POROČILO o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007
20.3.2009 - (KOM(2008)0490 – C6‑0296/2008 – 2008/2109(DEC))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Bogusław Liberadzki
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007
(KOM(2008)0490 – C6‑0296/2008 – 2008/2109(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629 in priloga SEC(2008)2579),
– ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkaza prihodkov in odhodkov za sedmi, osmi in deveti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0490 – C6-0296/2008),
– ob upoštevanju poročila o finančnem upravljanju sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0224),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 z odgovori Komisije[1],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES[2],
– ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 10. februarja 2009 (5042/2009 – C6‑0057/2009, 5044/2009 – C6‑0058/2009, 5045/2009 – C6‑0059/2009),
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000[3] in revidiranega v Luksemburgu 25. junija 2005[4],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o čezmorski pridružitvi)[5], ki je bil spremenjen s sklepom Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007[6],
– ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES[7],
– ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru finančnega protokola k sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere velja četrti del Pogodbe ES[8],
– ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki se uporablja za financiranje razvojnega sodelovanja v okviru četrte konvencije AKP-ES[9],
– ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti Evropski razvojni sklad[10],
– ob upoštevanju členov 70 in 71(3) ter priloge V svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A6-0159/2009),
1. podeli Komisiji razrešnico glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zaključku poslovnih knjig glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007
(KOM(2008)0490 – C6‑0296/2008 – 2008/2109(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629 in priloga SEC(2008)2579),
– ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkaza prihodkov in odhodkov za sedmi, osmi in deveti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0490 – C6-0296/2008),
– ob upoštevanju poročila o finančnem upravljanju sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0224),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 z odgovori Komisije[11],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES[12],
– ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 10. februarja 2009 (5042/2009 – C6‑0057/2009, 5044/2009 – C6‑0058/2009, 5045/2009 – C6‑0059/2009),
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000[13] in revidiranega v Luksemburgu 25. junija 2005[14],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o čezmorski pridružitvi)[15], ki je bil spremenjen s sklepom Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007[16],
– ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES[17],
– ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru finančnega protokola k sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere velja četrti del Pogodbe ES[18],
– ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki se uporablja za financiranje razvojnega sodelovanja v okviru četrte konvencije AKP-ES[19],
– ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti Evropski razvojni sklad[20],
– ob upoštevanju členov 70 in 71(3) ter priloge V svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A6-0159/2009),
1. ugotavlja, da so končni letni računovodski izkazi sedmega, osmega in devetega razvojnega sklada prikazani v razpredelnici 1 letnega poročila Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007
(KOM(2008)0490 – C6‑0296/2008 – 2008/2109(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629 in priloga SEC(2008)2579),
– ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkaza prihodkov in odhodkov za sedmi, osmi in deveti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0490 – C6-0296/2008),
– ob upoštevanju poročila o finančnem upravljanju sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0224),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 z odgovori Komisije[21],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES[22],
– ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 10. februarja 2009 (5042/2009 – C6‑0057/2009, 5044/2009 – C6‑0058/2009, 5045/2009 – C6‑0059/2009),
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000[23] in revidiranega v Luksemburgu 25. junija 2005[24],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o čezmorski pridružitvi)[25], ki je bil spremenjen s sklepom Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007[26],
– ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES[27],
– ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru finančnega protokola k sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere velja četrti del Pogodbe ES[28],
– ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki se uporablja za financiranje razvojnega sodelovanja v okviru četrte konvencije AKP-ES[29],
– ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti Evropski razvojni sklad[30],
– ob upoštevanju členov 70 in 71(3) ter priloge V svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A6-0159/2009),
A. ker so Evropski razvojni skladi (v nadaljevanju razvojni skladi) najpomembnejši finančni instrument Evropske unije za razvojno sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami,
B. ker se bo celoten znesek pomoči, ki se izvaja preko razvojnih skladov, precej povečal v prihodnjih letih, saj je bil znesek pomoči Skupnosti v okviru desetega razvojnega sklada za obdobje 2008–2013 določen na 21.966 milijonov EUR, kar pomeni 62-odstotno povečanje v primerjavi s finančnimi dodelitvami v okviru devetega razvojnega sklada,
C. ker je proračunska pomoč instrument pomoči, ki zahteva drugačen način razmišljanja pri parlamentarnem nadzoru, in sicer prehod s kontrole vložkov na kontrolo rezultatov in učinkov,
D. ker je odločen stalno razvijati svoje zmogljivosti nadzora, da bi čim bolj učinkovito izpolnil svoje obveznosti kot organ za podelitev razrešnice,
1. se strinja s Komisijo, da so pomanjkljivosti uprav in slabo upravljanje v številnih državah upravičenkah precejšnja nevarnost, ki vpliva na dobro upravljanje razvojnih skladov (odgovori Komisije na točke od 1 do 5 v letnem poročilu Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz razvojnih skladov);
2. poziva Komisijo, da pri izboljšanju svoje strategije nadzora (točke od 1 do 5 letnega poročila o razvojnih skladih) opredeli trenutek, ko pomanjkanje rezultatov in stroški nadzora zahtevajo spremembo politike;
3. meni, da bi se morala strategija izvajanja za deseti razvojni sklad (21.966 milijonov EUR za obdobje od 2008 do 2013) osredotočiti na področja, ki so ključnega pomena za zagotavljanje trajnostnega razvoja; spodbuja Komisijo, naj opredeli prednostne naloge in prepreči nenadzorovano rast;
4. je prepričan, da bi lahko Komisija v svojem prizadevanju za opredelitev prednostnih nalog in združitev svojih dejavnosti razvoja poiskala priložnosti za večjo podporo državam z nizkim dohodkom;
5. poudarja, da je treba posvetiti pravo pozornost trajnosti posredovanj Komisije, vključno z oblikovanjem jasne strategije umika in spremljanja izvajanja; meni, da izboljšano ocenjevanje rezultatov predstavlja glavni dejavnik zagotavljanja demokratične legitimnosti za razvojno sodelovanje EU;
Finančno izvajanje
6. pozdravlja delovanje Komisije v letu 2007 in ugotavlja, da so se plačila povečala za 12 % in obveznosti za 9 %, medtem ko se je povečanje neporavnanih obveznosti omejilo na 2,8%; meni, da je 3,7 letna stopnja izvrševanja sprejemljiva glede na povečanje učinkovitosti;
7. pozdravlja prevzete obveznosti za vsa razpoložljiva sredstva iz devetega razvojnega sklada v letu 2007; poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila, ki se bodo nanašala na nedodeljene dele osmega razvojnega sklada; vendar poudarja, da se hitro dodeljevanje sredstev ne sme izvajati v škodo kakovosti projektov;
8. opozarja na zavezo Komisije[31], s katero želi zagotoviti, da se merilo 20 % njene pomoči, ki je dodeljena v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja, nameni osnovnemu in srednješolskemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvu; zahteva, da se pri poročanju o razvojnih skladih uporablja enako merilo;
9. je zaskrbljen nad ugotovitvami iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES zdravstvenim storitvam v podsaharski Afriki, v skladu s katerimi se finančne dodelitve zdravstvenemu sektorju v podsaharski Afriki kot delež skupne razvojne pomoči ES niso povečale od leta 2000, kljub zavezi Komisije k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ter zdravstveni krizi v tej regiji; poziva Komisijo, naj da prednost podpori zdravstvenega sistema ter opredeli najbolj ustrezne instrumente za dodelitev pomoči temu območju;
Finančno poslovodenje razvojnih skladov s strani Komisije
10. z zadovoljstvom ugotavlja, da po mnenju Računskega sodišča omenjeno poročilo Komisije o finančnem upravljanju sedmega, osmega in devetega razvojnega sklada za leto 2007 predstavlja točen opis doseganja ciljev za proračunsko leto, finančnega stanja in dogodkov, ki so pomembno vplivali na dejavnosti, izvedene v letu 2007 (točka 13 letnega poročila o razvojnih skladih);
11. vendar obžaluje, da so bili odzivi Komisije na pripombe sodišča v številnih primerih neustrezni; poudarja, da je odziv Komisije na priporočila sodišča pomemben element odgovornosti za organ, ki podeljuje razrešnico; pozdravlja dejstvo, da bo Komisija v prihodnosti zagotovila podrobnejše informacije (točka 13 letnega poročila o razvojnih skladih);
Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti
Zanesljivost računovodskih izkazov
12. ugotavlja, da v skladu s členoma 1 in 103(3) finančne uredbe z dne 27. marca 2003 v zvezi z devetim razvojnim skladom izjava o zanesljivosti ne zajema tistega dela virov devetega razvojnega sklada (2.200 milijonov EUR), ki ga upravlja in za katerega je odgovorna Evropska investicijska banka (opombi 2 in 11 v letnem poročilu o razvojnih skladih);
13. ugotavlja, da sodišče meni, da dokončni letni računovodski izkazi sedmega, osmega in devetega razvojnega sklada dejansko ponazarjajo finančno stanje razvojnih skladov z vseh materialnih vidikov na dan 31. decembra 2007 (odstavek VI, izjava o zanesljivosti);
14. ugotavlja, da Računsko sodišče opozarja na dejstvo, da Komisija ni dokazala veljavnosti predpostavk, uporabljenih za oceno nastalih stroškov, in da lahko to povzroči prenizko ocenjene vnaprej vračunane odhodke in previsoko ocenjen znesek jamstev v pojasnilih k izkazom stanja (odstavek VII, izjava o zanesljivosti);
Zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij
15. ugotavlja da,
- so po mnenju Računskega sodišča transakcije, povezane s prihodki in obveznostmi za finančno leto, kot celota zakonite in pravilne (odstavek VIII, izjava o zanesljivosti), medtem ko želi Sodišče pritegniti pozornost na visoko fiduciarno tveganje pri proračunski podpori, ki je posledica "dinamične razlage" Komisije o merilih za upravičenost (odstavek X, izjava o zanesljivosti);
- je revizija sodišča pokazala pomembno stopnjo napak, ki vplivajo na transakcije, povezane s plačili (odstavek IX, izjava o zanesljivosti);
- je sodišče ugotovilo, da je Komisija uvedla izboljšave v svoje sisteme nadzora in kontrole in ugotavlja, da so izboljšave še vedno možne;
Pripombe k informacijam, ki jih je predložilo sodišče v podporo svoji izjavi o zanesljivosti
Obseg revizije
16. ugotavlja, da pripombe sodišča v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo z izkazi povezanih transakcij temeljijo na: a) ovrednotenju nadzornih in kontrolnih sistemov v osrednjih službah urada EuropeAid in v petih delegacijah, ki pokrivajo šest držav; b) reviziji 90 plačil in 15 posameznih pravnih obveznosti; c) preverjanju statistično izbranih 30 plačil in 15 finančnih obveznosti v zvezi s proračunsko podporo; d) preverjanju 30 statistično izbranih plačil, ki so jih odobrile osrednje službe urada EuropeAid; e) preverjanju 30 statistično izbranih transakcij, ki so jih naknadno pregledale že osrednje službe urada EuropeAid; f) preverjanju 30 statistično izbranih finančnih obveznosti; in g) preverjanju letnega poročila o dejavnostih in izjave generalnega direktorja EuropeAid ter postopka njune priprave (točka 15 letnega poročila o razvojnih skladih);
Zanesljivost računovodskih izkazov
17. obžaluje, da Komisija zaradi tehničnih težav še vedno ni zmožna posredovati popolnih računovodskih informacij; je seznanjena z odgovorom Komisije, v skladu s katerim „bo uvedba novega računovodskega sistema z letom 2009 odpravila sedanje omejitve“ (točka 16 letnega poročila o razvojnih skladih); pozdravlja uvedbo sistema ABAC-razvojni skladi februarja 2009;
18. je seznanjen s ponavljajočo pripombo Sodišča v zvezi z veljavnostjo statistične metode, ki jo je Komisija uporabila za oceno nastalih stroškov v obdobju poročanja, za katerega ni bilo prejetih računov ob koncu leta; nadalje ugotavlja, da ta rezervacija znaša 2.087 milijonov EUR ali 83 % skupnih obveznosti (točka 17 letnega poročila o razvojnih skladih); poziva Komisijo, naj nadaljuje z izboljšavami svoje metode;
Zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij
19. ugotavlja, da se mnenji Komisije in Računskega sodišča razhajata glede trenutka, ko naj bi bili sporazumi o financiranju pripravljeni in podpisani (točka 19 letnega poročila o razvojnih skladih); obžaluje, nejasno sporočilo organu za podelitev razrešnice in poziva Komisijo, naj predloži pojasnilo, tako da si bodo vse strani – Komisija in države AKP – enako razlagale pojem priprave;
20. ugotavlja, da Sodišče v okviru nadzora operacij ni moglo pridobiti zadevne dokumentacije od organizacij Združenih narodov za dve plačili (od izbranih enajstih); zato zahteva, da Komisija zagotovi, da se okvirni finančni in upravni sporazum v celoti spoštuje;
21. ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi rezultatov svoje revizije (točke 32-47 letnega poročila o razvojnih skladih) prišlo do zaključka, da so sistemi nadzora in kontrole urada EuropeAid za razvojne sklade samo »delno učinkoviti« (točka 53 letnega poročila o razvojnih skladih);
22. nadalje ugotavlja, da je šest od devetih elementov sistema notranje kontrole na centralni ravni učinkovitih, dva sta delno učinkovita, eden – število revizijskih obiskov – pa ni učinkovit; nadalje ugotavlja, da sta dva od petih elementov sistema notranje kontrole na ravni delegacij učinkovita, trije pa le delno učinkoviti (tabela 3 v letnem poročilu o razvojnih skladih);
23. ugotavlja, da Komisija meni, da je „ob upoštevanju finančnih in človeških materialnih virov, s katerimi razpolaga, (...) vzpostavila sisteme kontrole, ki omogočajo zagotavljanje razumnega zagotovila“ (točka 53 letnega poročila o razvojnih skladih);
24. meni, da odgovori Komisije niso zadovoljivi, saj se zdi, da Komisija ne želi ponovno pregledati instrumentov, ki jih je uvedla, in poziva Komisijo, da posreduje bolj natančne podatke o pojmu razumnega zagotovila in zlasti o razmerju med dejanskimi stroški in koristmi kontrol ter dejanski stopnji napak kot tudi o členitvi, ki navaja kateri človeški in finančni viri so potrebni za izboljšanje sistema kontrole, da bi sodišču omogočili podelitev oznake 'učinkovito' kot splošne ocene;
25. ugotavlja, da Računsko sodišče poudarja nezadostnost kontrol, ki jih opravljajo nadzorniki ali revizorji, kar kaže na slabosti na ravni kontrolnih in nadzornih sistemov; zato poziva Komisijo, da okrepi kontrole in zlasti, da vzpostavi instrument za pregled zunanjih revizijskih poročil, da se tako prepriča o njihovi kakovosti;
Obveznosti in plačila za proračunsko podporo
26. ugotavlja, da je sodišče v petih od petnajstih preverjenih obveznosti za proračunsko podporo ugotovilo:
- „resne pomanjkljivosti v notranjem nadzoru nad proračunom, računovodskih sistemih, javnem naročanju in protikorupcijskih ukrepih“;
- da nezmožnost pravočasne zagotovitve revidiranih računovodskih izkazov in neuspešnost zunanje kontrole vzbujata veliko skrb;
- da zagotavljanje proračunske podpore v takšnih razmerah pomeni zelo visoko fiduciarno tveganje (točka 26 letnega poročila o razvojnih skladih);
27. poudarja, da sodišče meni, da zahteve sporazuma iz Cotonouja, da je upravljanje javnih odhodkov dovolj pregledno, odgovorno in uspešno, niso bile izpolnjene v petih primerih;
28. ponovno opominja, da fiduciarno tveganje pomeni obstoj tveganja, da denar evropskih davkoplačevalcev ni uporabljen za predvideni namen, da se z njim ne razpolaga gospodarno ali da ni ustrezno obračunan;
29. nadalje ugotavlja, da se Komisija ne strinja z oceno sodišča, in da Komisija meni, da so bile obveznosti sprejete po oceni zadovoljivega pozitivnega napredka sistemov upravljanja javnih financ, da so zadevne države kasneje še naprej izkazovale napredek in ohranile pravico do nadaljnje proračunske podpore (točka 26 letnega poročila o razvojnih skladih);
30. obžaluje odgovor Komisije, ker ne odraža resnosti ugotovitev sodišča („vzbuja veliko skrb“, „zelo visoko fiduciarno tveganje“); meni, da uporaba nedokončnih izrazov in takšnih, ki ne temeljijo na rezultatih, kot na primer ,zadosten', ,napredek' ali ,na poti' v tem resnem kontekstu, ni primerna, če ne celo površinska;
31. poziva Komisijo, da predloži dokaze, na katerih temeljijo njeni zaključki in sicer na način, iz katerega bo jasno razvidno, kolikšen napredek je bil storjen (od kod do kod) in zakaj je ta napredek označen kot ,zadosten';
32. ugotavlja, da je sodišče v sedmih od 33 preverjenih finančnih sporazumov odkrilo, da določbe sporazumov o financiranju za proračunsko podporo niso bile popolne ali jasne, saj niso vsebovale splošnih pogojev za proračunsko podporo oziroma so dvoumno opredeljevale metodo za izračun zneskov za vračilo ali pa so se nanašale na obveznosti, ki jih je sprejela vlada, ne da bi se pri tem določili rok plačila in posledice v primeru neizpolnitve teh obveznosti (točka 27 letnega poročila o razvojnih skladih); prav tako ugotavlja, da si bo Komisija »zato še naprej prizadevala za izboljšanje kakovosti finančnih sporazumov v okviru desetega razvojnega sklada«;
33. v zvezi s plačili proračunske podpore ugotavlja, da na povezane transakcije vpliva pomembna stopnja napak (točka 52(b) letnega poročila o razvojnih skladih) zaradi:
- izračuna zneskov za izplačilo na podlagi pozitivnega sklepa o napredku pri upravljanju javnih financ, čeprav ta sklep ni skladen z ustrezno oceno stanja,
- uporabo metode izračuna, ki ni predvidena v sporazumu o financiranju,
- plačila, ki so bila izvršena, čeprav ni bilo na voljo ažurnih poročil o upravljanju javnih financ (točka 28 letnega poročila o razvojnih skladih);
34. poleg tega se seznanja z naslednjimi ugotovitvami sodišča v zvezi s šestimi od tridesetih preverjenih plačil:
- Komisija ni strukturirano in formalno dokazala, da so bili plačilni pogoji o upravljanju javnih financ spoštovani,
- ocene napredka so neutemeljeno optimistične ali temeljijo na zastarelih oziroma neustreznih informacijah,
- zaključki niso podprti z osnovnimi informacijami,
- zanašanje na prihodnje namesto na pretekle dogodke,
- netočna ocena kazalnikov (odstavek 29 letnega poročila o razvojnih skladih);
35. se seznanja z odgovorom Komisije, v skladu s katerim „Komisija išče ravnotežje med doseženim napredkom, politično zavezanostjo reformam in preostalimi zaskrbljujočimi področji, da bi sprejela odločitev na podlagi prejetih informacij“ (odgovor Komisije, točka 29 letnega poročila o razvojnih skladih);
36. je zaskrbljen nad ugotovitvami sodišča, še bolj pa nad odgovori Komisije, ki kažejo, da Komisija ni pripravljena deliti informacij, na katerih temeljijo njene odločitve o proračunski podpori;
Učinkovit parlamentarni nadzor
37. je prepričan, da spada odločitev o uporabi proračunske podpore kot instrumenta razvojne pomoči v celoti v pristojnosti izvršilne oblasti in da naj za operacije v zvezi s proračunsko podporo ne bi bila potrebna predhodna odobritev Parlamenta;
38. ugotavlja, da se parlamentarna ocena proračunske podpore ne bi smela osredotočati samo na tveganja, temveč tudi na koristi, kakor tudi na tveganja in koristi alternativne dodelitve pomoči; nadalje ugotavlja, da tradicionalni pristopi k projektom, ki so se uporabljali več desetletij, niso dali pričakovanih rezultatov;
39. je prepričan, da je osnovni cilj parlamentarnega nadzora doseg učinkovitosti pomoči, kar pomeni učinkovito, gospodarno, zakonito in pravilno uporabo pomoči za zagotavljanje trajnostnega razvoja ter meni, da je nadzor nad proračunsko podporo del njegovega splošnega prizadevanja pri nadzoru učinkovitosti in rezultatov celotne porabe za razvoj;
40. obžaluje, da nima zadosti koristih, izčrpnih in zanesljivih informacij, da bi lahko opravljal učinkovit nadzor nad rezultati proračunske podpore;
41. poziva k prenehanju predhodnega sistema zaporednih razvojnih skladov prek popolne konsolidacije financiranja sodelovanja EU/AKP v proračunu EU, da se tako zagotovi parlamentarni nadzor nad dodeljevanjem sredstev v okviru razvojnih skladov;
Letno poročilo o uporabi proračunske podpore
42. poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o uporabi proračunske podpore, ter Odbor za proračunski nadzor, naj pripravi samoiniciativno poročilo o tem letnem poročilu, vključno s koristnimi, izčrpnimi, zanesljivimi, analitičnimi in ocenjevalnimi, ne pa samo opisnimi informacijami o:
- načrtovani in izplačani proračunski podpori,
- doseganju pričakovanih rezultatov, ki so bili določeni s cilji donacije in s strategijami držav,
o obstoju in kakovosti dopolnilnih pogojev,
- učinkovitosti dialoga, stanju uskladitve donacij, izvedenem dopolnilnem zagotavljanju zmogljivosti in učinku le-tega,
- doseganju boljših sistemov držav,
- odgovornosti institucij, institucijah upravljanja javnih financ ter institucijah za spremljanje in ocenjevanje,
- znesku in stopnji nepravilnih odhodkov,
- analizi tipologije nepravilnosti, ki so bile ugotovljene med kontrolami in revizijami (sistemske in nesistemske),
- sprejetih popravnih ukrepih.
43. nadalje poziva Komisijo, naj čim bolj natančno opredeli države ali vprašanja pri izvajanju proračunske podpore, kjer bi lahko posebna parlamentarna pozornost povečala odgovornost donatorjev;
44. Komisijo tudi poziva, naj vzpostavi letno spremljanje tega tveganja;
Ocenjevanje in upravljanje tveganj
45. ugotavlja, da usmerjanje sredstev preko sistemov v državah v razvoju, ki so slabi, povečuje tveganje za nastanek neučinkovitosti in izgub, ter da je zato nujno potrebno izvesti izčrpno oceno fiduciarnega tveganja pred začetkom programov za proračunsko podporo;
46. opominja, da Komisija ne uporablja sistema, v katerem bi bili rezultati ocenjevanja tveganja prikazani z jasnimi pragovnimi vrednostmi, pod katerimi se proračunska podpora ne bi smela dodeliti, temveč dinamični pristop, kjer je raven obzirnosti precej višja;
47. meni, da je treba višjo stopnjo prilagodljivosti pri odločitvah »dinamičnega pristopa« glede proračunske podpore uravnotežiti z enako visoko stopnjo preglednosti; zato poziva Komisijo, naj Odboru za proračunski nadzor in Odboru za razvoj zagotovi informacije, na katerih temelji njena ocena;
48. zlasti pričakuje, da bo prejel jasne informacije o oceni tveganja Komisije in njene analize vladnih sistemov v državah v razvoju, njeno sodbo o pomenu pomanjkljivosti sistema glede možnih neučinkovitosti in izgube podpore ter kolikor je mogoče količinsko opredeljene ocene teh dejavnikov in informacije o sprejetih ali prihodnjih ukrepih za zmanjšanje opredeljenih tveganj;
Retorika ali stvarnost
49. je seznanjen, da je pristojni komisar Louis Michel v knjižici z naslovom »Proračunska podpora – vprašanje medsebojnega zaupanja« navedel, da je proračunska podpora in še več proračunske podpore edini odgovor in da je zato sklenil povečati delež proračunske podpore z 20 % financiranja na 50 %.
50. poziva komisarja, naj ponovno preuči te namere, dokler retorike ne bodo nadomestili stvarnost in prepričljivi dokazi, ki bodo dokazali, do katere mere je proračunska podpora bolj učinkovita od drugih instrumentov pomoči ali da vpliva na dohodkovno revščino;
51. je seznanjen s pismom in dopisom komisarja Louisa Michela članu Računskega sodišča Jaceku Uczkiewiczu ter s kopijo za predsednika Odbora za proračunski nadzor Herbertu Böschu z dne 9. januarja 2009 (DR/amw/S(08)0418), v katerem komisar navaja, da
- Komisija v skladu z ugotovitvami Računskega sodišča lahko izboljša svojo formulo in izvajanje programov proračunske podpore s preglednejšim, bolj strukturiranim in formaliziranim pristopom; in
- da obstajajo možnosti za bolj sistematično obravnavo obvladovanja tveganja in za preučitev primernih zaščitnih ukrepov ali pogojev (na strani 9 dopisa »Odgovor na predlog Evropskega računskega sodišča o uporabi temeljnih zahtev upravljanja javnih financ pri določanju upravičenosti do proračunske podpore«);
52. pozdravlja namere Komisije in dejstvo, da je sprejela opombe sodišča, ter z veseljem pričakuje poročanje o podrobnem načrtu in izvajanju tega »okrepljenega pristopa« (prav tako v dopisu, stran 1);
Evropsko računsko sodišče
53. poziva Računsko sodišče, naj poroča o kakovosti ocenjevanja in obvladovanja tveganja, ki ju izvaja Komisija, ter bi pozdravil večje število revizij za oceno rezultatov porabe razvojnih sredstev na splošno in zlasti proračunske podpore;
Parlamenti držav prejemnic
54. poziva svoj Odbor za proračunski nadzor, naj vzpostavi neposredne stike s sestrskimi odbori iz parlamentov izbranih držav prejemnic za spodbujanje in podpiranje njihove vloge pri zagotavljanju učinkovitosti podpore s parlamentarnimi nadzornimi dejavnostmi;
55. poziva Komisijo, naj pripiše prednost pomoči partnerskim državam, da se tako razvijejo parlamentarni nadzor in zmogljivosti revizije, zlasti kadar se pomoč zagotavlja s proračunsko podporo, in poziva Komisijo, naj redno poroča o doseženem napredku;
56. meni, da je sodelovanje nacionalnih parlamentov, civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah nujno potrebno za doseganje resnične odgovornosti za proces; poziva Komisijo, naj stori vse za izboljšanje dialoga s temi organi v vseh različnih fazah postopka načrtovanja;
Udeležba držav AKP
57. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sodelovanja držav AKP pri zagotavljanju učinkovitega nadzora izdatkov razvojnega sklada in je razočaran, da se delegacije lahko le omejeno zanesejo na nadzor, ki ga izvajajo uprave nacionalnih odredbodajalcev (točka 36 letnega poročila o razvojnih skladih);
58. ugotavlja, da so nacionalni odredbodajalci obvezni v državah AKP, a ne obstajajo v državah v razvoju RELEX; poziva Komisijo, naj ga obvesti o prednostih in pomanjkljivostih pristopa razvojnih skladov ter oceni najboljše prakse v vseh državah AKP za izboljšanje nadzora uprav nacionalnih odredbodajalcev nad izdatki razvojnih skladov;
59. poleg tega ugotavlja, da delegacije osrednjim službam urada EuropeAid redno poročajo o pomanjkanju zmogljivosti in virov v upravah nacionalnih odredbodajalcev (točka 41 letnega poročila o razvojnih skladih); poziva Komisijo, naj poroča o povratnih informacijah, ki jih glede tega vprašanja dobijo delegacije;
Človeški viri
60. je seznanjen, da se glede na sodišče število uslužbencev Komisije v primerjavi z dodeljenimi sredstvi zmanjšuje in da ni predvideno nobeno večje povečanje števila uslužbencev, čeprav je napovedano precejšnje povečanje dodelitev sredstev v okviru desetega razvojnega sklada (točka 33 letnega poročila o razvojnih skladih);
61. se v celoti strinja s sodiščem glede obstajanja tveganja, da pomanjkanje oziroma neustrezna porazdelitev uslužbencev ali nerazpoložljivost posebnih spretnosti in znanja vplivajo na kakovost nadzora, preverjanj in spremljanja (točka 33 letnega poročila o razvojnih skladih);
62. poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava rešiti napetost, če ne protislovje, med potrebo po dodatnih človeških virih v delegacijah in njenimi zavezami o ohranitvi nespremenjenih razmer pri zaposlenih, po tem ko bodo zaposleni vsi delavci, povezani z razširitvijo, brez da bi zahtevala nova delovna mesta za obdobje 2009–2013, in obljubo, da bo nove kadrovske potrebe na glavnih političnih področjih zapolnila izključno s prerazporeditvijo znotraj in med oddelki[32];
63. meni, da bi dodatne človeške vire lahko dobili z odpravo delitve pristojnosti za razvoj med službo RELEX in generalnim direktoratom DEV; poziva sedanjo Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bo v novi Komisiji omogočena takšna reorganizacija; meni, da sedanja delitev dela za razvojno sodelovanje med generalnim direktoratom DEV in službo RELEX Komisiji onemogoča popolno sodelovanje pri spodbujanju mednarodnih prizadevanj za pospeševanje razvojne skladnosti in učinkovitosti podpore; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo razvojno sodelovanje jasno namenjeno glavnemu cilju izkoreninjanja revščine;
64. Komisijo poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za prilagoditev števila osebja, ki je dodeljeno sistemom za upravljanje in kontrolo razvojnih skladov, ob upoštevanju predvidenega povečanja količine obveznosti v okviru desetega razvojnega sklada;
Opombe na zaključke in priporočila Računskega sodišča
65. je zadovoljen, da je Sodišče priznalo prizadevanja urada EuropeAid za razvoj nadzorne strategije; meni, da je učinkovita nadzorna strategija namenjena preprečevanju predhodnih napak in ne le za naknadno izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev; poziva Komisijo, naj nadaljuje z oblikovanjem svoje nadzorne strategije v povezavi s tem pristopom, kar je prednostna naloga za organ, pristojen za podelitev razrešnice;
66. Se popolnoma strinja s priporočili sodišča iz točk 55(a) do (g) in 56(a) do (f) letnega poročila o razvojnih skladih; Komisijo predvsem opozarja na priporočilo iz točke 56(a), da
bi bilo treba spoštovanje sporazuma iz Cotonouja oceniti glede na temeljne zahteve, kot je razpoložljivost pravočasno objavljenih in revidiranih računovodskih izkazov, ki morajo biti izpolnjene, preden se odobri proračunska pomoč;
in iz točke 56(d), da
bi moral urad EuropeAid pred začetkom programa proračunske podpore zagotoviti, da obstaja jasna in celovita ocena upravljanja javnih financ ter da ima država prejemnica zanesljiv in ustrezen program reforme, namenjen odpravljanju vseh bistvenih slabosti v predvidenem časovnem razporedu; zato poziva Komisijo, naj dodeli proračunsko podporo le v primerih, kjer je upravljanje javnih izdatkov dovolj pregledno, odgovorno in učinkovito ali bo tako postalo v kratkem času z izvajanjem programa reforme; poleg tega poudarja, da mora biti izbor finančnih sporazumov za posebne sektorje neposredno povezan z njegovo učinkovitostjo za posebno področje posredovanja;
67. poziva Komisijo, naj da prednost hitremu upoštevanju teh priporočil, čemur organ, pristojen za podelitev razrešnice, namenja posebno pozornost pod pogojem, da so jasne in določene omejitve izvršilne diskrecije nujno potrebne za smiselni parlamentarni nadzor;
Novi pristop za nove okoliščine
68. poudarja, da je poraba sredstev, ki jih država prejemnica prejme kot proračunsko podporo, izven neposrednega nadzora Komisije (in drugih donatorjev), saj ima država prejemnica suvereno pravico, da svoj proračun izvršuje v skladu s svojimi posebnimi pravili in nacionalnimi proračunskimi postopki;
69. opozarja, da finančno poslovodenje javnega sektorja, notranji nadzor in zunanje revizije v nekaterih državah prejemnicah pogosto niso dovolj zanesljivi, da bi zagotovili primerno upravljanje donatorskih sredstev in njihovo porabo za namenjeni cilj;
70. meni, da je v interesu Komisije spoznati tveganja, povezana z dodelitvijo proračunske podpore, in deliti to znanje z organom, pristojnim za podelitev razrešnice in kateremu odgovarja, zaradi vse večje pozornosti, namenjene vprašanjem odgovornosti, in vse večjega zanimanja davkoplačevalcev držav donatork po dejanskih rezultatih razvojne pomoči;
71. prav tako meni, da bi morala Komisija obvestiti uprave držav prejemnic o njihovih dolžnostih glede odgovornosti ter zahtevati, da za tiste, ki upravljajo sredstva, veljajo podobne obveze;
Državna izjava o razkritju
72. zato meni, da bi morali biti na splošno razvojna pomoč in zlasti proračunska podpora vezani na predhodno izjavo o razkritju, ki jo izda vlada države prejemnice in jo podpiše finančni minister, o izbranih vprašanjih, ki vplivajo na strukturo upravljanja in odgovornosti države prejemnice;
73. meni, da bi samoocena države prejemnice in njeno razumevanje pomanjkljivosti nadzora zagotovila večjo motivacijo za izboljšave kot pa revizije in nadzor, ki jih zahteva zunanji organ;
74. meni, da bo državna izjava o razkritju povečala preglednost in odgovornost ter mednarodnim donatorjem posredovala dragocene informacije z namenom priprave presoje splošne preglednosti in zanesljivosti strukture upravljanja in odgovornosti države prejemnice;
75. poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo in predloži predlog drugim mednarodnim donatorjem – predvsem Svetovni banki – za razvoj in izvajanje takega instrumenta v dogovoru z drugimi donatorji; poudarja, da bo treba nameniti posebno pozornost naravi kazni za namerno zavajajočo izjavo o razkritju;
76. poziva Komisijo, naj ga obvesti o možnem časovnem razporedu za ta pogajanja;
Vključitev proračuna Evropskih razvojnih skladov v splošni proračun Evropske unije
77. pozdravlja zavezo Komisije, da bo med pogovori o naslednjem finančnem okviru ponovno predložila svoj predlog za popolno vključitev razvojnih skladov v proračun[33]; poziva Komisijo, naj Odbor za proračunski nadzor v celoti obvešča glede priprave te pobude;
78. ponavlja svojo podporo vključevanju razvojnih skladov v splošni proračun Evropske unije, saj meni, da bi takšna vključitev v proračun omogočila okrepitev skladnosti, preglednosti, učinkovitosti in kontrolnih mehanizmom razvojnih skladov;
Prilagoditev parlamentarnega nadzora instrumentu
79. meni, da je njegova vloga pri proračunski podpori zagotoviti, da Komisija prevzame odgovornost za rezultate porabe in da je proračunska podpora instrument pomoči, ki zahteva drugačen način razmišljanja, in sicer prehod z nadzora nad vloženimi viri na nadzor rezultatov v primerjavi s kazalniki;
80. meni, da mora razviti sedanji način dela, da bo to doseženo; meni, da bi bil pododbor za nadzor proračunske podpore, ki bi ga ustanovil Odbor za proračunski nadzor, učinkovito orodje za zagotovitev, da bo podpora pomoči koristila prebivalstvu države prejemnice in da prispevki davkoplačevalcev za sredstva za pomoč niso napačno izrabljena;
Investicijski sklad
81. spominja, da v odstavkih od 20 do 24 svoje resolucije z dne 22. aprila 2008, ki je priložena sklepu o podelitvi razrešnice glede izvrševanja proračuna šestega, sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2006[34]; izraža svojo skrb, da upravljanje investicijskega sklada, ki ga izvaja Evropska investicijska banka, ni vključeno v razrešnico; poleg tega spominja, da so sredstva razvojnih skladov javni denar, ki so ga prispevali evropski davkoplačevalci in ne finančni trgi;
82. obžaluje, kot je to izrazilo sodišče v svojem mnenju št. 9/2007 o predlogu za uredbo Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad[35], oblikovanje dveh deljenih področij upravljanja, saj to omejuje obseg razrešnice, ustvarja dodatne potrebe za usklajevanje med Komisijo in Evropsko investicijsko banko ter otežuje splošen pregled doseženih rezultatov;
83. ugotavlja, da so v letnem poročilu Evropske investicijske banke o investicijskem skladu predvsem finančni podatki, a skoraj nič informacij o rezultatih različnih financiranih programov;
84. poziva Evropsko investicijsko banko, naj se osredotoči na poročanje o rezultatih in naj predloži popolne, zadevne in objektivne informacije o izidih, postavljenih in doseženih ciljih ter razlogih za možne nepravilnosti ter o izvedenih ocenah in povzetek rezultatov ocenjevanja;
85. poudarja, da Evropska investicijska banka deluje v državah AKP v skladu s sporazumom iz Cotonouja, čigar glavni cilj je izkoreninjanje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja, in da mora zato spoštovati te cilje pri svoji politiki posojanja tem državam;
86. poziva Komisijo, naj poroča o posebnih postopkih, ki jih je vzpostavila z Evropsko investicijsko banko za usklajevanje prizadevanj obeh institucij, da bi dosegli razvojne cilje EU in učinkovitost teh postopkov;
87. je zaskrbljen zaradi podobe Evropske investicijske banke kot najmanj pregledne institucije, z najmanjšo odgovornostjo in demokratičnim nadzorom med vsemi organi, ki so odgovorni za izvajanje politik EU, in tudi javnimi finančnimi institucijami;
88. poziva Evropsko investicijsko banko, naj v interesu Evropske unije in njenih vrednot ter zaradi izboljšanja javnega dojemanja Evropske investicijske banke kot institucije, predloži dokaze o;
- kako izpolnjuje uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[36] ter konvencijo Aarhus z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah,
- kako izpolnjuje obveze EU o svetovnem razvoju in standarde, ki so jih določile večstranske razvojne banke,
- kako njeno financiranje kapitalsko intenzivnih projektov v ekstraktivnem sektorju prispeva k zmanjšanju revščine,
- o smernicah, ki jih je oblikovala za naložbe v sektorju energije, gozdarstva, prevoza, upravljanja z vodo in ravnanja z odpadki, ter kako pri svojih odločitvah o naložbah v celoti upošteva te smernice,
- da zadostujejo maloštevilni okoljski strokovnjaki, ki so zaposleni za poln delovni čas in so odgovorni za pregled njenega celotnega posojilnega portfelja v skladu z zadevnimi politikami,
- o učinkovitosti svojega mehanizma za pritožbe za prizadete državljane, do katerega bi morali imeti dostop tudi državljani izven Evropske unije;
- o učinkovitosti ukrepov za boj proti korupciji in pranju denarja;
- o merilih za posojila zasebnemu sektorju, poleg osnovnih finančnih standardov, in o popolnosti seznama končnih prejemnikov njenih posojil, namenjenih zasebnemu sektorju;
89. poziva Komisijo, naj tesno spremlja izvajanje investicijskega sklada, da bi zagotovila izpolnjevanje njegovih ciljev, ki jih ima kot razvojni instrument, in naj redno obvešča Odbor za proračunski nadzor o svojih ugotovitvah;
90. poziva Odbor za proračunski nadzor, naj okrepi svoje dejavnosti glede nadzora finančnih dejavnosti Evropske investicijske banke, kar v celoti spada pod pristojnosti tega odbora v skladu s poslovnikom, priloga VI, poglavje V, točka 3.
18.2.2009
MNENJE Odbora za razvoj
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007
(KOM(2008)0490 - C6-0296/2008 - 2008/2109(DEC))
Poročevalec: Thijs Berman
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja prevzete obveznosti za vsa razpoložljiva sredstva iz devetega Evropskega razvojnega sklada v letu 2007; poziva Komisijo, da oblikuje priporočila, ki se bodo nanašala na ne dodeljene dele osmega Evropskega razvojnega sklada; vendar poudarja, da se hitro dodeljevanje sredstev ne sme izvajati v škodo kakovosti projektov;
2. opozarja na zavezo Komisije[37], s katero želi zagotoviti, da se merilo 20 % njene pomoči, ki je dodeljena v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja, nameni osnovnemu in srednješolskemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvu; zahteva, da se pri poročanju o razvojnih skladih uporablja enako merilo;
3. je zaskrbljen nad ugotovitvami iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES zdravstvenim storitvam v podsaharski Afriki, v skladu s katerimi se finančne dodelitve zdravstvenemu sektorju v podsaharski Afriki kot delež skupne razvojne pomoči ES niso povečale od leta 2000, kljub zavezi Komisije k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ter zdravstveni krizi v podsaharski Afriki; poziva Komisijo, naj da prednost podpori zdravstvenega sistema ter opredeli najbolj ustrezne instrumente za dodelitev pomoči temu območju;
4. ponovno izraža podporo vključitvi Evropskih razvojnih skladov v proračun, kar bo okrepilo demokratično kontrolo, odgovornost in transparentnost financiranja;
5. poziva Komisijo, naj pripiše prednost pomoči partnerskim državam, da se tako razvijejo parlamentarni nadzor in zmogljivosti revizije, zlasti kadar se pomoč zagotavlja prek proračunske podpore, in poziva Komisijo, naj redno poroča o doseženem napredku;
6. poziva Komisiji, naj okrepi diagnozo upravljanja javnih financ tako, da se bodo vzpostavili primerni pogoji za vstop za proračunsko pomoč; poudarja, da se proračunska pomoč odobri samo takrat, kadar je upravljanje javnih odhodkov dovolj pregledno, odgovorno in uspešno; poudarja, da mora biti izbor finančnih sporazumov za posebne sektorje neposredno povezan z njegovo učinkovitostjo za posebno področje posredovanja;
7. poudarja, da je treba posvetiti pravo pozornost trajnosti posredovanj Komisije, vključno z oblikovanjem jasne strategije umika in spremljanja izvajanja; meni, da izboljšano ocenjevanje rezultatov predstavlja glavni dejavnik zagotavljanja demokratične legitimnosti za razvojno sodelovanje EU;
8. meni, da je sodelovanje nacionalnih parlamentov, civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah nujno potrebno za doseganje resnične odgovornosti za proces; poziva Komisijo, naj stori vse za izboljšanje dialoga s temi organi v vseh različnih fazah postopka načrtovanja.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
17.2.2009 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 0 0 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alessandro Battilocchio, Thijs Berman, Thierry Cornillet, Corina Creţu, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Alain Hutchinson, Romana Jordan Cizelj, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Renate Weber, Gabriele Zimmer |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emilio Menéndez del Valle |
||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
16.3.2009 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 5 1 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Costas Botopoulos, Mogens Camre, Paulo Casaca, Antonio De Blasio, James Elles, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Aurelio Juri, Dan Jørgensen, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Nils Lundgren, Marusya Ivanova Lyubcheva, Hans-Peter Martin, Ashley Mote, Jan Mulder, Bill Newton Dunn, José Javier Pomés Ruiz, Bart Staes, Søren Bo Søndergaard, Paul van Buitenen, Ieke van den Burg |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Vasilica Viorica Dăncilă, Robert Goebbels, Christopher Heaton-Harris, Paul Rübig |
|||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jürgen Schröder |
|||||
- [1] UL C 286, 10.11.2008, str. 273.
- [2] UL C 277, 31.10.2008, str. 243.
- [3] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
- [4] UL L 287, 28.10.2005, str. 1.
- [5] UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1.
- [6] UL L 109, 26.4.2007, str. 33.
- [7] UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
- [8] UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
- [9] UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
- [10] UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
- [11] UL C 286, 10.11.2008, str. 273.
- [12] UL C 277, 31.10.2008, str. 243.
- [13] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
- [14] UL L 287, 28.10.2005, str. 1.
- [15] UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1.
- [16] UL L 109, 26.4.2007, str. 33.
- [17] UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
- [18] UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
- [19] UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
- [20] UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
- [21] UL C 286, 10.11.2008, str. 273.
- [22] UL C 277, 31.10.2008, str. 243.
- [23] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
- [24] UL L 287, 28.10.2005, str. 1.
- [25] UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1.
- [26] UL L 109, 26.4.2007, str. 33.
- [27] UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
- [28] UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
- [29] UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
- [30] UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
- [31] Izjava Komisije o upravičenosti do uradne razvojne pomoči, člen 5, Priloga k sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu z dne 24. oktobra 2006 (KOM(2006)0628).
- [32] Poročilo Komisije. Načrtovanje in optimizacija človeških virov Komisije za izvajanje prednostnih nalog EU (SEC(2007)0530), stran 3
http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/dv/sec_2007_5/sec_2007_530.pdf - [33] SEC(2008) 2579 delovni dokument Komisije. Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka podelitve razrešnice za leto 2006, str. 86
- [34] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0161.
- [35] UL C 23, 28.1.2008, str. 3.
- [36] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
- [37] Izjava Komisije o upravičenosti do uradne razvojne pomoči, člen 5, Priloga k sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu z dne 24. oktobra 2006 (KOM(2006)0628).