb in preprečevanju poslovanja družb s sedežem v državah z nejasnim pravnim redom, s katerimi je težko sodelovati, ter zahteva ukinitev davčnih oazah;

9.   opozarja, da bi konvergenčnost računovodskih standardov omogočala boljšo obveščenost investitorjev in lažje izvajanje nadzora, vendar to ni dovolj, zato trenutna kriza ne sme služiti ZDA za izgovor, da zavlačujejo s polnim srednjeročnim sprejetjem mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP);

10. poziva organe EU in ZDA, naj regulirajo bonitetne agencije na podlagi skupnih načel in metod, da se bo ponovno vzpostavilo zaupanje v bonitete in zagotovila njihova stabilnost; kljub temu opozarja, da mora EU razviti lasten zakonodajni okvir, saj zunajozemeljska uporaba predpisov, ki jih je odobril nadzorni organ ZDA za vrednostne papirje in borzno menjavo (SEC), v ameriških agencijah, ki delujejo na evropskem trgu, ne bi bila sprejemljiva;

11. se strinja s Komisijo, da je treba kreditnim institucijam naložiti, da zadržijo določen delež odobrenih kreditov in s tem prevzamejo del prenesenih tveganj; izraža željo, da bi to vprašanje obravnavali v čezatlantskem dialogu, zato da bi ohranili enake pogoje na mednarodni ravni in omejili sistemska tveganja na svetovnih finančnih trgih; meni, da bi bilo treba sprejeti kodeks ravnanja za državne premoženjske sklade;

12. poziva k vzpostavitvi mehanizmov za zgodnje opozarjanje ter kriznih odborov, v katerih bi bili udeleženi pristojni organi EU in ZDA in ki bi pravočasno in na primeren način sprejemali potrebne nujne ukrepe; poudarja, da je treba glede vprašanj čezatlantske konvergence, izpostavljenih v tej resoluciji, vzpostaviti pogajalski okvir, s čimer bi preprečili, da se ponovijo razmere, ki so pripeljale do sedanje gospodarske krize, ko je zaradi stanja ameriškega gospodarstva v težavah tudi evropsko gospodarstvo;

13. poziva k skupnemu razmisleku o reformah Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, na podlagi katerega bi predstavili skupne predloge na različnih forumih, ki o teh reformah razpravljajo, da bi tako zagotovili učinkovit mehanizem za finančni nadzor na svetovni ravni in solidarnost v času krize.

14. poziva k oblikovanju skupnega okvira EU-ZDA za ukrepe na področju naložb v nove in čiste tehnologije, saj bi s takšno strategijo ne le rešili problem podnebnih sprememb, ampak tudi ustvarili nova delovna mesta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Paolo Bartolozzi, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Louis Grech, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Othmar Karas, Wolf Klinz, Andrea Losco, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Gay Mitchell, Sirpa Pietikäinen, Heide Rühle, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Werner Langen, Thomas Mann, Bilyana Ilieva Raeva, Margaritis Schinas, Eva-Riitta Siitonen


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Vittorio Agnoletto, Angelika Beer, Bastiaan Belder, Elmar Brok, Marco Cappato, Philip Claeys, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Klaus Hänsch, Anna Ibrisagic, Maria Eleni Koppa, Vytautas Landsbergis, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Janusz Onyszkiewicz, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, João de Deus Pinheiro, Hubert Pirker, Pierre Pribetich, Flaviu Călin Rus, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, István Szent-Iványi, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Andrzej Wielowieyski, Luis Yañez-Barnuevo García, Zbigniew Zaleski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Andrew Duff, James Elles, Pierre Jonckheer, Evgeni Kirilov, Alexandru Nazare, Antolín Sánchez Presedo, Adrian Severin, Jean Spautz

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Pilar del Castillo Vera, Cristina Gutiérrez-Cortines, Manolis Mavrommatis, José Javier Pomés Ruiz, José Ribeiro e Castro, Ewa Tomaszewska

Zadnja posodobitev: 12. marec 2009Pravno obvestilo