POROČILO o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 – vsi oddelki

11.10.2010 - (12699/2010 – C7‑0202/2010 – 2010/2001(BUD))

in pisnih predlogih sprememb št. 1/2011 (SEC(2010)1064), 2/2011 (SEC(2010)0000) in 3/2011 (SEC(2010)0000) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011
Del 1: Predlog resolucije
Odbor za proračun
Poročevalki:Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (oddelek III – Komisija)
Helga Trüpel (drugi oddelki)


Postopek : 2010/2001(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0284/2010
Predložena besedila :
A7-0284/2010
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 – vsi oddelki (12699/2010 – C7‑0202/2010 – 2010/2001(BUD)) ter pisnih predlogih sprememb št. 1/2011 (SEC(2010)1064), 2/2011 (SEC(2010)xxxx) in 3/2011 (SEC(2010)xxxx) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[1],

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[2],

–       ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2010 o prednostnih nalogah proračuna za leto 2011, oddelek III – Komisija[4],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o pooblastilu za tristranska pogajanja o predlogu proračuna za leto 2011[5],

–       ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, ki ga je Komisija predstavila 27. aprila 2010 (COM(2010)0300),

–       ob upoštevanju stališča o predlogu proračuna Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 12. avgusta 2010 (12699/2010 – C7-0202/2010),

–       ob upoštevanju pisnega predloga spremembe št. 1/2011 k splošnemu proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2011, ki ga je Komisija predstavila 15. septembra 2010,

–       ob upoštevanju člena 75b svojega poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0284/2010),

ODDELEK III

Osrednja vprašanja in prednostne naloge za proračun 2011

1.      je trdno prepričan, da novi proračunski postopek v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva popolno politično udeležbo vseh zadevnih institucij na visoki ravni; poudarja, da je cilj spravnega postopka uskladiti stališča obeh vej proračunskega organa in da bosta morali skupno besedilo proračuna 2011 še zmeraj potrditi obe veji v skladu z njunimi lastnimi predpisi in členom 314(7) pogodbe;

2.      meni, da je pisni postopek, po katerem je bilo sprejeto stališče Sveta, še posebej neprimeren za proračunski postopek in tudi vprašljiv, ker Svet na ministrski ravni ni javno in nedvoumno izrazil politične odobritve tega bistvenega dela zakonodaje EU;

3.      je poleg tega precej zaskrbljen glede tega, kako oceniti stališče Sveta o predlogu proračuna za leto 2011, saj predlagana zmanjšanja ne ustrezajo jasno opredeljenim ciljem, temveč se zdi, da so povsem naključna in uporabljena za celotni proračun; meni, da neutemeljeno zmanjševanje sredstev ni v skladu z dobrim proračunskim načrtovanjem;

4.      meni, da začetek veljave Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki krepi politike EU in ustvarja nove pristojnosti, zlasti na področju skupne zunanje in varnostne politike, konkurenčnosti in inovativnosti, vesoljske tehnologije, turizma, boja proti podnebnim spremembam, socialne in energetske politike ter pravosodja in notranjih zadev, pomeni "lizbonizacijo" proračuna, zaradi česar morata biti obe veji proračunskega organa pri ravnanju z okrepljenimi finančnimi sposobnostmi usklajeni in dosledni;

5.      opozarja, da proračun EU kljub zaporednim spremembam pogodbe in večjim pristojnostim, ki so se prenesle na raven Unije, znaša skromnih 1 % BND; posledično nasprotuje precejšnjim zmanjšanjem, ki jih je sprejel Svet;

6.      razume zadržke, ki so jih izrazile nekatere delegacije v Svetu, češ da so pritiski na državne proračune za proračunsko leto 2011 še posebej veliki in da je varčevanje zato še toliko bolj potrebno, vendar meni, da neutemeljeno zmanjševanje odobritev plačil ni v skladu z dobrim proračunskim načrtovanjem in da neutemeljeno zmanjševanje odobritev za prevzem obveznosti ogroža izvajanje že sprejetih politik in programov Unije;

7.      znova opozarja, da proračuna EU ne bi smeli nikakor razumeti in vrednotiti kot finančni element, ki je dodatno breme državnim proračunom, temveč bi ga morali dojemati kot priložnost za nadgradnjo tistih pobud in naložb, ki so v interesu celotne EU in ji prinašajo dodano vrednost, pri čemer jih večino sprejmeta Parlament in Svet v postopku soodločanja, zato so upravičene tudi na nacionalni ravni; poziva institucije EU, naj vzpostavijo ustrezen mehanizem za ocenjevanje in vrednotenje stroškov „Neevrope“, ki bi poudaril prihranke v nacionalnih proračunih, ustvarjene z združevanjem virov;

8.      ponavlja, da posebne narave proračuna EU, ki je dopolnilo državnim proračunom, in spodbud, ki jih ustvarja, ne bi smeli brzdati in ovirati s samovoljnimi zmanjšanji, ki predstavljajo neskončno majhen delež (manj kot 0,02 %) v primerjavi s seštevkom proračunov vseh 27 držav članic;

9.      opominja, da je Parlament politike na področju mladine, izobraževanja in mobilnosti opredelil kot prednostne naloge proračuna 2011, ker so bistven in nujen del strategije EU za gospodarsko okrevanje in strategije Evropa 2020, kakor je Parlament navedel v svoji resoluciji o pooblastilu za tristranske pogovore, sprejeti junija 2010; poudarja, da predlagano povečanje sredstev za izbrano število proračunskih postavk služi tako kratko- kot dolgoročnim strategijam za prihodnost EU;

10.    znova izraža trdno prepričanje, da bi bilo treba glede na pomanjkanje finančnih sredstev in svetovno gospodarsko recesijo financiranje politik podrobno spremljati, da se bo mogoče izogniti izdatkom, ki nimajo jasnega in opredeljivega cilja, pri tem pa upoštevati evropsko dodano vrednost, ki jo prinaša proračun EU, saj gre pri združevanju finančnih virov, ki bi bili sicer razpršeni na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za izraz solidarnosti in učinkovitosti; prav tako poudarja, da se precejšen del odhodkov iz proračuna EU namenja dolgoročnim naložbam, potrebnim za spodbujanje gospodarske rasti EU;

11.    opozarja, da razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru ne dopuščajo resničnega manevrskega prostora, zlasti v podrazdelkih 1a in 3b ter v razdelku 4, in zmanjšujejo zmogljivost EU za odzivanje na spremembe politik in nepredvidene potrebe ob ohranjanju prednostnih nalog; poudarja, da bi bili zaradi obsega izzivov, s katerimi se srečuje EU, potrebna sredstva, ki bi precej presegala sedanje zgornje meje večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem ponavlja, da je nujno potreben obsežen proračunski pregled in da je takojšnja revizija zgornje meje sedanjega večletnega finančnega okvira ter nekaterih določb Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju postala neizbežna zaradi različnih izzivov in novih prednostnih nalog, ki so se pojavile;

12.    poziva Svet, naj v celoti upošteva jasne pogoje, določene v resoluciji z dne 22. septembra 2010 o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 ((KOM(2010)0072-2010/0048(APP))[6], na podlagi katere bo Parlament dal soglasje k novi uredbi o večletnem finančnem okviru, kakor predvideva Pogodba o delovanju Evropske unije;

13.    opominja, da financiranje njegovih prednostnih nalog in novih politik, ki izhajajo iz začetka veljavnosti nove pogodbe, v okviru zgornjih meja večletnega finančnega okvira tako ne bi bilo mogoče; poudarja, da je zato, da bi olajšal pogajanja v spravnem odboru, na račun hudih kompromisov predlagal financiranje omenjenih politik v okviru zgornjih meja; kljub temu opozarja, da bo to mogoče samo z zmanjšanjem proračunskih sredstev za določene proračunske vrstice, ki jih je skrbno izbral;

14.    ne more sprejeti skupnega zneska proračunskih sredstev za plačila v stališču Sveta, saj je bil določen s povečevanjem oziroma zmanjševanjem odhodkov v različnih proračunskih vrsticah brez poglobljene ocene dejanskih potreb;

15.    opozarja, da utegne ta praksa Sveta vplivati na stopnjo izvrševanja obveznosti v istem letu, saj bo upočasnila podpisovanje novih pogodb, zlasti v zadnjem četrtletju, in tako ovirala večletne cikle programov EU;

16.    v splošnem je prepričan, da ne bi smeli zmanjšati upravnih odhodkov v podporo programom EU, da se zagotovi gladko izvajanje teh programov, pa tudi njihovo kakovost in ustrezno spremljanje; zato je obnovil vse zneske v proračunskih vrsticah za upravno poslovodenje teh programov, ki jih je Svet zmanjšal;

Podrazdelek 1a

17.    opominja, da horizontalne prednostne naloge Evropskega parlamenta za proračun za leto 2011 – mladina, izobraževanje in mobilnost – v okviru različnih politik zahtevajo medsektorsko usmerjene naložbe, kot sredstvo za spodbujanje rasti in razvoja EU; zato je odločen, da bo povečal sredstva za vse programe, povezane s temi prednostnimi nalogami, kot so vseživljenjsko učenje, program „Ljudje“ in Erasmus Mundus;

18.    meni, da je zlasti zaposlitvena mobilnost mladih ključno orodje za razvoj konkurenčnega in razgibanega evropskega trga delovne sile in da jo je kot tako treba spodbuditi; zato se zavzema za povečanje proračunskih sredstev za evropsko službo za zaposlovanje in odločno podpira zagon pripravljalnega ukrepa „Prva zaposlitev EURES“, katerega namen je olajšati vstop mladih na trg dela oziroma njihov dostop do specializiranih delovnih mest v drugih državah članicah, kar je prvi korak k posebnemu neakademskemu programu za mobilnost mladih;

19.    se zaveda dodane vrednosti raziskav, ki jih financira EU, kar daje zagon nepovezanim nacionalnim prizadevanjem in naložbam na področju raziskav, zlasti raziskav v zvezi z energijo, vključno s področjem obnovljive energije, ter osrednje vloge, ki jo imajo mala in srednje velika podjetja pri evropski gospodarski rasti in zaposlovanju; glede na to znova zagotavlja podporo okvirnemu programu za konkurenčnost in inovacije, zlasti programom za podjetništvo in inovacije ter inteligentno energijo, in sicer s povečanjem obveznosti in plačil v izbranem številu proračunskih vrstic; ugotavlja, da je za uresničitev tega cilja treba zagotoviti tekoče izvajanje raziskovalnih in razvojnih programov, da bi preprečili prerazporeditev sredstev ob zaključku proračunskega obdobja, ki ni v skladu z njihovo predvideno uporabo;

20.    je izjemno zaskrbljen zaradi nezadostnih sredstev, ki so na voljo za financiranje politik, ključnih za konkurenčnost za rast in zaposlovanje, ter zaradi poslabšanja tega položaja, ki je posledica načrtovanega financiranja strategije Evropa 2020; opozarja, da bo imelo vlaganje v politike, kot so izobraževanje, raziskave, inovacije, promet (zlasti vseevropska energetska omrežja) in turizem, odločilno vlogo pri pospeševanju rasti in zaposlovanja;

21.    meni, da je izrednega pomena, da se novi evropski finančni organi od začetka financirajo na ustrezen način in zadostno, kar jim omogoča, da prispevajo k stabilnosti evropskega in mednarodnega finančnega sistema;

22.    je prepričan, da bi bilo treba znova pretehtati financiranje evropskega skupnega podjetja za ITER v luči predloga Komisije o financiranju projekta ITER v letih 2012 in 2013; ni pripravljen odobriti prerazporeditev v obstoječem sedmem okvirnem programu za raziskave za financiranje vse večjih finančnih potreb, ki niso več v skladu s prvotnim predlogom; zato meni, da je glede na zamude pri izvajanju in za začetek pogajanj s Svetom o financiranju projekta ITER v prihodnje zmanjšanje obveznosti in plačil v vrstici 08 20 02 za 47 milijonov EUR najustreznejša proračunska možnost;

23.    podpira predlog Komisije glede uvedbe odobritev plačil v okviru proračunske vrstice Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi poenostavili finančne postopke za vloge, ki sta jih odobrili obe veji proračunskega organa; tako obnavlja prvotni znesek, vendar opozarja, da morda ne bo zadostil potrebam v letu 2011;

24     je prepričan, da je potrebna strateška perspektiva o razmerah na področju energetike v Evropi; ugotavlja, da je Komisija oblikovala strateški načrt za energetsko tehnologijo (SET), katerega financiranje še vedno ni dorečeno; je zato ustvaril vrstice z zaznamkom (p. m.) za več področij načrta SET, ki naj bi kmalu postala aktivna;

Podrazdelek 1b

25.    ugotavlja, da Svet v svojem stališču ni spremenil zneska obveznosti, ki ga je predlagala Komisija, in poudarja, da je to povsem v skladu z zneski, predvidenimi v večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju tehnične prilagoditve finančnega okvira za leto 2011, kot določa točka 17 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. junija 2006;

26.    obžaluje omejevalni pristop Sveta glede plačil, ki so bila zmanjšana za 1.075 milijonov EUR (polovica tega zneska je bila namenjena dokončanju programskega obdobja 2006–2010) v primerjavi z napovedjo Komisije o potrebah po proračunskih sredstvih za plačila v letu 2011; poudarja, da je Evropski parlament omenjene potrebe že ocenil in ugotovil, da so najverjetneje podcenjene, ter meni, da bi pristop Sveta utegnil ogroziti potrebno pospešeno izvajanje programov, ki je bilo v začetku obdobja 2007–2013 prepočasno, pa tudi nedavne zakonodajne spremembe, o katerih sta se Evropski parlament in Svet dogovorila v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva;

27.    zato obnavlja zneske plačil, ki jih je Svet zmanjšal, na raven iz predloga proračuna, hkrati pa ne odstopa od prvotnega stališča, da morata Komisija in Svet hitro predstaviti in sprejeti spremembo proračuna, če se izkaže, da sredstva za plačila ne zadostujejo potrebam; pozdravlja izjavo Sveta v zvezi s tem;

28.    opominja, da akcijski načrt glede strategije EU za območje Baltskega morja navaja, da bi se morali predlagani ukrepi, kolikor je le mogoče, financirati iz obstoječih virov, vključno s strukturnimi in kohezijskimi skladi; poudarja, da se v sklepih Sveta o strategiji EU za območje Baltskega morja navaja, da je strategija odvisna od učinkovitejše uporabe obstoječih instrumentov in skladov EU ter drugih obstoječih virov in finančnih instrumentov; poudarja, da je treba to strategijo ustrezno priznati in ji nameniti ustrezna finančna sredstva;

Razdelek 2

29.    poudarja, da bi moral biti osrednji cilj skupne kmetijske politike zagotavljati stabilnost trga, zanesljivo oskrbo s hrano ter poštene cene za kmete, vključno z varstvom okolja in krajine, zato poziva Komisijo, naj v proračunu za leto 2011 poskrbi za finančno rezervo za enostaven dostop do financiranja, če bi bila tržna gibanja v tem letu znova nestanovitna;

30.    se zaveda koristi izrednega financiranja za mlekarsko industrijo v višini 300 milijonov EUR, zagotovljenega v proračunu za leto 2010; zato podpira oblikovanje nove proračunske vrstice, ki bi imela vlogo „sklada za mlekarstvo“ in bi zagotavljala podporo modernizaciji, razširitvi dejavnosti in prestrukturiranju ter boljšemu trženju; poudarja, da je Komisija sklad za mlekarstvo že odobrila;

31.    meni, da je treba ohraniti nacionalne programe za podporo vinarstvu, čeprav nekoliko omejene; poudarja, da je Komisija v času reforme ureditve trga vina izrecno izjavila, da ta reforma ne sme vplivati na proračun;

32.    poudarja, da je Parlament izrecno izrazil nesoglasje z uporabo finančnih sredstev za žive živali, ki jih bodo uporabili v smrtnih bikoborbah, in od Komisije pričakuje, da bo zagotovila upoštevanje te omejitve;

33.    priznava, da sta programa razdeljevanja sadja v šolah in mleka za šole z vidika spodbujanja zdrave prehrane otrok zelo pomembna; pozdravlja predlog Komisije, da bo povečala sredstva za ta programa, in je sklenil proračunski znesek zanju nadalje povečati; poudarja pomen programa za prikrajšane osebe in je sklenil povečati sredstva zanj, vendar opozarja, da ga je treba izvajati ob upoštevanju postopkov na splošnem sodišču;

34.    v skladu s svojimi prednostnimi nalogami podpira pripravo pilotnega projekta za spodbujanje izmenjave praktičnih zgledov med mladimi kmeti, zlasti v zvezi z izzivi, s katerimi se sooča evropsko kmetijstvo;

35.    je prepričan, da je treba še okrepiti LIFE+ (finančni instrument za okolje za obdobje 2007–2013), da bo usklajen z dodatnimi ukrepi; poudarja, da so okoljska vprašanja v okoljski in kmetijski politiki prednostnega pomena in da je povečanje sredstev ključno za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti; meni, da je treba poleg programa LIFE+ zagotoviti tudi splošno uveljavljanje meril trajnostnega razvoja v okviru vseh ustreznih instrumentov EU;

Podrazdelek 3a

36.    meni, da je več programov, kot je program za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom, osrednjega pomena za izvajanje stockholmskega programa, ter znova izraža podporo programu Daphne za boj proti nasilju, v okviru katerega zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče financirati vseh programov, ki so vredni finančne podpore, in podporo programu za preprečevanje uporabe drog in obveščanje o njih; v zvezi s tem namenja posebno pozornost preprečevanju nasilja nad ženskami, kar vključuje prisilno prekinitev nosečnosti, pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilno sterilizacijo ali katero koli drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje;

37.    ker Parlamentu niso bile predložene zadostne informacije o prihodnjih korakih v projektu SIS II, meni, da je uvrstitev proračunskih sredstev v rezervo najustreznejši način, da se pridobi zahtevane informacije o potrebnih izboljšavah;

38.    meni, da so načrti iz delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 21. septembra 2010 nezadostni, da bi izpolnili zahteve Parlamenta po informacijah o potrebnih izboljšavah in celotnem pregledu nad oblikovanjem proračuna SIS II;

Podrazdelek 3b

39.    znova opominja, da razdelek 3b zajema politike, ki imajo neposreden vpliv na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, in je docela prepričan, da dejanskih možnosti, ki jih ta razdelek ponuja, ni mogoče v celoti izkoristiti z omejeno zgornjo mejo, ki jo določa obstoječi večletni finančni okvir; opozarja, da financiranje teh instrumentov, kot ga predlaga Svet, ni zadostno za osrednje prednostne naloge, ki jih zajema ta razdelek, in še posebej poudarja, da dosedanje izjemno visoke stopnje izvrševanja programov, povezanih z mladino, dokazujejo, da si to področje zasluži precej večje naložbe;

40.    znova izraža namero, da bo povečal sredstva za program „Mladi v akciji“, svetovne specialne poletne olimpijske igre, informacijske urade in že potekajoč pripravljalni ukrep na področju športa; je seznanjen s pobudo Sveta, da bo predstavil nov pripravljalni ukrep za obeležja v Evropi, in meni, da bi lahko ta pripravljalni ukrep spodbujal državljanstvo EU z ohranjanjem zgodovinskih krajev v skupnem evropskem spominu in omogočanjem dostopa do njih;

Razdelek 4

41.    je docela prepričan, da vloge EU kot globalnega akterja ni mogoče ustrezno financirati v okviru zgornjih meja, ki jih določa večletni finančni okvir, in da tega pomanjkanja sredstev ne bi smeli reševati s kompromisom med vejama proračunskega organa v zadnjem trenutku, brez ustreznega premisleka o srednjeročnih potrebah; opominja, da sta revizija večletnega finančnega okvira in revizija zgornje meje razdelka 4, da se upoštevajo potrebe, ki so se pojavile in ki jih leta 2006 še ni bilo mogoče predvideti, nujna pogoja za upravljivost in trajnost tega razdelka;

42.    meni, da je zaradi izjemno majhnega manevrskega prostora v tem razdelku in prizadevanj Sveta za varčevanje financiranje prednostnih nalog mogoče zagotoviti samo s pretehtanim zmanjšanjem sredstev v omejenih proračunskih vrsticah; meni, da bi bilo mogoče proračunska sredstva, predvidena za pomoč za obnovo Afganistana in makrofinančno pomoč, delno zmanjšati, ne da bi to občutno škodovalo operacijam; v tem duhu je sklenil obnoviti znesek proračunskih sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko iz proračuna 2010, kot dopušča točka 42 medinstitucionalnega sporazuma;

43.    potrjuje svojo zavezo, da ne bo dopustil samovoljnega zmanjšanja sredstev za pomoč Palestini, mirovnemu procesu in agenciji UNRWA; kljub temu znova izraža trdno prepričanje, da protislovje med finančno pomočjo na svetovni ravni – EU je kot celota največja donatorka – in omejenim vplivom na mirovni proces ni ne upravičeno ne razumljivo in ga je treba temeljito obravnavati, zlasti glede na ustanovitev službe za zunanje delovanje;

44.    znova izraža odločno nasprotovanje predlagani prerazporeditvi proračunskih sredstev iz več instrumentov in programov v vrstico za spremljevalne ukrepe za banane in vrstico instrumenta za sodelovanje z industrializiranimi državami, katerih financiranje ob sprejetju sedanjega večletnega finančnega okvira ni bilo predvideno, kljub temu pa izraža podporo tem instrumentom; poudarja, da instrument za razvojno sodelovanje ni sklad, ki bi ga lahko uporabili za financiranje morebitnih novih potreb na področju razdelka 4, saj je bil ustvarjen in namenjen za specifičen seznam ciljev, za katere se je EU ob več priložnostih zavezala, da jih bo dosegla; zato poziva Svet, da se dogovori o večletnem financiranju teh ukrepov z vsemi sredstvi, predvidenimi v medinstitucionalnem sporazumu;

45.    sklene, da se del sredstev za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo, uvrsti v rezervo, dokler Komisija ne predstavi politično zavezujočega dokumenta, ki dokazuje, da je podnebni finančni sveženj za hiter začetek dejansko dodaten in dodeljuje evropska sredstva partnerskim regijam na geografsko uravnotežen način ter ne škodi obstoječim programom za razvojno sodelovanje, kot tudi jasnih informacij o merilih za izbiro upravičenk in podrobnosti o sporazumih z državami v razvoju;

46.    daje pobudo, da se podpora EU pošteni trgovini vključi v vse proračunske naslove;

47.    meni, da si je treba glede na štiristranska pogajanja o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje prizadevati za boljše opredeljevanje misij skupne zunanje in varnostne ter skupne obrambne in varnostne politike, saj bo to prispevalo k večji preglednosti in olajšalo proračunski nadzor; iz tega razloga je sklenil oblikovati ločene proračunske vrstice 19 03 01, 19 03 03 in 19 03 07 za EUMM v Gruziji, EULEX na Kosovu in EUPOL v Afganistanu, največje misije, ki se bodo v letu 2011 izvajale v okviru skupne zunanje in varnostne ter skupne obrambne in varnostne politike;

48.    v skladu s svojo resolucijo o čezatlantskih odnosih meni, da je treba strateško partnerstvo EU-ZDA jasno opredeliti z oblikovanjem posebne proračunske vrstice za sodelovanje z Združenimi državami;

49.    je prepričan, da je dodatno povečanje finančnih sredstev za podporo turške skupnosti na Cipru potrebno, da se zagotovijo zadostna finančna sredstva za delovanja Odbora za pogrešane osebe na Cipru ter za projekte obnove Tehničnega odbora za kulturno dediščino; meni, da je delo teh odborov izrednega pomena za obe skupnosti na Cipru;

Razdelek 5

50.    zavrača splošno stališče Sveta glede odhodkov v razdelku 5, namreč skupno zmanjšanje sredstev za več kot 115 milijonov EUR, opravljeno na račun tega, da v proračunu ni bila upoštevana prilagoditev plač in pokojnin za 1,85 % ter da so bila zmanjšana sredstva v vseh vrsticah za evropske šole, kar je v nasprotju s prednostnimi nalogami Parlamenta v zvezi z mladino, izobraževanjem in mobilnostjo;

51.    poudarja, da tako omejevalen pristop sicer lahko omogoči kratkoročne prihranke za proračun EU in države članice, vendar hkrati ogroža izvajanje politik in programov EU; opozarja tudi, da je treba institucijam zagotoviti zadostna sredstva za opravljanje njihovih nalog, zlasti po začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije;

52.    zato v splošnem obnavlja zneske, ki jih je Svet zmanjšal, hkrati pa uvršča v rezervo sredstva za 1,85-odstotno prilagoditev plač, dokler ne bo o tem razsodilo Sodišče Evropske unije; meni, da je uvrstitev teh odhodkov v proračun v skladu z dobrim in preudarnim proračunskim upravljanjem;

53.    obnavlja zneske iz predloga proračuna Komisije za vse zgoraj omenjene postavke, ki so bile zmanjšane, razen tistih za konference, srečanja in odbore; meni, da je zmanjšanje proračuna evropskih šol nesprejemljivo; poleg tega se sprašuje, kako lahko Svet morebitno kadrovsko zasedbo v službah Komisije predvidi natančneje kot Komisija sama;

54.    poziva Svet, da nemudoma sprejme pisni predlog spremembe proračuna št. 1/2011, da bo lahko Evropska služba za zunanje delovanje že takoj v začetku leta 2011 delovala z ustreznimi viri, vendar sredstva uvršča v rezervo, dokler se podpredsednica Komisije in visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko z ustreznimi organi Parlamenta ne bo posvetovala o prednostnih nalogah, ki bodo uresničene s sredstvi, ki bodo sproščena ob spojitvi obstoječih struktur Komisije in Sveta;

55.    je oblikoval rezerve v nekaterih vrsticah za upravne odhodke, dokler Komisija ne bo izvedla določenih ukrepov oziroma spremljanja, pripravila predlogov ali posredovala dodatnih informacij; zlasti zahteva revizijo kodeksa ravnanja za komisarje in njegovo strogo izvajanje glede načinov dodeljevanja pokojnin nekdanjim članom, da se lahko sprostijo nekatere od teh rezerv;

Agencije

56.    v splošnem odobrava oceno Komisije o proračunskih potrebah agencij in zavrača načela, na katerih temelji stališče Sveta o proračunih decentraliziranih agencij EU v primerjavi z letom 2010, in sicer:

- omejitev povečanja sredstev na 1,5 % za doseganje normalnega obratovanja agencij,

- omejitev povečanja sredstev na 3 % za agencije, ki so jim bile zaupane nove naloge, samo s

- polovico zahtevanih delovnih mest,

- nespremenjen predlog Komisije za nove agencije;

57.    kljub temu meni, da subvencij EU agencijam, ki pobirajo pristojbine, ne bi smeli zmanjšati za znesek namenskih prejemkov, da bodo tako imele ustrezno proračunsko prilagodljivost v primeru nihanja zbranih pristojbin;

58.    prav tako je sklenil v letu 2011 povečati proračunska sredstva za tri nove agencije za finančni nadzor v skladu z razpoložljivo oceno proračunskega učinka pogajanj s Svetom, prenesti sredstva Evropske policijske akademije v rezervo, dokler ne bo znan izid postopka razrešnice za leto 2008, ter povečati sredstva EU za evropsko fundacijo za usposabljanje v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta in proračunska sredstva za agencijo za nadzor ribištva, da bo lahko izvajala nadzorne obveznosti v mednarodnih vodah;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

59.    poudarja, da je temeljito pretehtal in ocenil pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, sprejete v omejenem številu, tudi ob upoštevanju koristne in konstruktivne prve ocene Komisije v juliju 2010, da bi se izognili podvajanju ukrepov, ki jih že zajemajo obstoječi programi EU; opominja, da pilotni projekti in pripravljalni ukrepi služijo oblikovanju političnih prednostnih nalog in uvajajo nove pobude, ki se utegnejo razviti v dejavnosti in programe EU;

***

ODDELKI IV, V, VI, VII, VIII IN IX

Splošni okvir

60.    znova opozarja, da bi morale institucije svoje proračune oblikovati v skladu z dobrim in uspešnim poslovodenjem, si zaradi posledic gospodarske krize prizadevati za čim učinkovitejšo porabo sredstev, ki jim bo omogočila uresničevanje obveznosti po Lizbonski pogodbi, hkrati pa iskati možnosti za prihranke, kjer je le mogoče;

61.    opozarja na potekajoči postopek na Sodišču Evropske unije, ki ga je sprožila Komisija v zvezi s prilagoditvijo plač, in je na osnovi načela proračunske previdnosti sklenil prenesti sredstva v rezervo, ki bo zadostovala za kritje učinkov za leto 2011, če bi sodišče razsodilo v prid Komisiji in 1,85-odstotni prilagoditvi plač;

62.    ugotavlja, da je Svet zmanjšal proračunska sredstva za Hrvaško na podlagi drugačne delovne hipoteze o datumu pristopa te države, kot jo je uporabila Komisija; ker ni novih elementov, ki bi v tem trenutku upravičevali spremembe, je sklenil slediti pristopu Komisije;

63.    po preučitvi zahtev posameznih institucij je odločen delno obnoviti proračunske zneske, ki jih je zmanjšal Svet, v primerih, ko so posebne zahteve institucij ustrezno utemeljene;

64.    poudarja, da dejstvo, da Svet še vedno ni sprejel stališča glede spremembe proračuna št. 2/2010 za Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, ne pušča druge možnosti, kot da se vsebina te spremembe proračuna vključi v razpravo o proračunu za leto 2011;

Oddelek 1 – Evropski parlament

Splošni okvir

65.    poudarja, da so pogajanja potekala na dveh predspravnih srečanjih marca in aprila 2010 ter da so bili v fazi priprave načrta prihodkov in odhodkov v zvezi s številnimi vprašanji doseženi jasni rezultati; pozdravlja dobro voljo in konstruktivno naravo teh srečanj; pozdravlja dejstvo, da pisni predlog spremembe proračuna, ki ga je predsedstvo sprejelo septembra 2010, ne prinaša večjih sprememb načrta prihodkov in odhodkov;

66.    se zaveda, da je treba doseči težavno, a zadovoljivo ravnovesje med nujnim polnim izpolnjevanjem nalog Parlamenta, kot jih določa Lizbonska pogodba in ki zahtevajo dodatna sredstva, ter izvajanjem načela dobrega proračunskega poslovodenja in varčevanja v času finančne krize; zato je podrobno pregledal različne proračunske vrstice in jih prilagodil glede na proračunska sredstva, predvidena v načrtu prihodkov in odhodkov;

67.    poudarja, da njegov skupni proračun znaša 1.700.349.28 EUR oziroma 20,21 % vseh odhodkov v razdelku 5 (upravni odhodki) večletnega finančnega okvira, kar je v skladu z njegovimi prejšnjimi sklepi o tem, da naj bi njegovi odhodki znašali približno 20 % tega razdelka;

68.    v zvezi s tem poudarja, da so v tem znesku upoštevane večje potrebe po kadrovskih in drugih virih, ki so posledica občutnega povečanja pristojnosti zaradi Lizbonske pogodbe;

69.    ugotavlja, da je končni znesek, ki ga je določil proračunski organ, za 6.198.071 EUR neto nižji od zneska iz predloga proračuna in za 25.029.014 EUR nižji od prvotnega proračuna, predlaganega pred posvetovanjem s predsedstvom;

70.    vztraja pri stališču, da sta iskanje prihrankov, kjer so le mogoči, ter stalno prizadevanje za reorganizacijo in prerazporeditev obstoječih virov v vsakem primeru ključna elementa njegove proračunske politike, zlasti v obdobju gospodarske krize;

Človeški viri

71.    ugotavlja, da je precejšnja pozornost namenjena posredni pomoči poslancem, ki jo je predlagalo predsedstvo, Odbor za proračun pa potrdil, in sicer z očitno krepitvijo področij, kot so zmogljivosti Parlamenta za raziskave in politične analize, knjižnične storitve, tematski oddelki in sorodna področja; opominja, da je to ustrezna dopolnitev – glede na novo, močnejšo vlogo parlamenta – neposredne pomoči, ki je bila že izboljšana v proračunu 2010 in spremembi proračuna št. 1/2010;

72.    znova opozarja na svojo resolucijo o načrtu prihodkov in odhodkov za leto 2011 ter na priloženi kadrovski načrt z dne 18. maja 2010; je sklenil narediti nekaj prilagoditev, pojasnjenih v naslednjih odstavkih;

73.    spominja na svojo odločitev, da zmogljivosti knjižnice v letu 2011 poveča za 15 novih delovnih mest, kot del tega procesa pa 13 mest za pogodbene uslužbence preoblikuje v stalna delovna mesta; je sklenil zmanjšati sredstva za 8 od omenjenih mest, ker bo zaposlovanje potekalo postopoma v obdobju dveh let;

74.    namerava sredstva za 30 delovnih mest (6 AD5 in 24 AST1) v drugih sektorjih obdržati v rezervi, dokler ne bodo na voljo nadaljnje zahtevane informacije;

75.    namerava odobriti internalizacijo službe za akreditacijo, kot je predlagano v pisni spremembi proračuna, posledično ustvariti 16 novih delovnih mest v kadrovskem načrtu (1 AD5 in 15 AST1) in zagotoviti ustrezna sredstva zanje;

76.    v skladu s pisno spremembo proračuna je odobril naslednje proračunsko nevtralne ukrepe:

- pretvorbo 5 obstoječih začasnih delovnih mest v stalna (1 AD9T v 1 AD5P, 1 AD8T v 1 AD5P, 1 AD5T v 1 AD5P in 2 AST3T v 2 AST1P),

- povišanje dveh začasnih mest AD11 v AD12,

- pretvorbo 15 mest AST (5 AST10, 5 AST6 in 5 AST5) v 15 mest AD5;

77.    znesek 3 milijone EUR, povezan s pristopom Hrvaške, je sprostil iz rezerve v skladu s svojim sklepom o prerazporeditvi C1/2010; sredstva je prerazporedil v proračunsko postavko za zaposlovanje pogodbenih delavcev;

Neposredna pomoč poslancem

78.    na podlagi poglobljene razprave o nadomestilu za parlamentarno pomoč v povezavi s spremembo proračuna št. 1/2010 in predlogov predsedstva za drugi val okrepitev v letu 2011 je sklenil ta sredstva obdržati v rezervi; je seznanjen z odgovori uprave, vendar ocenjuje, da v tej fazi ne upravičujejo nadaljnjega povečanja; ponavlja svojo zahtevo po informacijah, kakor je bilo izglasovano v resoluciji z dne 25. marca 2010 o smernicah za proračunski postopek 2011;

79.    zavrača zahtevo predsedstva za povišanje pomočnikov kvestorjev iz razreda AST 4 v AST 8;

Politika na področju nepremičnin

80.    je spremenil naslov proračunski postavki 2 0 0 8, da bi zagotovil še večjo preglednost posameznih nepremičninskih projektov;

81.    zahteva, da se ga redno obvešča o napredku nepremičninskih projektov, ki imajo občutne proračunske posledice, kot je na primer prizidek stavbe KAD, in pričakuje odgovore o proračunskih posledicah morebitnih vzporednih nepremičninskih projektov v Bruslju;

Komunikacijska in informacijska politika

82.    je seznanjen z odgovorom glede trenutnega stanja na področju sistema za upravljanje znanja, vendar v sedanji projektni fazi še ni mogoče oceniti, ali bo projekt izpolnil pričakovanja; poudarja potrebo po časovnem razporedu za izvajanje tega sistema; ponavlja svojo zahtevo iz resolucije o smernicah, da bi bil tak sistem za evropske državljane lahko enostavno dostopen prek interneta; zahteva informacije o tem, kako bi bilo mogoče privarčevati sredstva po uvedbi sistema za upravljanje znanja;

83.    ugotavlja, da je precejšnje število poslancev zastavilo vprašanja v zvezi z vsebino in trenutnim stanjem projekta mobilnosti IT, kar utegne zahtevati poglobljeno analizo in razpravo; je sklenil proračunska sredstva za ta projekt začasno prenesti v rezervo, dokler omenjena analiza in razprava ne bosta opravljeni;

84.    zahteva, da se ga obvešča o novih okoliščinah v zvezi s spletno televizijo Parlamenta, in je sklenil v rezervo prenesti 1 milijon EUR;

Vprašanja, povezana z okoljem

85.    znova izraža podporo učinkovitejšemu uvajanju konkretnih spodbud in ukrepov za večjo in boljšo uporabo prevoznih sredstev, ki onesnažujejo manj kot letala in avtomobili, na primer javnega prevoza in koles, kar utegne v prihodnje omogočiti prihranke v proračunskih vrsticah za vozila;

86.    v enakem duhu poudarja tudi potrebo po razvoju dodatnih ukrepov, s katerimi bi v proračunskem in okoljskem smislu izboljšali gospodarnost virov;

87.    izraža zadovoljstvo, da so bili mogoči nadaljnji prihranki v proračunskih postavkah za potne stroške poslancev in porabo energije v skupnem znesku 4 milijone EUR;

Večletni projekti in druge odhodkovne postavke

88.    je sklenil zahtevanih 2,5 milijona EUR za nadaljnje študije za evropsko hišo zgodovine prenesti v rezervo; ugotavlja, da dokler ne bodo na voljo ocene predlogov arhitektov, ne bo mogoče pripraviti pregleda skupnih stroškov projekta; se sklicuje tudi na druge zahteve iz različnih resolucij Parlamenta, na katere še ni prejel odgovora, kot je morebitno sodelovanje z drugimi institucijami in zainteresiranimi partnerji;

89.    je sklenil prilagoditi proračunska sredstva v dodatnih proračunskih postavkah in ustvariti rezerve v proračunskih vrsticah, kjer je težko napovedati dejanske finančne potrebe in kjer lahko med letom nastanejo dodatne potrebe oziroma prihranki;

90.    opozarja, da je bil v fazi priprave načrta prihodkov in odhodkov ter usklajevalnega postopka med Odborom za proračun in predsedstvom začetni znesek 1,2 milijona EUR, namenjen financiranju sklepa predsedstva o uvedbi nadomestila za nosilce funkcij, zmanjšan na 400.000 EUR; prav tako opozarja, da se lahko odhodki, povezani z nadomestilom za nosilce funkcij, povrnejo le ob predložitvi podporne dokumentacije, ki jih v celoti upravičuje; poudarja, da gre druga povečanja v primerjavi s proračunskim letom 2010 v glavnem pripisati obnovitvi zaloge reprezentančnih predmetov protokolarnih služb; meni, da bo mogoče, če se bo zaloga obnovila letos, v naslednjih letih najverjetneje zmanjšati odhodke za to postavko; opozarja, da je potrebna proračunska previdnost pri zahtevah za misije med kraji dela Parlamenta in zunaj njih, pa tudi skrajna varčnost pri stroških za reprezentanco, zlasti v obdobju gospodarske krize; bi bil zelo vesel, če bi se ti odhodki v primerjavi s prvotno predvidenimi potrebami v teku leta zmanjšali;

Oddelek IV – Sodišče

91.    je sklenil ustvariti 29 novih delovnih mest od 39 zahtevanih, v glavnem zaradi precejšnjega porasta števila zadev in posledičnega povečanja delovnih obremenitev, zaradi česar so se pojavile zahteve po dodatnih pravnikih lingvistih in večjem obsegu prevajanja (24 delovnih mest je povezanih s tem), pa tudi iz manjšega števila drugih utemeljenih razlogov;

92.    ugotavlja, da je Svet med obravnavo zmanjšal proračunska sredstva v tej postavki na način, ki ne odraža ustrezno visoke stopnje zasedenosti mest, ki jo je Sodišče doseglo v letu 2009 in v prvi polovici leta 2010; je zato sklenil, da je treba 3-odstotno zmanjšanje, ki ga predlaga Svet (enakovredno povečanju pavšalnega odbitka z 2,5 % na 5,5 %), omejiti na 1 %, da bo mogoče zadostiti vsem potrebam kadrovskega načrta in Sodišču omogočiti, da pravilno izvaja svoje naloge;

93.    je sprejel kompromis glede nekaterih proračunskih vrstic za odhodke za podporo, pri čemer je odobril več sredstev kot Svet, a manj, kot je predvideno v predlogu proračuna; izjema so nekateri odhodki za informacijsko tehnologijo na podlagi priporočil zunanje revizije, za katere je v dveh vrsticah odobren celoten znesek;

Oddelek V – Računsko sodišče

94.    ugotavlja, da je Svet predlog proračuna Računskega sodišča le nekoliko spremenil in da je mogoče njegove spremembe v splošnem sprejeti; ugotavlja, da po povečanju števila revizorskih delovnih mest za 32 v zadnjih dveh letih zaradi varčevanja Računsko sodišče ni zahtevalo dodatnih delovnih mest, čeprav je to prvotno načrtovalo;

95.    pozdravlja načrtno zavezanost Računskega sodišča k zmanjševanju stroškov za upravno podporo in k izvajanju internih proračunskih revizij; želi podrobneje preučiti, v kolikšni meri bi lahko druge institucije izkoristile strokovno znanje Računskega sodišča na tem področju;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

96.    je sklenil sprejeti kompromisno rešitev glede novih delovnih mest, zahtevanih zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, v skladu s predlogom španskega predsedstva, predstavljenega poleti, in sicer gre za uvedbo 11 novih delovnih mest, potrebnih za obvladovanje povečanih pristojnosti in delovnih obremenitev: 6 mest AD5, 3 začasnih mest AD9 in 2 mest AST3;

97.    ugotavlja, da je namen teh delovnih mest med drugim okrepiti zmogljivosti Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na področju svetovanja, programskega načrtovanja in odnosov s civilno družbo ter da so sprejemljiv kompromis med prvotnimi zahtevami odbora in predlogom proračuna, kot ga je spremenil Svet;

98.    ob upoštevanju trenutnih prostih delovnih mest in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom o tem vprašanju je sklenil za plače uporabiti 4,5-odstotni pavšalni odbitek, ne 5,5-odstotnega, kot je predlagal Svet, da ne bo ovirano učinkovito zapolnjevanje prostih delovnih mest;

99.    poudarja, da je treba nemudoma začeti uresničevati načelno odločitev Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da bo svojim članom vračal dejanske potne stroške in opustil pavšalno nadomestilo, ki se uporablja zdaj; to načelno odločitev pozdravlja, je zagotovil sredstva za to spremembo in namerava vprašanje spremljati tudi v prihodnje;

100.  se strinja s povečanjem nekaterih proračunskih vrstic za podporo v omejenem obsegu v primerjavi z zneski, ki jih predlaga Svet, če bodo kljub temu mogoči prihranki glede na predlog proračuna;

Oddelek VII – Odbor regij

101.  je sklenil sprejeti kompromisno rešitev glede novih delovnih mest, zahtevanih zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, v skladu s predlogom španskega predsedstva, predstavljenega poleti, in sicer gre za uvedbo 18 novih delovnih mest, potrebnih za obvladovanje povečanih pristojnosti in delovnih obremenitev: 2 mesti AD9, 5 mest AD7, 7 mest AD5, 2 mesti AST3 in 2 mesti AST1;

102.  ugotavlja, da je namen teh delovnih mest med drugim povečati zmogljivosti Odbora regij na področju subsidiarnosti, ozemeljske kohezije, ocenjevanja vpliva, svetovanja in razširjenih medregijskih dejavnosti;

103.  po predstavitvi argumentov odbora v zvezi z obsegom zaposlovanja in številom prostih mest je sklenil, da bo potrdil pavšalni odbitek 5 %;

104.  ima kompromisno stališče glede zahtev Odbora regij in zmanjšanja nekaterih odhodkov za podporo, ki ga predlaga Svet;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

105.  meni, da je predlog proračuna te institucije v glavnem zadovoljiv, in ugotavlja, da je Svet predlagal zelo malo sprememb;

106.  kljub temu poudarja, da se ne strinja s stališčem Sveta glede odprtja enega začasnega delovnega mesta, ki ne bi imelo proračunskih posledic, saj so trenutni odhodki za pogodbenega uslužbenca enako visoki, zato je sklenil, da odprtje tega delovnega mesta odobri;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

107.  zaradi obsega dela te institucije, ki je posledica obstoječih obveznosti in novih nalog v skladu z Lizbonsko pogodbo, namreč obsežnejšega posvetovanja o zakonodaji, ki vpliva na varstvo podatkov, je sklenil odobriti odprtje dveh novih delovnih mest v letu 2011 (1 mesto AD6 in 1 mesto AD9);

108.  se ne strinja s predlaganim povečanjem v drugih proračunskih vrsticah in poziva institucijo nadzornika, naj tem potrebam zadosti interno, v okviru obstoječega proračuna;

***

109.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.

OBRAZLOŽITEV

I.         Uvod

1.        Lizbonska pogodba prinaša bistvene spremembe finančne arhitekture EU. Posledice teh sprememb so bile analizirane v resoluciji o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe, ki jo je Evropski parlament sprejel maja 2009 na podlagi poročila Catherine Guy-Quint v imenu Odbora za proračun. Ta delovni dokument temelji na omenjeni resoluciji, v njem pa so razviti nekateri vidiki posledic najpomembnejših sprememb, ki jih je Lizbonska pogodba prinesla v proračunski postopek glede organizacije dela v Parlamentu in razvoja medinstitucionalnega dialoga, njeni učinki za časovni razpored itd. Ob doslednem upoštevanju političnih smernic, izraženih v resoluciji, delovni dokument združuje elemente, o katerih so se dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija v Skupni izjavi o prehodnih ukrepih, ki se v okviru proračunskega postopka uporabljajo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, in spremembe poslovnika Evropskega parlamenta. Skupna izjava je začasne narave. Glede na časovne težave bi bilo treba ta začasni sporazum na podlagi izkušenj, pridobljenih v proračunskem postopku za leto 2011, spremeniti v trajnega.

2.        Spremembe, ki jih je Lizbonska pogodba prinesla na področju financ, zadevajo predvsem večletni finančni okvir (VFO) in letni proračunski postopek.

3.        VFO postane pravno zavezujoč akt, ki ga Svet sprejme soglasno po predhodni odobritvi Evropskega parlamenta (z večino poslancev).

4.        V zvezi z letnim proračunom je najpomembnejša sprememba odprava razlikovanja med obveznimi odhodki (OO) in neobveznimi odhodki (NO), kar pomeni, da Evropski parlament in Svet postaneta soodgovorna za vse odhodke EU, o katerih odločata skupaj.

Ta sprememba pomeni večje spremembe letnega proračunskega postopka, ki postane posebni zakonodajni postopek (proračun se sprejme z uredbo), ki ga je mogoče šteti za poseben primer soodločanja ali, da ne bi prišlo do zmede, skupno odločitev Evropskega parlamenta in Sveta.

Lizbonska pogodba nadalje poenostavlja postopek, v katerem bo vsaka institucija opravila samo eno obravnavo, če obe veji proračunskega organa ne dosežeta soglasja, pa sledi sklic spravnega odbora.

Na splošno je institucionalno ravnovesje ohranjeno, demokratični nadzor proračuna pa okrepljen, saj bo Evropski parlament soodločal o celotnem proračunu. Medtem ko proti volji Evropskega parlamenta ni mogoče sprejeti nobenega proračuna, je (vsaj teoretično) mogoče, da v posebnem primeru Parlament proračun sprejme proti volji Sveta.

II.       Novi letni proračunski postopek

1. Pobuda: Komisija predloži predlog proračuna namesto predhodnega predloga proračuna

Predhodni predlog proračuna (PPP) ne obstaja več. Namesto tega Komisija predloži predlog proračuna (PP), na podlagi katerega bo tekel postopek (čl. 314(2) PDEU).

Komisija lahko predlog proračuna spremeni do sklica spravnega odbora (čl. 314(2) PDEU). To lahko povzroči težave glede razpoložljivosti podatkov za kmetijsko leto in pravočasne predložitve običajnega pisnega predloga spremembe proračuna za kmetijstvo pred sklicem spravnega odbora.

Časovni razpored: V čl. 314(2) PDEU je določeno, da mora biti predlog proračuna predložen do 1. septembra.

Pragmatični časovni razpored[1]: Komisija bo predlog proračuna predložila do konca aprila/začetka maja (najpozneje v 18. tednu) v skladu z odstavkom 5 skupne izjave. To je praktično enako dosedanji praksi.

(Tristranski pogovori v maju – glej stran 7 spodaj)

2. Obravnava v Svetu

Svet sprejme stališče o predlogu proračuna do 1. oktobra (čl. 314(3) PDEU).

Pragmatični časovni razpored: Svet bo svoje stališče predložil do konca julija (30. teden – odstavek 5 skupne izjave).

(Tristranski pogovori v juliju – glej stran 7 spodaj)

3. Obravnava v Evropskem parlamentu

Evropski parlament ima 42 dni (po 1. oktobru), da odobri predlog proračuna s spremembami Sveta ali sprejme svoje spremembe (čl. 314(4) PDEU).

Pragmatični časovni razpored: Evropski parlament bo obravnavo opravil v 42. tednu (sredina oktobra); Odbor za proračun obravnavo zaključi z glasovanjem o predlogu do konca 39. tedna (odstavek 5 skupne izjave).

Posledice obravnave v Evropskem parlamentu (čl. 314(4) PDEU):

–      če Evropski parlament sprejme predlog proračuna s spremembami Sveta ali ne sprejme nikakršne odločitve, se šteje, da je proračun sprejet (čl. 314(4), a) in b)).

–      če Evropski parlament (z absolutno večino poslancev) sprejme spremembe k stališču Sveta, mora predsednik nemudoma sklicati spravni odbor, potem ko vzpostavi stik s predsednikom Sveta (čl. 314(4) c)).

Vendar pa se spravni odbor ne sestane, če Svet v roku 10 dni Evropski parlament obvesti, da sprejema vse njegove spremembe (PDEU, čl. 314(4) c)).

V tem primeru se šteje, da je proračun sprejet kot tak.

4. Spravni odbor

Spravni odbor ima 21 dni časa, da doseže soglasje o skupnem besedilu (čl. 314(6) PDEU). Delo naj bi končal do konca 45. tedna (odstavek 5).

Sestava:

Spravni odbor sestavlja enako število predstavnikov držav članic in Evropskega parlamenta (načeloma je v vsaki delegaciji 27 članov).

Člane delegacije Evropskega parlamenta imenujejo politične skupine, po možnosti „izmed članov odbora, pristojnega za proračunske zadeve, in drugih zadevnih odborov“ (člen 75d(3)). Predseduje ji predsednik Evropskega parlamenta, ki lahko to nalogo prenese na „... podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve“.

Organizacija in delo:

O organizaciji in delovnih metodah spravnega odbora se bodo morale institucije dogovoriti, kot je omenjeno v odstavku 7 skupne izjave. Zgoraj omenjena resolucija o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe vsebuje nekatere smernice glede organizacije dela spravnega odbora, ki predstavljajo trenutni mandat za pogajalce Evropskega parlamenta. Med zadeve, ki jih bo treba obravnavati, sodijo raven zastopanosti v spravnem odboru, priprava srečanj na politični ravni, organizacija sekretariata spravnega odbora, dokumenti, ki jih je treba pripraviti za njegovo delo itd.

Jasen primer vprašanj, ki jih je treba rešiti na notranji ali medinstitucionalni ravni, je naslednji: cilj spravnega odbora je soglasje o skupnem besedilu za dokončno oblikovanje proračuna. S praktičnega vidika dvakrat po 27 članov in svetovalcev vsega dela ne more opraviti skupaj. Kot je bilo v navadi do začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, bi odločitev lahko pripravila manjša skupina. Zaželeno bi bilo, da bi v teh pogajanjih na strani Evropskega parlamenta lahko poleg predsednika Odbora za proračun in poročevalca za proračun, odvisno od zadeve, sodelovali tudi stalni poročevalci ali pripravljavci mnenj specializiranih odborov. Zato bi se ta del pogajalske skupine v odvisnosti od zadeve lahko spreminjal.

Trenutno edini element, o katerem so se institucije dogovorile, zadeva zavezo, da bodo „tesno sodelovale, da bi spravni odbor končal delo v 21 dneh“ in da „si institucije čim prej izmenjajo ustrezne dokumente, da bi pripravili vse potrebno za dosego dogovora ...“ (odstavek 5 skupne izjave). V naslednjem delovnem dokumentu bi poročevalci lahko predložili nekaj predlogov o teh zadevah, o katerih se mora Evropski parlament v vsakem primeru dogovoriti.

Postopek odločanja:

Spravni odbor bo odločal s kvalificirano večino članov delegacije Sveta in absolutno večino članov delegacije Evropskega parlamenta (čl. 314(5) PDEU).

Spravni odbor dela na podlagi stališč Sveta in Evropskega parlamenta.

Po sklicu spravnega odbora Komisija ne sme več formalno spreminjati predloga proračuna, vendar pa bo igrala pomembno vlogo za lažjo dosego soglasja med obema vejama proračunskega organa.

Zaključek dela spravnega odbora – brez skupnega predloga:

Če spravni odbor v enaindvajsetih dneh ne doseže soglasja o skupnem predlogu, mora Komisija predložiti nov predlog proračuna, postopek pa se ponovi od začetka (čl. 314(8) PDEU).

Zaključek dela spravnega odbora – sprejet skupni predlog:

Če spravni odbor doseže soglasje o skupnem predlogu, bo ta poslan obema vejama proračunskega organa, ki bosta imeli 14 dni časa, da ga potrdita (čl. 314(6) PDEU). V odstavku 5 skupne izjave se instituciji strinjata, da si „v skladu s členom 314(6) PDEU ter njunima poslovnikoma prizadevata za čimprejšnjo potrditev skupnega predloga spravnega odbora“.

Možne rezultate, ki sledijo soglasju o skupnem predlogu v spravnem odboru, lahko povzamemo, kot sledi:

Proračun je sprejet, če:

– Evropski parlament potrdi skupni predlog + Svet potrdi skupni predlog

– Evropski parlament potrdi skupni predlog + Svet ne poda mnenja

– Evropski parlament potrdi skupni predlog + Svet zavrne skupni predlog (proračun je sprejet v skladu s spremembami Evropskega parlamenta ali skupnim predlogom)

– Evropski parlament ne poda mnenja + Svet potrdi skupni predlog

– Evropski parlament ne poda mnenja + Svet ne poda mnenja

Proračun je zavrnjen, če:

– Evropski parlament ne poda mnenja + Svet zavrne skupni predlog

– Evropski parlament zavrne skupni predlog + Svet potrdi skupni predlog

– Evropski parlament zavrne skupni predlog + Svet ne poda mnenja

– Evropski parlament zavrne skupni predlog + Svet zavrne skupni predlog

Treba je opozoriti, da je za zavrnitev skupnega besedila s strani Evropskega parlamenta potrebna večina poslancev (čl. 314(7) PDEU in člen 75d(6)), medtem ko za njegovo potrditev zadostuje navadna večina (ob upoštevanju, da se ob odsotnosti odločitve skupno besedilo šteje kot sprejeto).

V skladu s členom 75d(6) je skupno besedilo predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo šteje za sprejeto, če ga ne zavrne večina poslancev Parlamenta (člen 75d(6)).

Zavrnitev skupnega besedila:

Če se skupno besedilo zavrne, mora Komisija predložiti nov predlog proračuna in postopek se ponovi od začetka.

Po potrebi se uporabi sistem začasnih dvanajstin (čl. 315 PDEU).

Potrditev:

Če Evropski parlament odobri skupno besedilo, Svet pa ga zavrne, ima Parlament 14 dni časa (od zavrnitve Sveta), da potrdi spremembe, ki jih je sprejel med obravnavo (potrebne so večina glasov vseh poslancev ter tri petine oddanih glasov). Čeprav je ta možnost bolj teoretična, pomeni, da mora Evropski parlament pri odločanju o svojem letnem časovnem razporedu upoštevati možnost potrebe po sklicu plenarnega zasedanja v roku 14 dni od morebitne negativne odločitve Sveta (zato bi bilo priporočljivo, da se Evropski parlament in Svet dogovorita o skupnih smernicah ravnanja, s čimer bi preprečila težave s kratkimi roki[2]).

Proračun se bo tedaj štel kot sprejet v obliki, kot ga je spremenil Evropski parlament. V točkah, pri katerih Evropski parlament svojih sprememb ni potrdil s potrebno večino, se bo kot sprejeto štelo skupno besedilo (čl. 314(7)d PDEU).

V skladu s poslovnikom Odbor za proračun vloži predloge sprememb, za katere meni, da bi morali biti potrjeni na plenarnem zasedanju (člen 75d(7)). Potreben bo nadaljnji razmislek o tem, kako naj bi Odbor za proračun ravnal v tem kontekstu (resolucija o tem, kateri predlogi sprememb naj bi bili vloženi za potrditev na plenarnem zasedanju?).

Čeprav je časovni razpored zelo tesen, bi bilo politično priporočljivo organizirati neformalni postopek posvetovanja med splošnim poročevalcem in poročevalci specializiranih odborov, tako da bi Odbor za proračun pred odločitvijo o tem, katere predloge spremembe predlagati za potrditev na plenarnem zasedanju, dobil prispevek teh odborov.

III       Pripravljalno delo in neformalni medinstitucionalni dialog

Spremembe v letnem proračunskem postopku zahtevajo izboljšano notranjo pripravo in okrepljen medinstitucionalni dialog kot sredstvo za zagotavljanje uspešne zaključitve postopka.

Na notranji ravni je prakso Odbora za proračun, da od začetka proračunskega leta organizira srečanja s poročevalci za proračun specializiranih odborov, potrdila konferenca predsednikov. Pozvala je, naj se oblikuje konferenca poročevalcev za proračunsko in zakonodajno načrtovanje[3], da bi izboljšali priprave razprav o letni strategiji politik (LSP) in proračunskih smernicah ter spremljali in pripravljali razprave o letnem zakonodajnem programu itd. kot sestavine prenovljenega zakonodajnega in proračunskega načrtovanja, katerega pot tlakuje Lizbonska pogodba.

V letu 2010 zaradi izredne situacije, ki je pogojena z imenovanjem Komisije, ne bo razprave o LSP. Vendar pa so koordinatorji Odbora za proračun podprli namero splošnega poročevalca, da se izvede razprava o proračunskih smernicah in glasovanje o resoluciji, ki jo pripravi odbor za proračun.

To krepi potrebo po začetku dela s poročevalci specializiranih odborov. Prvo pripravljalno srečanje bi lahko bilo sklicano že med prvim februarskim delnim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu.

Razprava o proračunskih smernicah bi bila mogoča tudi med enim od plenarnih zasedanj v marcu (glej časovni razpored v prilogi 1).

Kot je bilo omenjeno v poročilu ge. Guy-Quint, bo osrednjega pomena okrepiti medinstitucionalni dialog in ga premakniti na zgodnejši termin, tako da bo lahko pripomogel k pripravi predloga proračuna s strani Komisije in omogočal obravnavo predloga proračuna v obeh vejah proračunskega organa v optimalnih razmerah.

V zvezi s tem bi lahko tradicionalni spomladanski tristranski pogovori postali pomemben dogodek, ko Parlament in Svet razpravljata o svojih proračunskih prednostnih nalogah. V ta namen bi bilo pomembno, da Evropski parlament celo v posebni situaciji, kot je letošnja, ko Komisija ne bo predstavila svoje LSP, poročilo o proračunskih prednostnih nalogah sprejme pred tristranskimi pogovori.

Tudi tradicionalne tristranske pogovore v juliju bi bilo treba prestaviti na nekoliko zgodnejši termin, da bi na podlagi predloga proračuna Komisije omogočili razpravo med obema vejama proračunskega organa o njunih prednostnih nalogah. Na teh tristranskih pogovorih bi se lahko ugotovilo tudi, katera so glavna nesoglasja, ki bi jih reševali v poznejših razpravah, ter ocenila področja, kjer se soglasje med institucijama zdi dosegljivo.

Časovni razpored v prilogi 1 predlaga prvi osnutek glavnih „ključnih datumov“ tega medinstitucionalnega dialoga.

Proračunski postopek za leto 2011 – okvirni časovni razpored

(Posodobljeno: 03 Feb. 2010)

Teden

Dogodek

6. teden (10. februar)

prvo srečanje s poročevalci za proračun specializiranih odborov

8. teden (23. februar)

predložitev osnutka poročila o proračunskih prednostnih nalogah za leto 2011

9. teden (4. marec)

sprejetje poročila o proračunskih prednostnih nalogah za leto 2011 v Odboru za proračun

11. teden (16. marec)

proračunske usmeritve (Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN))

12. teden (od 24. do 25. marca)

sprejetje poročila o proračunskih prednostnih nalogah za leto 2011 na plenarnem zasedanju

11. teden (17. marec) ali 12. teden (23. marec)

tristranski pogovor (potrjeno naknadno)

17. teden (28. april)

sprejetje predloga proračuna s strani Komisije in njegova predstavitev v Odboru za proračun dne 28. aprila

20. teden (od 17. do 20. maja)

drugo srečanje s poročevalci za proračun specializiranih odborov (potrjeno naknadno)

25. teden (22. junij) ali

26. teden (30. junij)

tristranski pogovor (potrjeno naknadno)

27. teden (od 5. do 8. julija)

obravnava v Svetu; sprejetje stališča Sveta o predlogu proračuna

36. teden (od 6. do 9. septembra)

rok za odbore in posamezne člane, da vložijo predloge sprememb proračuna

37. teden (od 13. do 17. septembra)

rok za politične skupine, da vložijo predloge sprememb proračuna

38. teden (od 20. do 24. septembra)

tretje srečanje s poročevalci za proračun specializiranih odborov (potrjeno naknadno)

39. teden (od 28. do 30. septembra)

Odbor za proračun: obravnava predlogov sprememb proračuna in glasovanje o njih

40. teden (od 4. do 8. oktobra) ali

41. teden (od 11. do 15. oktobra)

sprejetje osnutka resolucije v Odboru za proračun (oddelek III in drugi oddelki)

42. teden (od 18. do 22. oktobra)

obravnava v Evropskem parlamentu; sprejetje sprememb Evropskega parlamenta k stališču Sveta; sklic spravnega odbora s strani predsednika Evropskega parlamenta

43. do 45. teden (od 25. oktobra do 12. novembra)

spravni odbor pripravi skupno besedilo v roku 21 dni (pred 12. novembrom)

spravni postopek/pripravljalna srečanja[4]

 

47. teden (od 22. do 25. novembra)

sprejetje skupnega besedila (plenarno zasedanje)

1. Letno finančno programiranje

1. Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 v točki 46 predvideva redno posodabljanje finančnega programiranja: dvakrat letno, in sicer po sprejetju proračuna in skupaj s predhodnim predlogom proračuna. Komisija tako posreduje pregled programiranja, ki decembra vsebuje odločitev obeh vej proračunskega organa ter predloge za prednostne naloge, ki jih opredeli Komisija. To finančno programiranje je torej „statična“ fotografija, ki se redno prilagaja.

2. Kot je navedeno v delovnem dokumentu o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira (poročevalec: Reimer Böge), je programiranje še naprej okvirno, ker proračunska sredstva določa proračunski organ v okviru letnega postopka.

3. Treba je tudi opomniti, da obstaja določena mera manevrskega prostora:

– čeprav so finančna sredstva programa, sprejetega v postopku soodločanja, prednostni referenčni okvir (točka 37 medinstitucionalnega sporazuma), ima proračunski organ možnost, da proračunska sredstva razporedi na začetek ali na konec programskega obdobja

– skupna finančna sredstva programa, ki jih sprejme samo Svet, so „finančni referenčni okvir“ (in ne finančna sredstva) in omogočajo prožnost in prilagajanje (točka 38 medinstitucionalnega sporazuma)

– ukrepi, ki se financirajo v okviru pooblastil Komisije, kot je opredeljeno v točki 49(6) medinstitucionalnega sporazuma, bi se lahko obravnavali tudi v primeru omejenih finančnih zmogljivosti. Seznam proračunskih vrstic za financiranje ukrepov, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih institucionalnih pooblastil, je v prilogi.

4. Te različne možnosti za večjo prožnost bi lahko dopolnjevala določba iz točke 37 medinstitucionalnega sporazuma, ki dovoljuje 5-odstotno spremembo zneska finančnih sredstev programov, sprejetih v postopku soodločanja (v nekaterih okoliščinah). Poročevalka poudarja, da je v proračunu za leto 2011, ki je četrti od sedmih v okviru tega večletnega finančnega okvira, ta prožnost zdaj popolnoma smiselna in bi jo bilo treba upoštevati v letnem proračunskem postopku.

2. Vključevanje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v proračun

5. Člen 49(6) finančne uredbe določa, da lahko pilotni projekti in pripravljalni ukrepi odstopajo od načela, na podlagi katerega se odobrena proračunska sredstva lahko vključujejo v proračun EU samo, če se najprej sprejme zakonodajni akt.

6. Medinstitucionalni sporazum določa zgornjo mejo skupno 140 milijonov odobrenih proračunskih sredstev v vsakem proračunskem letu: 40 milijonov za pilotne projekte in 100 milijonov za pripravljalne ukrepe (od česar je 50 milijonov predvidenih za nove pripravljalne ukrepe).

7. Komisija pri posodabljanju svojega finančnega programiranja za leto N+1 ne vključuje programiranih odobrenih proračunskih sredstev za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe. To pomeni, da se za zgornje meje za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, predvidene v medinstitucionalnem sporazumu, uporabljajo zgornje meje večletnega finančnega okvira: če ni vsaj enakovredne razlike do zgornje meje v razdelkih, proračunski organ ne more uporabljati zgornjih mej iz medinstitucionalnega sporazuma za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe. Odobrena proračunska sredstva za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe prav tako ustrezno zmanjšajo razpoložljive razlike do zgornje meje.

3. Stanje po razdelkih v večletnem finančnem okviru

Razdelek 1a

8. Treba je ponoviti, da je v okviru proračuna za leto 2010 ostala zelo majhna razlika do zgornje meje, in sicer 147.000 EUR. Ker so prednostne naloge in potem potreba po financiranju načrta za oživitev neskladne z omejenimi finančnimi zmogljivostmi, se je bilo težko dogovoriti o financiranju podrazdelka 1a.

9. Večletni finančnim okvir 2007–2013 ne vsebuje proračunskih sredstev za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduy, čeprav je bila potreba že ugotovljena. Med proračunskim postopkom za leto 2010 je bila sprejeta začasna rešitev z uporabo instrumenta prilagodljivosti (75 milijonov), da bi spoštovali politično zavezo, sprejeto za Bolgarijo. V letih 2011–2013 pa bo vseeno treba poiskati še dodatnih 225 milijonov, ob tem, da znašajo letna finančna sredstva 75 milijonov.

10. Še ena obveznost, ki jo bo treba spoštovati, je financiranje GMES. Obveznosti za leto 2011 znašajo 10 milijonov.

11. Proračunska sredstva za novo sprejeti mikrofinančni instrument, ki za leto 2011 znašajo 25 milijonov, so v razdelku 1a pokrita z ustrezno prerazporeditvijo iz programa Progress, kot je bilo dogovorjeno med postopkom usklajevanja.

12. Tudi trem novim decentraliziranim agencijam na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije je dodeljenih skupaj 15 milijonov proračunskih sredstev.

13. Komisija predlaga, naj se te potrebe financirajo:

– med drugim s prerazporeditvijo proračunskih sredstev iz programa za konkurenčnost in inovacije (CIP): temu programu se leta 2011 zmanjšajo sredstva za 6,5 milijona (19 milijonov v obdobju 2011–2013), čeprav je bil ena od maloštevilnih prednostnih nalog, ki jih je Parlament uspel zagotoviti in promovirati pri drugem branju.

– z zmanjšanjem razlike do zgornje meje: maja 2009 je razlika do zgornje meje, predvidena za proračun 2011, znašala 127 milijonov. Januarja 2010 se je ta programirana razlika do zgornje meje skrčila na 37 milijonov.

14. Poročevalka se zaveda, da tako majhna razlika do zgornje meje ne omogoča nobenega manevrskega prostora za oktobrsko branje. Spomniti želi, da je v PPP 2010 razlika znašala 119 milijonov, in da je bil po mnenju Parlamenta ta znesek že veliko premajhen, da bi omogočal financiranje njegovih prednostnih nalog.

15. Kot je navedeno zgoraj, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso vključeni v finančno programiranje. V proračunu za leto 2010 so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi v razdelku 1a znašali 28,1 milijona: če Parlament želi samo ponovno pridobiti isto raven odobrenih proračunskih sredstev za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe (in uvesti nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe za znesek, kot so ga imeli zaključeni), bi se razlika zmanjšala na manj kot 9 milijonov, kar predstavlja 0,07 % zgornje meje za razdelek 1a.

16. Iz tega je očitno, da bo marca 2010 matematično nemogoče sprejeti financiranje prednostnih nalog za proračun 2011, kot je opredeljeno v resoluciji, brez prerazporeditev iz nekaterih programov in instrumentov (po možnosti na podlagi nezadovoljivih stopenj izvajanja), ali če v drugem času v obdobju 2007-2013 ne bo uporabljeno eno od sredstev, ki jih predvideva medinstitucionalni sporazum.

 

Proračun za leto 2010

Fin. prog.

2010

2011

RAZDELEK 1A - KONKURENČNOST ZA RAST IN ZAPOSLOVANJE

Programi iz postopka soodločanja

12.969,288

11.600,469

 

 

 

Okvir za raziskave (ES)

6.932,938

7.959,302

Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost

525,708

557,860

PROGRESS

109,570

88,631

Ukrepi proti onesnaževanju

20,500

23,000

Program Marco Polo II

63,940

66,000

Galileo

894,400

195,942

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)

1.062,440

1.242,000

Vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E)

21,460

22,100

Varnejši internet plus

 

 

Varnejši internet plus (nadaljevanje)

11,070

11,000

Evropske digitalne vsebine v globalnih omrežjih (eContent Plus)

 

 

Carina 2008–2013

51,450

55,900

Računalniško vodenje sistema trošarin (EMCS)

 

 

Fiscalis 2003-2007

 

 

Fiscalis 2008-2013

24,000

27,800

Erasmus Mundus

 

 

Erasmus Mundus 2

97,988

98,838

Evropski tehnološki inštitut

30,200

62,800

Vseživljenjsko učenje

1.009,301

1.037,000

Herkul II

14,100

14,200

IDABC

 

 

Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA)

23,800

26,000

Priprava statističnih podatkov

 

 

Statistični program Skupnosti 2008-2012

54,519

58,546

MEETS

10,655

11,200

Pomoč za finančne storitve in revizije

6,000

7,350

Evropski energetski program za oživitev

1.980,000

 

Evropski mikrofinančni instrument

25,250

25,000

Evropski program za opazovanje zemlje (GMES)

 

10,000

 

 

 

Sklepi Sveta

885,887

896,865

Okvir za raziskave (EURATOM)

609,487

631,365

Okvir za raziskave (EURATOM) Dodatni reaktor z visokim pretokom

 

 

Razgradnja jedrske elektrarne: Bohunice

60,000

62,000

Razgradnja jedrske elektrarne: Ignalina

120,000

121,000

Razgradnja jedrske elektrarne: Kozloduy

75,000

75,000

Evropsko leto enakih možnosti za vse (2007) – Za pravično družbo

 

 

Pericles

0,900

1,000

Informacijski sistem za boj proti goljufijam

5,500

6,500

Mednarodni sklad za Irsko

15,000

 

 

 

 

Programi v okviru razdelka 1A skupaj (brez ESPG))

13.855,176

12.497,334

Drugi izdatki

506,678

452,625

 

 

 

RAZDELEK 1A SKUPAJ (brez ESPG))

14.361,853

12.949,959

Zgornja meja finančnega okvira

14.167,000

12.987,000

Razlika

0,147

37,041

FLEX

195,000

 

Rezerva za Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji

500,000

 

Vse tabele so v milijonih EUR, vir: Evropska komisija

Razdelki 1b, 2 in 3a

17. Razmišljanje o razliki do zgornje meje v podrazdelku 1b je nepomembno, ker je finančno programiranje prilagojeno potrebam, ki so jih ugotovile države članice.

V razdelku 2 je razlika do zgornje meje nespremenjena, čeprav je programiran prenos 53 milijonov iz tržnih izdatkov in neposredne pomoči v razvoj podeželja, kot je predvideno v sklepu Komisije.

Razlika do zgornje meje v podrazdelku 3a je nespremenjena in za leto 2011 znaša 19,7 milijona, vendar pa na tej stopnji Komisija ni pojasnila, ali je v to programiranje vključen stockholmski program.

 

Proračun za leto 2010

Fin. prog.

2010

2011

RAZDELEK 1B – KOHEZIJA ZA RAST IN ZAPOSLOVANJE

Strukturni skladi skupaj

39.191,847

39.688,663

Kohezijski skladi skupaj

10.190,245

10.961,150

 

 

 

Programi iz razdelka 1B skupaj

49.382,092

50.649,813

Drugi izdatki

5,500

 

 

 

 

RAZDELEK 1B SKUPAJ

49.387,592

50.649,813

Zgornja meja finančnega okvira

49.388,000

50.651,000

Razlika

0,408

1,187

RAZDELEK 2 – OHRANJANJE IN UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV

Programi iz postopka soodločanja

306,855

326,057

Tržni izdatki in neposredne pomoči (po prenosu v razvoj podeželja) vključno z naslednjim programom iz postopka soodločanja: Raziskave o strukturi kmetijskih gospodarstev

306,855

326,057

Raziskave o strukturi kmetijskih gospodarstev (vključene v Tržne izdatke in neposredne pomoči)

15,100

0,550

 

 

 

Sklepi Sveta

59.104,925

59.865,062

Tržni izdatki in neposredne pomoči (po prenosu v razvoj podeželja)

43.819,802

44.437,590

Razvoj podeželja

14.363,565

14.465,117

Skupna ribiška politika in pomorsko pravo

277,530

304,070

Evropski sklad za ribištvo

644,029

658,285

 

 

 

Programi iz razdelka 2 skupaj

59.411,780

60.191,119

Drugi izdatki

87,053

44,807

Ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami

15,000

 

 

 

 

RAZDELEK 2 SKUPAJ

59.498,833

60.235,926

Zgornja meja finančnega okvira

59.955,000

60.338,000

Razlika

456,167

102,074

RAZDELEK 3A – SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

Programi iz postopka soodločanja

403,850

507,080

Evropski sklad za begunce

102,650

104,030

Sklad za zunanje meje

208,000

254,000

Daphne

18,350

18,000

Civilno pravosodje

15,800

16,000

Preprečevanje uporabe drog in obveščanje

3,050

3,050

Schengenski informacijski sistem (SIS II)

35,000

(1)

Vizumski informacijski sistem (VIS)

21,000

112,000

 

 

 

Sklepi Sveta

348,200

419,950

Povezovanje s tretjimi državami

111,000

132,000

Temeljne pravice

14,000

14,100

Kazensko pravosodje

26,300

26,850

Terorizem

20,520

23,400

Kriminal

86,380

109,600

Evropski sklad za begunce

 

 

Evropski sklad za vračanje

88,000

114,000

Eurodac

2,000

 

 

 

 

Programi iz razdelka 3A skupaj

752,050

927,030

Drugi izdatki

254,437

259,310

 

 

 

RAZDELEK 3A SKUPAJ

1.006,487

1.186,340

Zgornja meja finančnega okvira

1.025,000

1.206,000

Razlika

18,513

19,660

Razdelek 3b

18. Razdelek 3b je skupaj z razdelkom 1a temeljni element za financiranje prednostnih nalog EP v proračunu za leto 2011 in bolj na splošno za oblikovanje „Evrope za državljane“.

19. Ker so bila proračunska sredstva za odziv EU na pandemijo prašičje gripe za leto 2009 porabljena v začetku obdobja, je za leto 2011 programirano rahlo povečanje, za razliko 9,4 milijona do zgornje meje. V PPP 2010 je bila razlika do zgornje meje dvakrat tolikšna, in sicer 18,7 milijona. Decembra 2009 je proračunski organ v razdelku 3b izglasoval proračun brez razlike do zgornje meje.

20. Programirana razlika do zgornje meje zagotovo ne bo omogočala financiranja novih prednostnih nalog v korist mladih in s tem povezanih dejavnosti, ker na primer pilotni projekti in pripravljalni ukrepi za razdelek 3b že znašajo 9 milijonov v proračunu 2010. Morebitna preostala razlika do zgornje meje, 400.000 EUR (izračunano iz morebitnega podaljšanja vseh pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki se odštejejo od razlike), ni sprejemljiva kot izhodišče, in treba bi bilo razmisliti o enakih rešitvah kakor v zvezi z razdelkom 1a.

 

Proračun za leto 2010

Fin. prog.

2010

2011

RAZDELEK 3.2 – DRŽAVLJANSTVO

Programi iz postopka soodločanja

406,134

415,614

Javno zdravje

51,370

52,700

Varstvo potrošnikov

21,920

22,800

Kultura 2007

58,164

61,514

Mladi

127,800

127,700

Media 2007

111,005

114,000

Državljan

35,875

31,900

Media Mundus

 

5,000

 

 

 

Sklepi Sveta

18,000

19,150

Finančni instrument za civilno zaščito

18,000

19,150

 

 

 

Programi iz razdelka 3B skupaj

424,134

434,764

Drugi izdatki

243,866

238,900

 

 

 

RAZDELEK 3B SKUPAJ

668,000

673,664

Zgornja meja finančnega okvira

668,000

683,000

Razlika

 

9,336

Razdelek 4

21. V proračunu 2010 zaradi konkurenčnih tradicionalnih prednostnih nalog, ki jih podpira EP, in nepredvidljivih potreb v tretjih državah, ki so se pojavile v proračunskem postopku, razlika do zgornje meje znaša samo 900.000.

22. V razdelku 4 je za leto 2011 programirana razlika 128 milijonov do zgornje meje, kar predstavlja samo 1,5 % zgornje meje. Financiranje spremljevalnih ukrepov za banane, ki znaša 25 milijonov, je ustrezno zmanjšalo programirano razliko do zgornje meje, kljub močnemu nasprotovanju Parlamenta uporabi razlike za financiranje ukrepov, ki niso bili predvideni v večletnem finančnem okviru. Kot je že večkrat ponovil, „novi ukrepi zahtevajo nova sredstva“.

23. Poleg tega je treba spomniti, da je EP večkrat ponovil svoje ostro nasprotovanje metodi, ki jo večkrat uporablja Komisija, da v svojem predlogu podcenjuje proračunska sredstva, ki so potrebna za Palestino, in trdi, da realnih potreb ni mogoče oceniti v tem obdobju leta.

24. Razlika v razdelku 4 mora biti usklajena z dejstvom, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi v razdelku 4 v proračunu 2010 prejeli 26 milijonov, in z odsotnostjo programiranja v letu 2011 za strategijo EU za Baltsko morje ali informacijskih in komunikacijskih programov za države nečlanice (in sicer 20 oziroma 10 milijonov v proračunu 2010). V tej predhodni fazi priprave predloga proračuna pri Komisiji bi bilo zanimivo poznati razloge za odsotnost programiranja za strategijo EU za Baltsko morje, ki je bila vedno jasno označena kot prednostna naloga EP.

 

Proračun za leto 2010

Fin. prog.

2010

2011

RAZDELEK 4 – EVROPSKA UNIJA KOT GLOBALNI AKTER

Programi iz postopka soodločanja

5.329,491

5.514,847

Evropski sosedski in partnerski instrument

1.675,359

1.704,675

Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja

2.469,857

2.532,166

Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR)

164,198

163,112

Instrument za stabilnost (IFS)

219,559

290,200

Humanitarna pomoč

800,518

824,693

 

 

 

Sklepi Sveta

2.226,637

2.622,229

Instrument za predpristopno pomoč

1.587,100

1.796,793

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti

70,453

75,813

Makrofinančna pomoč

98,985

114,869

Skupna zunanja in varnostna politika

281,541

327,374

Rezerve za posojilno jamstvo

93,810

200,000

Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom

24,094

24,663

Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom ICI+

34,500

45,000

Finančni instrument za civilno zaščito

8,000

9,000

Sodelovanje z Grenlandijo

28,154

28,717

 

 

 

Programi iz razdelka 4 skupaj

7.556,128

8.137,076

Drugi izdatki

165,996

164,832

 

 

 

RAZDELEK 4 SKUPAJ (brez EAR)

7.892,124

8.301,908

Zgornja meja finančnega okvira

7.893,000

8.430,000

Razlika

0,876

128,092

Rezerva za nujno pomoč

248,882

253,860

Razdelek 5

25. Stanje razlike do zgornje meje v tem razdelku za leto 2011 je deloma posledica odločbe Sodišča Evropske unije potem, ko sta Komisija in Evropski parlament oporekala povečanjem plač za leto 2009. Ker je Sodišče pred kratkim zavrnilo obravnavanje zadeve po pospešenem postopku, je zelo verjetno, da bodo morala biti vsa dodatna plačila (v primeru take odločitve) predvidena v proračunu 2011.

26. Naj spomnimo, da bi lahko razlika za plačilo z retroaktivnim učinkom znašala 135 milijonov v vseh institucijah, v primerjavi s programirano razliko 109 milijonov do zgornje meje leta 2011.

27. Poročevalka želi tudi spomniti, da je Parlament vedno izražal željo, naj bodo vsi upravni odhodki v razdelku 5, in se ni strinjal s širjenjem nekaterih upravnih odhodkov v druge razdelke.

 

Proračun za leto 2010

Fin. prog.

2010

2011

RAZDELEK 5 – UPRAVA

Izdatki Komisije, razen pokojnin in evropskih šol

3.604,622

3.749,042

Pokojnine (vse institucije)

1.192,789

1.302,764

Evropske šole

154,212

162,861

Izdatki drugih institucij, razen pokojnin

2.937,432

3.091,950

 

 

 

RAZDELEK 5 SKUPAJ

7.889,055

8.306,617

Zgornja meja finančnega okvira

7.962,000

8.416,000

Razlika

72,945

109,383

PRILOGA:

I.  Pravni okvir pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov

1.        Evropski parlament je pilotne projekte in pripravljalne ukrepe prvič uvedel leta 1975; od takrat naprej so se z raznimi medinstitucionalnimi pogajanji razvili v pomembna orodja za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki bi lahko postale dejavnosti in programi EU.

2.        Člen 49(6) finančne uredbe zagotavlja pravno podlago zanje, in sicer s tem, ko omenja odstopanja od načela, na podlagi katerega se odobrena proračunska sredstva lahko vključujejo v proračun EU samo, če se najprej sprejme zakonodajni akt; v primeru pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov se torej proračunska odločitev sprejme pred zakonodajno odločitvijo.

3.        Finančna uredba izrecno določa naravo in namen obeh instrumentov:

pilotni projekti so eksperimentalni projekti, namenjeni preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun samo dve zaporedni proračunski leti;

pripravljalni ukrepi so ukrepi na področjih uporabe Pogodbe ES in Pogodbe Euratom ter naslova VI PEU, namenjeni za pripravo predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov. Pri pripravljalnih ukrepih mora veljati skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun največ tri zaporedna proračunska leta. Zakonodajni postopek se mora končati pred koncem tretjega proračunskega leta.

4.        Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 podrobneje določa okvir in pravila za izvajanje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov. Točka D Priloge II medinstitucionalnega sporazuma določa, da bi lahko Komisija pravočasno ocenila izvedljivost sprememb, ki jih proračunski organ predvidi in ki povzročijo nove ali podaljšanje obstoječih pripravljalnih ukrepov/pilotnih projektov, obe veji proračunskega organa Komisijo do sredine junija obvestita o svojih namerah na tem področju, tako da na prvi obravnavi v Svetu že lahko steče prva razprava.

5.        Medinstitucionalni sporazum v zvezi z zgornjimi mejami določa, da se institucije strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za pilotne projekte na 40 milijonov UR v katerem koli proračunskem letu. Prav tako se strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za nove pripravljalne ukrepe na 50 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu in skupnega zneska proračunskih sredstev, za katerega se dejansko prevzamejo obveznosti za pripravljalne ukrepe, na 100 milijonov EUR.

II.       Spremembe po Lizbonski pogodbi

6.        Lizbonska pogodba ne uvaja določb, ki bi neposredno vplivale na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe; treba pa je uvesti nova pravila za finančno uredbo zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in za nov medinstitucionalni sporazum.

7.        Komisija v svojem nedavno predlaganem svežnju sprememb medinstitucionalnega sporazuma in finančne uredbe spreminja okvir pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov:

           -          Priloga D medinstitucionalnega sporazuma se ne nanaša več na zgornje meje za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe

-          obe veji proračunskega organa se zavezujeta, da bosta do srede junija obvestili Komisijo o namenih glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, tako da bo lahko prva razprava potekala že na junijskem trialogu;

-          člen 32 pravil za izvajanje finančne uredbe določa zgornje meje, ki so nespremenjene.

Poročevalci poudarjajo, da ti elementi ne prejudicirajo rezultata medinstitucionalnih pogajanj o spremembi medinstitucionalnega sporazuma in finančne uredbe.

8.        Poleg teh dokaj tehničnih predlaganih sprememb je treba jasno spomniti, da bi lahko imele spremembe, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, jasne posledice za sprejetje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov: do proračunskega postopka 2010 so bili pilotni projekti in pripravljalni ukrepe uvrščeni med „neobvezne odhodke“ in so bili posledično odvisni od EP, ki je imel zadnjo besedo o teh izdatkih. Razveljavitev kategorij izdatkov pomeni, da ima Svet zdaj možnost, da predlaga pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter zahteva vključitev tradicionalnega kompromisnega svežnja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v splošna pogajanja o proračunu 2011 med spravnim postopkom.

III       Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi v proračunu 2010: dejstva in številke

9.        V proračun 2010 je bilo sprejetih 56 pilotnih projektov in 47 pripravljalnih ukrepov. Za pilotne projekte je bil dodeljen znesek odobritev za prevzem obveznosti med 2,5 milijona (pilotni projekt o okrepljenem zdravstvenem varstvu za žrtve spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo ) in 1 milijonom (gre za 18 pilotnih projektov; drugi imajo samo zaznamke p.m.).

10.       Za pripravljalne ukrepe se finančni okvir giblje od 7,5 milijona (pripravljalni ukrep za zmogljivost za hitro odzivanje EU) do 0,5 milijona (pripravljalni ukrep – Erasmus za novinarje).

11.       Skupni znesek, sprejet za pilotne projekte leta 2010, je 40 milijonov EUR odobritev za prevzem obveznosti (največji znesek, predviden v medinstitucionalnem sporazumu), in 61,9 milijona EUR odobritev plačil (medinstitucionalni sporazum ne predvideva omejitev); pripravljalni ukrepi se financirajo do 63,25 milijona (v okviru zgornje meje 100 milijonov), razdeljeni pa so med nove pripravljalne ukrepe (13,75 milijona, v okviru zgornje meje 50 milijonov) in tekoče ukrepe (49,5 milijona, v okviru zgornje meje 50 milijonov).

IV.      Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi v proračunu 2010: izvajanje

12.       Komisija je 3. marca poslala svoje prvo vmesno poročilo o izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za leto 2010 in predstavila, kako jih namerava izvajati (dokument je priložen). Natančnejše in izčrpnejše poročilo bo poslano skupaj s predlogom proračuna za leto 2011, ki bo predstavljen 28. aprila. Poročevalci pričakujejo, da bo to naslednje poročilo jasno izpostavilo izvedljivost in najboljše mehanizme za doseganje rezultatov.

V. Zaključki za pripravo prve obravnave EP

13.       Poročevalci v zvezi z urnikom za sprejetje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov predlagajo naslednje okvirne roke:

- 6. teden (10. februar):              prvo srečanje s poročevalci za proračun specializiranih odborov

- 9. teden (3. marec):                 prvo vmesno poročilo Komisije o izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v proračunu

- 11. teden (od 16. do 17. marca):            predstavitev delovnega dokumenta o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih v Odboru za proračun

- 17. teden (28. april):                 Komisija sprejme predlog proračuna

- 20. teden (19. maja):                drugo srečanje s poročevalci za proračun specializiranih odborov

- 22. teden (od 31. maja do 4. junija):        poročevalci za proračun specializiranih odborov posredujejo predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe Odboru za proračun, pripravi se konsolidirani dokument

- 23. teden (od 7. do 11. junija):               posredovanje predlogov pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov Komisiji

- 25. teden (od 21. do 25. junija):             trialog

- 27. teden (od 5. do 8. julija):                 poročilo Komisije o oceni predlogov pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov

- 36. teden (od 6. do 10. septembra):        rok za proračunska dopolnila iz odborov

- 38. teden (od 20. do 24. septembra):      tretje srečanje s poročevalci za proračun specializiranih odborov

- 39. teden (od 27. do 30. septembra):      glasovanje o proračunskih dopolnilih v Odboru za proračun

- 42. teden (od 18. do 22. oktobra):          prva obravnava proračuna 2011 v EP

Prvo vmesno poročilo Komisije o izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za leto 2010

IZVAJANJE PILOTNIH PROJEKTOV

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

Izvajanje pilotnih projektov

Razdelek 1a

Delovne in življenjske razmere napotenih delavcev (04 03 09)

Ukrepi za ohranjanje zaposlitve (04 03 10)

Spodbujanje mobilnosti in vključevanja delavcev znotraj EU (04 03 11)

Vseobsegajoče sodelovanje med javnimi organi, trgovskimi podjetji in nepridobitnimi podjetji na področju vključevanja ljudi v družbo in na trg dela (04 03 12)

Spodbujanje pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami (04 04 08)

Preprečevanje zlorabe starejših oseb (04 04 11)

Zaposlovanje ljudi z avtizmom (04 04 13)

Portplus – načrt za trajnostno energijo v pristaniščih (06 04 08)

Izkoriščanje odpadkov in njihovo vrednotenje za čisto energijo (06 04 15)

Kritje stroškov študija osebja iz držav, ki spadajo v okvir evropske sosedske politike, in za povezane akademske dejavnosti (15 02 31)

Izpopolnjeno izobraževanje s štipendijami in izmenjavami v okviru evropske sosedske politike (15 02 32)

Preglednost in stabilnost finančnih trgov (17 02 04)

Razdelek 1b

Izboljšanje regionalnega in lokalnega sodelovanja s spodbujanjem regionalne politike EU na svetovni ravni (13 03 23)

Ukrepi, povezani z obutvenim in tekstilnim sektorjem (13 03 25)

Razdelek 2

Pomoč za kmetijske zadruge (05 02 17 01)

Evropski observatorij za kmetijske cene in rezerve (05 02 17 02)

Podpora pobudam kmetovalcev in potrošnikov za proizvodnjo hrane z nizkimi emisijami ogljika, nizko porabo energije in trženjem na lokalni ravni (05 02 17 03)

Razvoj preprečevalnih ukrepov za ustavitev dezertifikacije (07 03 16)

Predelava zastarelih plovil, ki se ne uporabljajo v trgovini z ribiškimi proizvodi (07 03 18)

Gospodarska škoda zaradi velikih količin vodnih izgub v mestih (07 03 19)

Potrjevanje nizkoogljičnih načinov kmetovanja (07 03 21)

Celovita raziskava o načinih za ustavitev širjenja alergije na navadni grint in cvetni prah (07 03 22)

Spodbujanje nadomeščanja evropskih trgovskih ladij s plovili z majhnim vplivom na okolje (11 09 03)

Evropski sistem nadomestil za aluminijaste pločevinke (17 03 18)

Razdelek 3a

Presoja vpliva zakonodajnih ukrepov v pogodbenem pravu (18 06 09)

Razdelek 3b

Mreže kulturne dediščine za hitro opozarjanje (15 04 46)

Razdelek 4

Nadzorni in zaščitni ukrepi za plovila Skupnosti, ki plujejo po območjih, kjer je razširjeno piratstvo (19 06 07)

Program za dejavnosti vzpostavljanja miru, ki jih vodijo nevladne organizacije (19 06 09)

Sredstva za kmetijsko proizvodnjo (21 02 04)

Okrepljeno zdravstveno varstvo za žrtve spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo (21 05 01 08)

Razdelek 5

Evropske raziskovalne štipendije za čezmejno raziskovalno novinarstvo (16 02 05)

Medinstitucionalni sistem za opredelitev dolgoročnih trendov v EU (25 01 09)

Izvajanje pripravljalnih ukrepov

Razdelek 1a

Erasmus za mlade podjetnike (02 02 03 05)

Evropske destinacije odličnosti (02 02 08 01)

Trajnostni turizem (02 02 08 02)

Socialni turizem v Evropi (02 02 08 03)

Razdelek 1b

Spodbujanje ugodnega okolja za mikrokredite v Evropi (13 03 24)

Razdelek 2

Podnebje Karpatske kotline (07 03 17)

Zmogljivost za hitro odzivanje EU (07 04 05)

Nadzorne točke (počivališča) za prevoz živali (17 04 03 03)

Razdelek 3b

Erasmus za novinarje (09 06 05)

Pripravljalni ukrep na področju športa (15 05 11)

Evropsko leto prostovoljstva 2011 (15 06 11)

Spremljevalni ukrepi na področju potrošniške politike (17 02 03)

Razdelek 4

Okoljsko spremljanje območja Črnega morja in skupni evropski okvirni program za razvoj črnomorske regije (07 02 04)

Izvajanje programov MEDIA 2007 v tretjih državah (09 06 01 02)

Nujni ukrepi za ublažitev učinkov finančne in gospodarske krize v državah v razvoju (19 06 08)

Manjšine v Rusiji – razvoj kulture, medijev in civilne družbe (19 08 01 05)

EU–Azija – povezovanje politike in prakse (19 10 01 06)

Upravljanje vodnih virov v državah v razvoju (21 04 06)

Prenos farmacevtske tehnologije v korist držav v razvoju (21 05 01 06)

Raziskave in razvoj na področju bolezni, povezanih z revščino, tropskih bolezni in zapostavljenih bolezni (21 05 01 07)

Ohranjanje in obnova kulturne dediščine na konfliktnih območjih (22 02 09)

Razdelek 5

Program Erasmus za javno upravo (26 03 03)

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

MNENJE Odbora za razvoj

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino

MNENJE Odbora za proračunski nadzor

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

MNENJE Odbora za promet in turizem

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

MNENJE Odbora za ribištvo

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

MNENJE Odbora za ustavne zadeve

MNENJE Odbora za peticije

To je prvo vmesno poročilo Komisije o izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za leto 2010.

Zajema projekte in ukrepe, ki jih je sprejel proračunski organ za proračun 2010, s poudarkom na novih 32 projektih in 22 ukrepih ter na obstoječih projektih in ukrepih, za katere so bile odobrene dodatne odobritve za prevzem obveznosti. Navedeni so odredbodajalci, pristojni za izvajanje teh ukrepov, ter predstavljeni načrti za izvajanje. Drugo poročilo bo poslano skupaj s predlogom proračuna za leto 2011, kot je določeno v točkah 6a in b člena 49 revidirane finančne uredbe. To poročilo bo natančnejše in bo vsebovalo tudi informacije o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih, ki so v fazi zaključevanja, in sicer tistih, za katere v letu 2010 ni novih odobritev za prevzem obveznosti, vendar pa imajo še odobrena plačila.

Izvajanje pilotnih projektov

Razdelek 1a

Delovne in življenjske razmere napotenih delavcev (04 03 09)

1. Cilj

Splošni cilj je na podlagi ukrepov iz lanskega leta zagotoviti boljše podatke o tem, kako napotitev delavcev na delo poteka v praksi.

2. Izvajanje

Ta cilj se dosega z izvajanjem treh dejavnosti, in sicer:

1. Zagotavljanje sredstev za pobude, ki olajšujejo preučevanje dejanskih delovnih in življenjskih razmer delavcev, ki so napoteni na delo, in razkrivajo, kako države članice, socialni partnerji in inšpektorati za delo delujejo v praksi. Posebni cilji tega ukrepa so:

– spodbuditi izmenjavo ustreznih informacij, opredeliti najboljše prakse in objaviti pregled stanja na tem področju v državah članicah ter

– obravnavati morebitna vprašanja in težave v zvezi s praktičnim izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje o napotitvi delavcev na delo.

2. Raziskava o pravnih vidikih napotitve delavcev na delo v okviru opravljanja storitev v Evropski uniji, ki bo obravnavala morebitne težave v zvezi s praktičnim izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje o napotitvi delavcev na delo.

3. Raziskava o gospodarskih in družbenih učinkih napotitve delavcev v Evropski uniji, ki bo podlaga za presojo gospodarskega in družbenega vpliva napotitve delavcev na delo v tujino v okviru čezmejnega opravljanja storitev, pri čemer bo posebna pozornost namenjena sektorjem, v katerem je napotitev delavcev najpogostejša, in tistim državam članicam, ki so najpogosteje v vlogi države gostiteljice ali matične države.

Leta 2009 so bili izvedeni trije javni razpisi za zbiranje ponudb in pogodbe so bile podpisane pred koncem leta 2009.

3. Napoved za leto 2010

Prve rezultate teh dejavnosti je mogoče pričakovati v tretjem četrtletju leta 2010. V drugem četrtletju leta 2010 bo predvidoma izveden drugi javni razpis za zbiranje predlogov v zvezi z ugotavljanjem življenjskih in delovnih razmer delavcev, ki so napoteni na delo, ter v zvezi s praktičnimi vidiki napotitve na delo. V letu 2010 bo izvedena tudi druga raziskava o pravnih vidikih napotitve delavcev na delo v tistih državah članicah, ki jih ni bilo mogoče zajeti v prvi raziskavi.

Ukrepi za ohranjanje zaposlitve (04 03 10)

1. Cilj

V skladu s proračunsko opombo, vključeno v proračun za leto 2010, je treba zmanjšati zaposlitvene in socialne posledice sedanje krize, izvesti pilotni projekt za preverjanje nadaljnjih načinov krepitve skupnih prizadevanj za ublažitev negativnega vpliva na evropski ravni. V pilotnem projektu je treba analizirati, v kolikšni meri je mogoče z uvedbo ukrepov, kot so programi delne zaposlitve in usposabljanja, učinkovito ohraniti delovna mesta, ki jih ogroža sedanja gospodarska in finančna kriza. Treba je opredeliti najboljše prakse in spodbujati izmenjavo ustreznih informacij.

2. Izvajanje

Da bi dosegli te cilje, bodo v prvem četrtletju leta 2010 objavljeni trije javni razpisi za zbiranje ponudb v zvezi z naslednjimi vprašanji:

Raziskava o „programih delne zaposlitve v času krize in naukih za prihodnost“

Na številnih trgih dela v državah članicah so se na krizo najprej odzvali tako, da so produktivni in skupni delovni čas prilagodili upadu povpraševanja, ne da bi znižali stopnjo zaposlenosti. Kratkoročni programi nadomestil, v okviru katerih lahko delodajalci zaprosijo za začasno državno pomoč za doplačilo plač delavcem, ki so zaposleni za skrajšani delovni čas, so preprečili začetni vpliv krize na zaposlitev v Evropi. V raziskavi je treba analizirati, v kolikšni meri so te sheme na podlagi notranjih prilagoditvenih ukrepov (npr. sheme delne zaposlitve, skrajšan delovni čas, začasno zaprtje itd.) doslej dejansko vplivale na relativno prilagodljivost trga dela v Evropski uniji (EU) in kakšen je njihov učinek v primerjavi s podobnimi ukrepi v kriznih razmerah v preteklosti.Poleg tega je treba presoditi tudi, ali so vlade sprejele najučinkovitejše ukrepe, na primer na podlagi analize določb v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev. V raziskavi je treba oceniti tudi učinkovitost ukrepov, ki združujejo programe delne zaposlitve in programe poklicnega usposabljanja, za večjo zaposljivost delavcev (npr. lažji prehod na novo delovno mesto). Prav tako je treba oceniti, kako, če sploh, so bila omejena tveganja nepotrebnih izgub v zvezi s temi ukrepi.Poleg tega je treba v raziskavi analizirati vlogo različnih zainteresiranih strani na tem področju, vključno z nacionalnimi organi, javnimi zavodi za zaposlovanje, socialnimi partnerji, občinami in drugimi zainteresiranimi stranmi na trgu dela.

Raziskava o „vajeništvu v državah članicah“

Cilj raziskave je oceniti vpliv krize na položaj (mladih) oseb, ki zaključujejo izobraževanje, ter opredeliti tveganja za brezposelnost in neaktivnost, s katerimi se soočajo, in morebitni vpliv teh tveganj na zaposljivost tudi po okrevanju. V raziskavi je treba podati priporočila o tem, kako bi lahko najbolje podprli mlade iskalce zaposlitve, na primer v obliki delovne prakse, praktičnega poklicnega usposabljanja ali nadaljnjega študija za razvoj ključnih kompetenc, ki jih mladi potrebujejo za uspešno delovanje na trgu dela. V raziskavi je treba oceniti tudi obstoječe prakse v zvezi z vajeništvom v podjetjih in v javnem sektorju ter razmisliti o možnosti uvedbe nacionalnih ciljev in dodatnih priložnosti za mobilnost v izobraževalnem procesu, vključno z vajeništvom, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter pripravništvom. Prav tako je treba v raziskavi opredeliti vlogo Evropske unije pri širjenju najboljših praks in skupnih izobraževalnih projektov ter pri izboljšanju kakovosti vajeništva. Podati je treba tudi priporočila o ukrepih, s katerimi bi podjetja spodbudili k odločitvi za razpis več pripravniških delovnih mest in spodbujanju zaposljivosti med novimi zaposlenimi, vključno z vajenci.

Raziskava o „celovitem pregledu ureditev pripravništva v državah članicah“

V zadnjih letih sta vključevanje mladih na trg dela ovirali dve strukturni pomanjkljivosti: visoka stopnja brezposelnosti med mladimi v številnih državah članicah ter nizka kakovost in varnost delovnih mest, ki jih zasedajo mladi. Slaba povezanost med izobraževalnimi sistemi in trgom dela že na zgodnji ravni izobraževanja ter veliko število mladih s premalo znanji in kompetencami (zlasti med tistimi, ki so zgodaj izstopili iz izobraževalnega sistema) sta oviri, s katerima se mladi soočajo na prehodu iz izobraževalnega sistema na trg dela. V številnih državah so te težave še posebej prisotne med določenimi skupinami mladih, priseljencev in pripadnikov nekaterih etničnih manjšin. To je še posebej zaskrbljujoče zato, ker ti mladi posamezniki predstavljajo vedno večji delež mladega prebivalstva, zlasti v urbanih okoljih. Hkrati je vse težje zadovoljiti potrebe po visoko usposobljenih delavcih, ker v mnogih državah članicah ni vzpostavljen dovolj kakovosten in privlačen sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V raziskavi je treba predstaviti rešitve za tovrstne težave, ki so na voljo v okviru programov pripravništva v državah članicah. Zato bo v raziskavo vključen pregled prostih pripravniških mest v podjetjih in javnih službah ter pogojev za tovrstna pripravništva v državah članicah. V raziskavi bodo opredeljene morebitne spremembe na tem področju v zadnjih 5 letih ter zlasti posledice krize. Podana bo tudi ocena programov pripravništva z vidika zagotavljanja varnosti mladih ter odnos med temi programi in posameznimi možnostmi izobraževanja in usposabljanja. V raziskavi bodo obravnavane tudi možnosti poklicnega izobraževanja in začasnega dela v okviru šole, da nudijo odskočno desko za vključevanje mladih na trg dela. Podana bo tudi analiza učinkovitosti programov pripravništva z vidika zagotavljanja priložnosti za zaposlovanje mladih in preprečevanja daljših obdobij brezposelnosti med mladimi.

Poleg tega bodo organizirani dogodki za širjenje informacij, da bi spodbudili izmenjavo informacij ter opredelili in objavili najboljše prakse na podlagi rezultatov raziskav, ki se bodo izvajale.

Komisija bo objavila tri javne razpise za zbiranje ponudb na področju zgoraj omenjenih dejavnosti. Za ta namen bo Komisija porabila 1.000.000 EUR.

3. Napoved za leto 2010

Javni razpisi za zbiranje ponudb bodo objavljeni v prvem četrtletju leta 2010. Te dejavnosti se bodo začele izvajati v tretjem četrtletju 2010 in se zaključile v letu 2011.

Spodbujanje mobilnosti in vključevanja delavcev znotraj EU (04 03 11)

1. Cilj

Čeprav ima prosto gibanje delavcev v Evropski uniji (EU) v veliki meri pozitivne učinke, se lahko zlasti ranljivi delavci soočajo tudi z negativnimi stranskimi učinki. Zato je cilj tega pilotnega projekta preseči nekatere težave, vključno z različnimi družbenimi problemi, s katerimi se soočajo ranljivi delavci v državi gostiteljici. Projekt priznava, da zapolnjevanje vrzeli v podpori ranljivim delavcem pogosto zagotavlja civilna družba. Zato je treba podpreti vlogo civilne družbe, da bo mogoče vzpostaviti mreže in partnerstva ter povezati svetovalne službe v svetovalne strukture.

2. Izvajanje

Decembra 2009 je Komisija predložila smernice za delovanje mreže EURES v letih 2010-2013. Pri obravnavi teh smernic je Komisija upoštevala mnenje Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve z naslovom „Evropski akcijski načrt za poklicno mobilnost (2007–2010)“, ki Komisijo poziva, naj olajša mobilnost ranljivih skupin prebivalstva in pomaga odstraniti ovire, na katere bi lahko naleteli, z ustvarjanjem kakovostnejših delovnih mest, bojem proti diskriminaciji, spoprijemanjem z novimi oblikami socialne izključenosti, podpiranjem enakosti med spoloma, podpiranjem družine in učinkovitim zagotavljanjem dostopa do delovnega mesta, nastanitve in prevoza.

Komisija je v predlogu smernic EURES pozvala članice mreže EURES, naj: „vzpostavijo mehanizme sodelovanja z organizacijami, ki aktivno zagotavljajo informacije in pomoč pri vključevanju delavcev in njihovih družin, zlasti iz ranljivih skupin. Te dejavnosti naj izvajajo države gostiteljice.“

Komisija predlaga, da se za delovanje na tem področju dodeli 1.000.000 EUR v obliki letnih donacij za mrežo EURES, ki se zagotovijo od junija 2010 naprej. V prvi fazi bodo k izvajanju teh dejavnosti pozvane izbrane države.

Komisija je decembra 2009 objavila razpis za zbiranje predlogov (VP/2009/008) v zvezi s temi dejavnostmi. Za delovanje na tem področju je Komisija namenila 1.000.000 EUR v obliki letnih donacij za mrežo EURES.

3. Napoved za leto 2010

Te dejavnosti se bodo izvajale od junija 2010 do maja 2011. Pričakovati je, da bodo te dejavnosti v prvi fazi izvajale države gostiteljice.

Vseobsegajoče sodelovanje med javnimi organi, trgovskimi podjetji in nepridobitnimi podjetji na področju vključevanja ljudi v družbo in na trg dela (04 03 12)

1. Cilj

Razvoj socialnega podjetništva omogoča večje število stabilnih in kakovostnih delovnih mest in ne le povečanja storitev, ki so povezane s politikami socialne pomoči. V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta o socialnem podjetništvu, Lizbonsko strategijo in socialno agendo je treba spodbujati razvoj podjetij v tem sektorju s projekti sodelovanja med vladami in pridobitnimi ali nepridobitnimi podjetji, s čimer se spodbujajo prenosljivi modeli in prakse, zlasti v kriznih časih, ko se poveča število ljudi, ki jim grozi socialna izključenost.

Zato mora biti projekt namenjen spodbujanju ozaveščenosti med podjetji o njihovi družbeni odgovornosti, pri čemer je treba podpreti podjetja, ki spodbujajo vključevanje na trg dela, in tako razširiti možnosti za socialno vključevanje in zaposlovanje prikrajšanih skupin (kmetijstvo, industrija, trgovina itd.).

2. Izvajanje

Projekti bodo izvedeni na podlagi nepovratnih sredstev, ki bodo dodeljena na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov, izvedenega v letu 2010.Prijavljeni projekti morajo predlagati učinkovite rešitve družbeno-ekonomskih vprašanj, ki so značilna za ozemlje referenčne populacije, zlasti na podlagi sodelovanja med upravnimi organi, pridobitnimi in socialnimi podjetji. Zato mora biti v projektih predvideno povezovanje javnih ustanov in podjetij v mreže, ki bodo omogočale inovativno upravljanje ali oblikovanje kazalnikov socialne blaginje s kvantitativnimi učinki za referenčne populacije. Leta 2010 je na voljo 1.500.000 EUR. Delež prispevka Skupnosti ne sme presegati 80 % skupnih upravičenih stroškov.

3. Napoved za leto 2010

Okvirni časovni razpored:

Objava javnega razpisa za zbiranje ponudb:        maj/junij 2010

Rok za predložitev vlog:            september 2010

Sklep o izbiri:                                     december 2010

Izvajanje projekta(-ov):                       v letu 2011

Spodbujanje pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami (04 04 08)

1. Cilj

Splošni cilj pilotnega projekta je bolje pojasniti pojav „negotovih delovnih mest“ v najširšem pomenu povsod v Evropski uniji ter spodbujati pretvorbo negotovih delovnih razmerij v pogodbe o zaposlitvi, ki zagotavljajo več socialnih pravic, zlasti na podlagi poglobljenega pregleda konkretnih ukrepov, s katerimi države članice spodbujajo tovrstne spremembe.

2. Izvajanje

Cilj se dosega z izvajanjem dveh dejavnosti, in sicer:

Zagotavljanje nepovratnih sredstev za mednarodne projekte v zvezi s pretvorbo negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami. Posebni cilji tega ukrepa so:

- spodbujati analizo in/ali spremljanje konkretnih ukrepov za povečanje pravic delavcev z negotovo zaposlitvijo;

- izmenjavati in širiti ustrezne informacije o nacionalnih praksah ali pobudah za sodelovanje, ki zadevajo vprašanje pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami;

- analizirati vlogo negotovih delovnih mest v širšem okviru socialnih, gospodarskih in demografskih razmer, s posebnim poudarkom na socialni izključenosti in revščini pri zaposlenih, ter raziskati vpliv negotovih delovnih mest na delovne in življenjske razmere mladih delavcev, žensk in migrantov;

- analizirati gospodarski pomen, vzroke in učinke negotovih delovnih mest glede na sodobne vzorce dela ter ugotoviti, v kolikšni meri negotova delovna mesta prispevajo k prožnosti trga dela.

Raziskava, v kateri bodo opisani in analizirani ukrepi in dobre prakse, ki so jih države članice izvedle v zadnjem obdobju, da bi spodbudile pretvorbo negotovih delovnih razmerij v pogodbe o zaposlitvi, ki zagotavljajo več socialnih pravic. Raziskava bi naj omogočila razvoj jasne opredelitve negotovosti v delovnih razmerjih in določitev možnega nabora osnovnih socialnih pravic.

3. Napoved za leto 2010

Javna razpisa za zbiranje predlogov in oddajo ponudb bosta predvidoma izvedena v drugem četrtletju 2010.

Preprečevanje zlorabe starejših oseb (04 04 11)

1. Cilj

V skladu s proračunsko opombo je pilotni projekt namenjen financiranju pobud, na podlagi katerih je mogoče razkriti razširjenost zlorabe starejših oseb v Evropski uniji. Pilotni projekt se bo posebej osredotočil na:

· oceno razširjenosti zlorabe starejših oseb v skladu z opredelitvijo Svetovne zdravstvene organizacije (telesna, psihična in finančna zloraba),

· boljše razumevanje razlogov za zlorabe starejših oseb,

· opredelitev obstoječih pristopov politike in dobrih praks za preprečevanje zlorabe starejših oseb v državah članicah in pripravo priporočil za izboljšanje kakovosti oskrbe starejših oseb. V zvezi s to točko bo poskušal v največji možni meri odgovoriti na zahteve, ki so bile navedene v proračunskih opombah.

Dodati je treba, da je zadnja točka manj ambiciozna od zahtev v proračunskih opombah („izmeriti učinkovitost odzivov politike v državah članicah“).

2. Izvajanje

Komisija bo ta pilotni projekt izvedla na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, konference, ki bo organizirana pod belgijskim predsedstvom, in v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Namen tega razpisa za zbiranje predlogov je podpreti pobudo, katere namen je ugotoviti, kako bi najbolje preprečili zlorabo starejših oseb z zagotavljanjem kakovosti in dostojanstva pri izvajanju dolgotrajne oskrbe. Nepovratna sredstva bodo namenjena posvetovanjem in razmisleku v različnih državah članicah, v katerih bodo sodelovali predstavniki državnih organov, ki so odgovorni za nadziranje storitev dolgotrajne oskrbe, izvajalci, negovalci in uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe. V projektu je treba na podlagi obstoječih priporočil in listin na nacionalni in evropski ravni raziskati, kako bi lahko standarde udejanjili v praksi. Na konferenci, ki jo bo organiziralo belgijsko predsedstvo (v drugi polovici 2010), bo govora o tem, kako zagotoviti dostojanstvo starejšim osebam rahlega zdravja in kako preučiti projekte o zlorabi starejših oseb, ki so se že zaključili ali še potekajo in jih financira Evropska unija.

Komisija namerava v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj izvesti projekt, ki je usmerjen na politiko, namenjen pregledu razpoložljivih pobud in oblikovanju priporočil za oblikovanje politik za zagotavljanje kakovosti in zadovoljstva med uporabniki dolgotrajne oskrbe v Evropski uniji, s čimer bi spodbudili reforme, ki zmanjšujejo tveganje za zlorabo starejših oseb. Tri glavne točke projekta so: i) Sistemi za spremljanje in nadzor kakovosti; ii) Zakonska ureditev kakovosti sistemov dolgotrajne oskrbe; iii) Politike, s katerimi se odpravijo pomanjkljivosti, vključno z usposabljanjem negovalcev in zaposlenih na področju dolgotrajne oskrbe.

3. Napoved za leto 2010

1. Razpis za zbiranje predlogov:

Maj 2010:                    objava javnega razpisa za zbiranje predlogov

Avgust 2010:               rok za oddajo predlogov

Oktober 2010:             sklep odbora za oceno ponudb o izbiri

November 2010:           podpis pogodbe (za 24 mesecev)

November 2012:           predstavitev in razširjanje končnih rezultatov

2. Konferenca v času belgijskega predsedstva

Konferenca bo predvidoma organizirana v drugi polovici leta 2010. Po številnih stikih z belgijsko vlado Komisija še vedno čaka končno potrditev te pobude s strani Belgije. Če načrtovana konferenca ne bo organizirana v času belgijskega predsedovanja, bi jo lahko v začetku leta 2011 organizirala Komisija.

3. Sodelovanje z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj

Projekt bi moral nadgraditi obstoječi projekt, v katerem Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj pregleduje obseg dolgotrajne oskrbe in politike o delavcih ter ugotavlja vpliv teh politik na blaginjo neformalnih negovalcev, dostopnost in vzdržen način financiranja dolgotrajne oskrbe.

November 2010:           podpis pogodbe

November 2012:           predstavitev in razširjanje končnih rezultatov

Zaposlovanje ljudi z avtizmom (04 04 13)

1. Cilj

Cilj je financirati projekte, ki omogočajo razvoj politik za zaposlovanje in vključevanje oseb z avtizmom v družbo. Podprl bi naj inovativne in celovite projekte, ki obravnavajo različne težave, s katerimi se soočajo osebe z motnjami avtističnega spektra, in upoštevajo vse, kar lahko te osebe ponudijo. Projekti morajo omogočiti opredelitev učinkovitih odgovorov v obliki politik ter oblikovanje in izmenjavo dobrih praks.

2. Izvajanje

Pilotni projekti se bodo izvajali na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Predlagani projekti razvijajo ali preizkušajo pristope, s katerimi bi v praksi izboljšali dostop oseb z motnjami avtističnega spektra do zaposlitve in njeno ohranjanje, pri čemer so vključene vse zainteresirane strani. Projekti bi morali temeljiti na dejanskih primerih, ki bodo zadostnemu številu oseb z motnjami avtističnega spektra omogočili dostop do plačanega dela v okolju, ki jih sprejema. V predlaganih projektih mora biti podana podrobna ocena, ki jo je mogoče uporabiti pri širjenju rezultatov projekta. Projekti morajo biti zasnovani tako, da bodo vzdržni tudi, ko jih bo EK nehala financirati.

3. Napoved za leto 2010

Okvirni časovni razpored:          Razpis za zbiranje predlogov bo objavljen v drugem četrtletju 2010

                                               Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev v zadnjem četrtletju 2010 (3 – 6 projektov)

okvirna višina sredstev:             1.000.000 EUR

Najvišji delež sofinanciranja:      80 % upravičenih stroškov projekta. Komisija bo za sofinanciranje vsakega projekta namenila 150.000 – 400.000 EUR. Trajanje projektov je največ 24 mesecev.

Portplus – načrt za trajnostno energijo v pristaniščih (06 04 08)

1. Cilj

Cilj, kot ga je začrtal Evropski parlament, je spodbujati rabo obnovljivih virov energije, da se poveča energijska učinkovitost z ukrepi v zvezi s pristaniškimi napravami in objekti, ter zasebnim operaterjem zagotoviti orodje za vlaganje v tehnologije, ki omogočajo prihranek energije. Ta predlog je zanimiv, ker povezuje gospodarske dejavnosti in energetske ukrepe.

2. Izvajanje

Znano je, da je velik del okvirnega raziskovalnega programa (FP7) posvečen energijski učinkovitosti. Zato je mogoče predlagane dejavnosti umestiti v okvir programa FP7. Komisija bo predlagala, da se ta projekt vključi v njen naslednji program dela, ki bo objavljen julija 2010. Ko bo predlagani projekt vključen v delovni program, bo potekal v skladu z ustaljenim ciklom projektov v okviru FP7 in ustreznimi pravili komitologije.

3. Napoved za leto 2010

Odhodki niso predvideni, ker bo financiranje potekalo v okviru programa FP7.

Izkoriščanje odpadkov in njihovo vrednotenje za čisto energijo (06 04 15)

1. Cilj

Cilj, ki ga je začrtal Evropski parlament, je recikliranje gospodinjskih odpadkov, ki so odloženi/shranjeni na odlagališčih odpadkov.

2. Izvajanje

Po razmisleku se zdi, da je izkopavanje odloženih trdnih komunalnih odpadkov na starih odlagališčih nepreverjena tehnologija, katere uspeh in širša uporaba na trgu sta zelo vprašljiva. Odloženi trdni komunalni odpadki so delno (ali močno) razgrajeni in so zaradi aerobnih in/ali anaerobnih procesov že izgubili velik del energijske gostote. Prav tako vsebujejo relativno veliko vlage, zato je treba poleg stroškov izkopavanja upoštevati še znatne stroške (v finančnem smislu in v smislu porabe energije) za homogenizacijo velikosti in sušenje odpadkov. Glede na to, da so bili trdni komunalni odpadki dolgo odloženi, bodo vse sestavine onesnažene z različnimi onesnaževali.

Izkopavanje starih odlagališč lahko resno ogrozi okolje in zdravje. Med izkopavanjem se bo prav tako sproščala velika količina metana, ki je 24-krat močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid, zato je končni učinek procesa z vidika toplogrednih plinov negativen ali vsaj minimalen.

V zvezi s tem pilotnim projektom Komisija meni, da je veliko učinkoviteje v celoti odpraviti odlaganje odpadkov, pri čemer je treba podpreti politike v skladu z okvirno direktivo o odpadkih. V primerih, kjer se odlaganje odpadkov še uporablja, bi bilo treba uporabiti obsežno zajemanje plina in njegovo uporabo za proizvodnjo energije. Komisija meni, da pilotni projekt v predlagani obliki ne bo učinkovito prispeval k čistemu in poceni energetskemu upravljanju, zato predlaga, da se projekt ne izvede.

3. Napoved za leto 2010

Odhodki niso predvideni.

Kritje stroškov študija osebja iz držav, ki spadajo v okvir evropske sosedske politike, in za povezane akademske dejavnosti (15 02 31)

1. Cilj

Cilj tega pilotnega projekta je študentom iz držav, ki spadajo v okvir evropske sosedske politike, omogočiti, da se seznanijo s politikami in institucijami Evropske unije (EU), tako da se udeležijo specializiranih predavanj, ki se v skladu z novo razširjeno evropsko sosedsko politiko izvajajo v okviru sheme štipendiranja.

2. Izvajanje

Evropski parlament je Evropsko univerzo (kampusa v Bruggeu in Natolinu/Varšavi) določil za akademsko ustanovo, kjer bodo udeleženci vključeni v posebne prilagojene programe za potrebe tega pilotnega projekta, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti in visoka stopnja specializacije na Evropski akademiji. Zato ima Evropska akademija dejanski monopol nad izvajanjem dejavnosti v okviru tega pilotnega projekta, kot je določeno v členu 168.1(c) pravil za izvajanje finančne uredbe.

Evropska komisija bo program dela za ta projekt sprejela predvidoma do marca 2010. Program dela bo opredelil: vrsto programov usposabljanja (predmeti, trajanje itd.); okvirno število udeležencev/izbranih študentov iz držav evropske sosedske politike; merila za ocenjevanje (izbiro in dodelitev sredstev); pogoje in časovni okvir za oddajo prijavnic študentov; znesek in obseg štipendij (pavšalni zneski).

3. Napoved za leto 2010

Izbira študentov bo potekala med aprilom in junijem 2010. Finančna podpora Komisije bo dodeljena na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Izpopolnjeno izobraževanje s štipendijami in izmenjavami v okviru evropske sosedske politike (15 02 32)

1. Cilj

Ta pilotni projekt bo zagotovil štipendije za študente iz držav evropske sosedske politike[5], ki bodo v študijskem letu 2010–2011 vpisani na magistrski študij evropskih študij. Cilj bo okrepiti poklicne sposobnosti študentov in jih usposobiti za obravnavo politik Skupnosti. Na podlagi te pobude bi se lahko v državah, ki so vključene v okvir evropske sosedske politike, oblikovala nova generacija javnih uslužbencev, ki bodo naklonjeni Evropski uniji.

2. Izvajanje

Projekt se bo izvajal na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov med visokošolskimi ustanovami v EU, ki organizirajo magistrski program evropskih študij. Ustanove bodo morale oddati prijave in predhodno izbrati študente na dodiplomski ravni, ki so državljani države evropske sosedske politike in bivajo v njej (3 kandidati v prednostnem vrstnem redu in dva na rezervnem seznamu).

Evropska komisija bo odgovorna za dodelitev štipendij študentom na dodiplomskem študiju, ki jih bodo sodelujoče ustanove izbrale za magistrski študij evropskih študij.

3. Napoved za leto 2010

Nepovratna sredstva bodo zagotovljeno na podlagi pogodbe z vsako od ustanov, katere študentom iz držav, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike, bo dodeljena štipendija. Predvidoma bo dodeljenih 30 do 40 polnih štipendij (odvisno od trajanja magistrskega študija). Štipendije bodo namenjene plačilu šolnine, dnevnic (pavšalni znesek glede na državo) ter potnih stroškov in stroškov bivanja.

Okvirni časovni razpored in okvirni zneski za razpise za zbiranje predlogov:

– marec 2010: objava razpisa za zbiranje predlogov;

– 30. april 2010: rok za prijavo;

– maj–junij 2010: postopek izbire in sklep o izbiri;

– 30. junij 2010: Evropska komisija obvesti visokošolske ustanove.

Okvirni zneski bodo: za študijske pomoči 960.000 EUR; za izvedbo razpisa (plačilo strokovnjakom za presojo prijavnic po razpisu za zbiranje predlogov) 40.000 EUR.

Preglednost in stabilnost finančnih trgov (17 02 04)

1. Cilj

V zvezi s proračunsko opombo, sprejeto v proračunu za leto 2010, je Komisija podrobno preučila utemeljenost in opis ozadja tega pilotnega projekta.

Stabilnejši in preglednejši finančni trgi so nedvomno ključni cilj dejavnosti institucij EU in vlad držav članic. Komisija je v nedavnem sporočilu „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov“ (KOM(2009) 332 konč.) že napovedala prihodnje ukrepe politike za večjo preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov.

Sporočilo Komisije „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ (KOM(2009) 114 konč.) kot del njenega odziva na finančno krizo predlaga tudi nadaljnje spodbujanje izobrazbe na področju financ v Evropski uniji, pomembnejšo vlogo evropskih vlagateljev in neposredno financiranje za krepitev sposobnosti zainteresiranih vlagateljev, da zastopajo svoje interese v okviru politik na področju finančnih storitev v EU, z usposabljanjem, raziskavami in informacijami. Ob upoštevanju tega cilja so službe Komisije vzpostavile stik z Evropskim parlamentom, da bi izmenjali zamisli o tem, kako bi najbolje izvedli ta pilotni projekt. Komisija in Evropski parlament sta se dogovorila o poteku dejavnosti s posebnim poudarkom na zagotavljanju usposabljanja in informacij na določenih področjih finančnih storitev.

Dejstvo je, da uporaba zapletenejših finančnih instrumentov, ki so bili sprva namenjeni poklicnim izvajalcem, danes ni več omejena na profesionalne finančne institucije. Pred finančno krizo so bili taki instrumenti razširjeni med potrošniki, ki so bili napeljani k nakupu, ne da bi dovolj poznali tveganja in posledice.

Taki finančni instrumenti so premalo pregledni zato, ker so preveč kompleksni, da bi lahko potrošniki pridobili dovolj informacij o povezanih tveganjih. Poleg tega je pogosto na voljo premalo ustreznih nasvetov za posamezne profile potrošnikov in drugih končnih uporabnikov, zaradi česar ti kupijo finančne instrumente, ki ne ustrezajo njihovim potrebam.

Na področju varstva potrošnikov so usposabljanje in informativne akcije, namenjene organizacijam in subjektom, ki delujejo na področju ozaveščanja in svetovanja, lahko učinkovit način za izboljšanje kakovosti finančnega odločanja in svetovanja potrošnikom. V organizacijah, ki svetujejo potrošnikom, lahko tovrstno finančno izobraževanje potrošnikom razvija zmožnosti potrošnikov in jim omogoči sprejemanje odločitev na podlagi informacij, s čimer pridobijo potrebne informacije za nakup instrumenta, ki ustreza njihovim potrebam, in izognejo nepotrebnemu tveganju.

2. Izvajanje

Komisija bo vodila tečaj za usposabljanje svetovalcev, ki potrošnikom svetujejo o različnih vprašanjih v zvezi s finančnimi storitvami. Namen tečaja je usposobiti svetovalce za svetovanje o različnih finančnih vprašanjih, kot so upravljanje denarja in nasveti za upravljanje potrošnje gospodinjstva, posojilni produkti in naložbene dejavnosti, vključno z oceno tveganja.

Tečaj bi bil namenjen prostovoljnim organizacijam, ki jih financirajo vlade, ali neodvisnim nevladnim organizacijam, skupnostim, združenjem potrošnikov in drugim, ki se ukvarjajo s svetovanjem potrošnikom. Kadar je to mogoče in ustrezno, bi se lahko teh tečajev udeležili tudi člani združenj lokalnega upravnega osebja. Izvajalec, ki ga najame Komisija, bo moral prepoznati potrebe sodelujočih organizacij v zvezi s finančnimi vprašanji in tečaj prilagoditi tem potrebam. Te dejavnosti bi bile zasnovane tako, da bi imele multiplikativen učinek na podlagi razširjanja znanja in informacij v ustreznih ciljnih skupinah.

Zaradi učinkovite uporabe virov tečajev ni mogoče organizirati v vseh 27 državah članicah, zato je predvideno, da se bodo tečaji izvajali v izbranih državah članicah ali skupinah držav članic.

Komisija bo izvajalca tečajev izbrala na javnem razpisu.

3. Napoved za leto 2010

Obvestilo o javnem naročilu bo objavljeno junija 2010, rok za oddajo ponudb pa bo september 2010. Postopek ocenjevanja ponudb bo izveden oktobra 2010, notranja revizija javnega naročila pa novembra 2010.

Razdelek 1b

Izboljšanje regionalnega in lokalnega sodelovanja s spodbujanjem regionalne politike EU na svetovni ravni (13 03 23)

1. Cilj

Cilji pilotnega projekta bi bili:

· učinkoviteje prispevati k strateškim partnerstvom med Komisijo in tretjimi državami v skladu z velikimi zahtevami slednjih po okrepljenem sodelovanju na tem področju;

· deliti koristi dolgotrajnih izkušenj EU o tem, kako regionalne in kohezijske politike prispevajo h gospodarskemu in političnemu povezovanju ter hkrati omogočajo rast, trajnostni razvoj, enake možnosti in čezmejno sodelovanje;

· prispevati k mednarodni podobi Unije;

· omogočiti boljše razumevanje evropskih vrednot, temeljnih načel, delovanja in politik. Pomemben del pilotnega projekta je izkoriščanje priložnosti za sodelovanje in pomoč mednarodnim organizacijam, ki gradijo regionalna partnerstva.

Tako so cilji pilotnega projekta, ki jih je začrtala Komisija, v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih je v proračunskih opombah opredelil Evropski parlament in na dveh srečanjih v letu 2009 potrdil Lambert van Nistelrooij, poslanec Evropskega parlamenta in član Odbora za regionalno politiko v Evropskem parlamentu.

Dodatna sredstva za leto 2010 bodo omogočila razvoj dialoga s tretjimi državami, ki je šele v povojih. S temi sredstvi bo lahko Komisija poglobila in razširila svoje delovanje ter dejansko pomagala tretjim državam, ki želijo izboljšati javne politike, pospešiti regionalni razvoj ter odpraviti težave v zvezi z upravljanjem na regionalni in lokalni ravni.

2. Izvajanje

Pilotni projekt se bo v letu 2010, podobno kot v letu 2009, izvajal na podlagi okvirnih pogodb ali dodelitve nepovratnih sredstev. Med podprtimi dejavnostmi bodo organizacija mednarodnih konferenc in drugih dogodkov, informativne akcije, študijski obiski, mreženje in raziskave.

Za nekatere raziskave bodo organizirani tudi javni razpisi.

3. Napoved za leto 2010

Raziskave (z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter drugimi) – okvirni proračun 700.000 EUR

V Ukrajini je v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v pripravi ozemeljski pregled. Poleg tega poteka skupna raziskava v sodelovanju z OECD in kitajsko komisijo za nacionalni razvoj in reforme, ki je namenjena preučitvi razvojnega potenciala regionalnih inovacijskih sistemov na Kitajskem. Predvidenih je več raziskav, ki zadevajo:

· razvojni potencial regionalnih inovacijskih sistemov na Kitajskem (v sodelovanju z OECD);

· ozemeljski pregled Ukrajine (v sodelovanju z OECD);

· čezmejno sodelovanje v Afriki;

· regionalne inovacijske sisteme v Latinski Ameriki;

· študije na podlagi medsebojnega pregleda v izbranih regijah Ukrajine.

Informativni seminarji (študijski obiski in seminarji) – okvirni proračun 750.000 EUR

Seminarji so pomemben način izmenjave informacij in spodbujanja medsebojnega razumevanja s tretjimi državami. V tretjih državah je vse večje povpraševanje po neposrednih izkušenjah z izvajanjem regionalne politike EU v različnih okoliščinah. Pilotni projekt to omogoča tako, da krije potne stroške in stroške bivanja imenovanim strokovnjakom in udeležencem iz tretjih držav.

V glavnih državah partnericah je predvidenih več seminarjev o temah, kot so: strateška vprašanja in vprašanja v zvezi z upravljanjem, informacijski sistemi, ocenjevanje, regionalni inovacijski sistemi, čezmejno sodelovanje itd.

· Brazilija: seminar o sodelovanju Brazilija-EU na področju regionalne politike;

· Brazilija: delavnica o informiranju, ocenjevanju, finančnem nadzoru in revizijah;

· Kitajska: seminar na visoki ravni o sodelovanju EU-Kitajska na področju regionalne politike in sodelovanju na svetovni razstavi World Expo v Šanghaju (seminar, stojnica, mreženje);

· Kitajska: dva programa usposabljanja v sodelovanju z Akademijo za evropsko pravo v Trierju (na podlagi obstoječe okvirne pogodbe ali javnega razpisa);

· Argentina: seminar o regionalnih inovacijskih sistemih v Latinski Ameriki (v sodelovanju z OECD) in morda seminar o čezmejnem sodelovanju;

· Ukrajina: vrsta uvodnih seminarjev o evropski regionalni politiki v izbranih regijah (Odesa, Černivec, Harkov in Doneck), na katerih bodo sodelovali predstavniki Komisije in regionalni strokovnjaki EU;

· Južna Afrika: seminar o regionalni politiki, ki ga organizira vlada, na njem pa bodo sodelovali uradniki EU in regionalni strokovnjaki EU;

· Avstralija: prva konferenca o regionalni politiki.

Predvideni so številni programi izmenjav z regionalnimi predstavniki Brazilije ter nacionalnimi in regionalnimi uradniki s Kitajske. V teh izmenjavah bi lahko sodelovale tudi Ukrajina, Zahodna Afrika (Zahodnoafriška ekonomska in monetarna unija (UEMOA), države Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS)) in Južna Afrika, če izrazijo interes za take obiske.

· Brazilija: drugi program izmenjave za 40 regionalnih predstavnikov, obiski evropskih regij ter odprtih dni v okviru Evropskega tedna regij in mest;

· Ukrajina: obiski ukrajinskih uradnikov pri Evropskem omrežju za opazovanje prostorskega razvoja (ESPON) v Bruslju, obiski regij EU ter odprtih dni v okviru Evropskega tedna regij in mest;

· Druge možnosti: Zahodna in/ali Južna Afrika: obiski uradnikov v Bruslju, obiski ESPON, regij EU ter odprtih dni v okviru Evropskega tedna regij in mest. Nadaljnji stiki/obiski uradnikov iz držav Srednje Amerike v okviru pogajanj o pridružitvenem sporazumu z EU.

Podpora za orodja za izmenjavo informacij in komuniciranje – okvirni proračun 50.000 EUR

Da bi bile dejavnosti in prednostne naloge regionalne politike bolj prepoznavne, je treba pripraviti izdelke za informiranje in komuniciranje ter jih prevesti v druge jezike.

Komisar in/ali GD za regionalno politiko sta pogosto pozvana, naj pripravita predstavitve in stojnice na konferencah po vsem svetu. Ker je vsem tem zahtevam nemogoče ugoditi, bi bilo smiselno vnaprej pripraviti materiale ali stojnice, ki bi jih bilo mogoče poslati na te lokacije. Te dejavnosti se bodo izvedle na podlagi pogodbe o opravljanju storitev.

Ukrepi, povezani z obutvenim in tekstilnim sektorjem (13 03 25)

1. Cilj

Glede na proračunska sredstva, dodeljena v okviru proračuna za leto 2010, je cilj tega pilotnega projekta razviti strategijo za tekstilno industrijo/industrijo oblačil in obutveno industrijo na ravni Skupnosti, zlasti za regije z omejenimi možnostmi.

Dodeljena proračunska sredstva bodo v tem kontekstu predvidoma namenjena izdelavi poglobljene ocene razmer v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v Evropski uniji, vključno z možnostmi za prihodnji razvoj. Ocena se bo osredotočila na področja, ki so posebej omenjena v proračunski opombi, zlasti raziskave in inovacije, prestrukturiranje, poklicno usposabljanje ter mala in srednja podjetja, pri čemer bodo ta vprašanja obravnavana z vidika regij. Izpostavila bo strateški razvoj, ki je potreben, da bi tekstilna industrija/industrija oblačil in obutvena industrija v EU postali konkurenčnejši.

2. Izvajanje

Projekt bo izveden na podlagi javnega razpisa za zbiranje ponudb, pri čemer bodo sredstva namenjena poglobljeni oceni razmer v sektorjih in obetov za njihov nadaljnji razvoj.

Javni razpis za zbiranje ponudb, ki bo izveden v prvi polovici leta 2010, bo izveden v dveh sklopih; prvi bo namenjen poglobljeni oceni evropske tekstilne industrije in industrije oblačil, drugi pa poglobljeni oceni evropske obutvene industrije.

Projekt bo v vsakem sklopu sestavljalo 6 neodvisnih poročil/ocen, in sicer:

a. Raziskava o razmerah v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v Evropi ter o obetih za nadaljnji razvoj.

b. Ocena pristopa specializiranih raziskovalnih in inovacijskih središč k povezovanju/prenosu tehnologij v podjetja v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v različnih regijah Evropske unije. Opredelitev najboljših praks, dejavnikov uspeha in težav. Opredelitev možnosti za prihodnji razvoj.

c. Ocena glavnih težav, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v različnih regijah Evropske unije, ter obeti za njihovo preseganje.

d. Ocena preteklih in potekajočih procesov prestrukturiranja in modernizacije v podjetjih v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v različnih regijah Evropske unije. Predvidevanja o prihodnjih procesih modernizacije in prestrukturiranja.

e. Opredelitev najboljših pristopov k usposabljanju (najboljših praks), ki se uporabljajo v podjetjih v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v različnih regijah Evropske unije. Opredelitev potreb na področju usposabljanja v prihodnosti.

f. Ocena razvoja praks na področju raziskav in inovacij v tekstilni industriji/industriji oblačil in obutveni industriji v različnih regijah Evropske unije. Obeti za prihodnje raziskave in inovacije v teh sektorjih.

V projektu bo posebna pozornost namenjena določenim regijam Evropske unije.

Končno zbirno poročilo bo na podlagi ugotovitev 6 neodvisnih ocen izpostavilo prihodnje usmeritve v obeh sektorjih.

Skupni proračun: 1.000.000 EUR (630.000 EUR za 1. sklop in 370.000 EUR za 2. sklop)

3. Napoved za leto 2010

V prvi polovici leta 2010 bo izveden javni razpis v dveh sklopih.

Največji izziv bo k razpisu pritegniti multidisciplinarne skupine, ki poglobljeno poznajo tekstilno in/ali obutveno industrijo ter različna področja, ki jih je treba obravnavati.

Razdelek 2

Pomoč za kmetijske zadruge (05 02 17 01)

Komisija še razmišlja o izvedljivosti in najprimernejših mehanizmih za izvedbo.

Evropski observatorij za kmetijske cene in rezerve (05 02 17 02)

Komisija še razmišlja o izvedljivosti in najprimernejših mehanizmih za izvedbo.

Podpora pobudam kmetovalcev in potrošnikov za proizvodnjo hrane z nizkimi emisijami ogljika, nizko porabo energije in trženjem na lokalni ravni (05 02 17 03)

Komisija še razmišlja o izvedljivosti in najprimernejših mehanizmih za izvedbo.

Razvoj preprečevalnih ukrepov za ustavitev dezertifikacije (07 03 16)

1. Cilj

Glede na proračunsko opombo za leto 2010 je cilj tega projekta opredeliti in razviti preventivne ukrepe za zaustavitev širjenja puščav v Evropi.

Ker je v proračunski opombi izjemno veliko pobud, je bilo organiziranih več sestankov z Evropskim parlamentom, da bi opredelili možen poudarek, ki še ni obravnavan v okviru politik na drugih področjih (npr. raziskave in kmetijstvo).

Na podlagi razprav z Evropskim parlamentom se bo pilotni projekt osredotočil na podporo razvoju konkretnih pilotnih pobud, da bi spodbudili izmenjave dobrih praks in inovacij na lokalni ravni, pri čemer bo poudarek na štirih prednostnih vidikih (shranjevanje deževnice in površinske vode, alternativne oblike namakanja, ukrepi za varčevanje z vodo/učinkovito rabo vode in gojenje pridelkov, ki porabijo manj vode) za zaustavitev širjenja puščav v Evropi. Projekt se bo posebej osredotočil na preskušanje posebej zasnovanih nizkocenovnih tehnologij ali praks za soočanje s pomanjkanjem vode in sušo, da se izboljšajo življenjske in okoljske razmere v različnih regijah (morebiti v opredeljenih prednostnih regijah) Evrope. Projekt bi obsegal opredelitev, finančno podporo, spremljanje izvajanja in oceno 3 –5 konkretnih pilotnih pobud.

2. Izvajanje

Za ta projekt je bilo že v proračunu za leto 2009 zagotovljenih 1.000.000 EUR.

V proračunu za leto 2010 je bilo odobrenih še dodatnih 1.500.000 EUR.

Dodatna proračunska sredstva bodo vključena v isti razpis za zbiranje predlogov, zaradi česar bo mogoče izvesti 3 – 5 pilotnih projektov, torej več, kot je bilo prvotno predvideno.

3. Napoved za leto 2010

Ta projekt se izvaja v dveh fazah.

V prvi fazi je bila sklenjena pogodba o opravljanju storitev, da se Komisiji zagotovi pomoč pri izbiri, spremljanju in oceni pilotnih projektov. Pogodba je bila sklenjena leta 2009 in še velja.

Druga faza se začenja v prvem četrtletju 2010, ko je predviden javni razpis za zbiranje predlogov v okvirnem znesku 2.400.000 EUR.

Izbira pilotnih predlogov in podpis pogodb o dodelitvi sredstev sta predvidena za drugo polovico leta 2010 (okvirno oktobra 2010).

Predelava zastarelih plovil, ki se ne uporabljajo v trgovini z ribiškimi proizvodi (07 03 18)

1. Cilj

V skladu z opredelitvijo proračunskega organa pilotni projekt zajema veliko različnih vrst plovil. Predlagano je, da se osredotoči le na ladje, ki so povezane z Evropo: majhne ladje, ki plujejo v Evropski uniji (EU), plovila vojaške mornarice in druga vladna plovila ter velika morska plovila, ki so povezana z EU (ki pristajajo v pristaniščih EU ali plujejo pod zastavo ene od držav članic EU ali katerih dejanski lastnik je državljan EU). Velika morska plovila, ki delujejo zunaj EU, ne bodo vključena v projekt.

Poleg tega ob upoštevanju proračunske opombe in utemeljitve ni jasno, ali je cilj teoretična raziskava ali dejanski operativni projekt v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo materialov ter ustreznim ravnanjem s preostalimi nevarnimi odpadki.

Predlaga se, da se v letu 2010 izvede študija za določitev obsega, s katero se popiše število in sestava ladij ter opredelijo postopki za recikliranje, ki že obstajajo ali so v pripravi. Rezultati raziskave bi lahko sčasoma omogočili drugo fazo (2011), v kateri bi izluščili analitične izsledke in opredelili najboljše prakse, ki bi jih razširjali v akcijah za spodbujanje ozaveščenosti v ustreznih državah članicah (2. faza).

Projekt bo potekal v naslednjih fazah:

1. faza (2010): popis ladij, njihove sestave, lokacije in metod demontiranja (vključno z vplivi na zdravje ljudi in okolje). Opredelitev najboljših praks.

2. faza (2011): organizacija akcij za spodbujanje ozaveščenosti v državah članicah, zagotavljanje informacij o najboljših praksah, spodbujanje javnih razprav ter iskanje novih rešitev in zamisli v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi (lokalne oblasti, lastniki ladij, obrati za recikliranje ladij, nevladne organizacije itd.).

Na podlagi rezultatov dela v teh dveh fazah bi lahko opredelili prihodnje možnosti razvoja, na primer na področju novih tehnologij ravnanja z odpadki, ki bi omogočale recikliranje in ponovno uporabo materialov, kot so steklena vlakna in smole, iz katerih so sestavljene ladje, ter boljše ravnanje z nevarnimi snovmi, ki nastanejo pri recikliranju ladij. Tak razvoj bi bilo mogoče spodbujati s predlogi prednostnih nalog projektov, ki bodo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v prihodnosti financirani v okviru sedmega okvirnega programa.

2. Izvajanje

1. faza:

Ustrezne informacije o velikih gospodarskih morskih plovilih bodo pridobljene na podlagi postopka s pogajanji (obstaja komercialna baza podatkov).

Te informacije bodo nato uporabljene v raziskavi (javni razpis).

2. faza: Akcije za spodbujanje ozaveščenosti bodo organizirane na podlagi enega ali več posameznih razpisov.

3. Napoved za leto 2010

Projekt je treba izvesti v dveh fazah. Iz proračuna za leto 2010 naj se na podlagi javnega naročila financira le prva faza (300.000 EUR). O drugi fazi naj se odloča in jo podrobneje opredeljuje šele, ko bodo v prvi fazi zagotovljene osnovne informacije. Tudi druga faza bi naj bila izvedena na podlagi javnega naročila (proračun za leto 2011).

Sklep o financiranju prve faze bo za sprejetje predložen do aprila 2010.

Javni razpis bo organiziran čim prej v prvi polovici leta 2010. Ker bo izveden postopek javnega naročila, podpisa pogodbe ni mogoče pričakovati prej kot v drugi polovici leta 2010.

Težave je mogoče pričakovati v povezavi z demontiranjem velikih morskih plovil, ki se v glavnem izvaja v tretjih državah, kar lahko oteži dostop do informacij o učinkih metod recikliranja.

Gospodarska škoda zaradi velikih količin vodnih izgub v mestih (07 03 19)

1. Cilj

Cilj projekta je oceniti količino vode, ki ne prinaša prihodka, in z njo povezano gospodarsko škodo v velikih mestih v Evropski uniji (EU). Predlagane cilje je mogoče povzeti, kot sledi:

1) Ocena in ovrednotenje vode, ki ne prinaša prihodka, v različnih vzorčnih mestih.

2) Analiza posledic, povezana gospodarska škoda in vpliv na okolje.

Izguba vodnih virov je pomembna z vidika virov in z gospodarskega vidika. Namen projekta bo zato ugotoviti povezavo med izgubami vode in vrednostjo vode v danih povodjih.

2. Izvajanje

Pilotni projekt se bo izvajal na podlagi javnega razpisa za zbiranje ponudb.

Pogodba bo namenjena pridobivanju izhodiščnih podatkov o izgubah vode v izbranih velikih mestih v Evropski uniji.

Kot je določeno v proračunskih opombah, mora biti projekt povezan z zavezami EU proti pomanjkanju vode in suši, pri čemer bodo izbrane tiste države, ki se soočajo z velikimi težavami zaradi pomanjkanja vode in/ali suš, kjer je znano, da so izgube velike, in je zato tudi veliko možnosti za zmanjšanje izgub, pa tudi mesta, v katerih so močno zmanjšali izgube vode, da se raziščejo najboljše prakse.

Izguba vodnih virov je pomembna z vidika virov in z gospodarskega vidika. Namen projekta bo zato ugotoviti povezavo med izgubami vode in vrednostjo vode v danih povodjih.

3. Napoved za leto 2010

Komisija bo za izvajanje zgornjih ciljev v prvi polovici leta 2010 organizirala javni razpis za zbiranje ponudb.

Pogodba bo predvidoma podpisana pred koncem leta.

Potrjevanje nizkoogljičnih načinov kmetovanja (07 03 21)

1. Objective

Ob upoštevanju ciljev, ki so začrtani v proračunski opombi, bi Komisija pilotni projekt izvedla na podlagi treh glavnih nalog:

- prvič, primerjava obstoječih kalkulatorjev ogljika na ravni kmetij in določitev poljščine ali hibrida, ki bi ga bilo najustrezneje testirati v tretji fazi projekta. Predvidoma bo projekt nekoliko presegel opis v proračunski opombi ter zajel tudi druge okoljske vplive sistemov kmetovanja in ukrepov za ublažitev, da kalkulator ogljika za podnebne spremembe ne bi, na primer, ogrozil biotske raznovrstnosti;

- drugič, razmislek o upravljanju, ki bi bilo potrebno za vzpostavitev sistema potrjevanja;

- in tretjič, testiranje kalkulatorja ogljika (iz prve naloge) in uporabnost upravnih predlogov (iz druge naloge) na regionalni ravni, da se oceni izvedljivost projekta v celotni Evropski uniji.

2. Izvajanje

Komisija je v pismu novembra 2009 o izvedljivosti predlogov sprememb, ki so bili sprejeti med prvo obravnavo proračuna za leto 2010, zapisala, da že izvaja raziskave v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava pilotni projekt. Izsledki teh raziskav bodo na voljo pred koncem leta 2010 in bi morali zagotoviti podlago za oblikovanje dejavnosti v okviru pilotnega projekta.

GD za okolje bo omenjene tri naloge predvidoma izvajal v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem.

3. Napoved za leto 2010

Sklep o financiranju predhodne raziskave bo za sprejetje predložen do aprila 2010.

Pogodbe in/ali upravni dogovori s Skupnim raziskovalnim središčem glede izvajanja prve in druge naloge bodo predvidoma podpisani v drugi polovici leta 2010, končni izsledki bodo podani v letih 2011 in 2012. V zvezi s tretjo nalogo še ni odločeno, ali jo je mogoče financirati s sredstvi za leto 2010.

Celovita raziskava o načinih za ustavitev širjenja alergije na navadni grint in cvetni prah (07 03 22)

1. Cilj

V skladu s proračunsko opombo, sprejeto v proračunu za leto 2010, je cilj projekta:

- analizirati različne vrste nadzora širjenja navadnega grinta in opredeliti najučinkovitejšo metodo;

- razviti preventivne ukrepe za nadzor širjenja navadnega grinta .

Invazivne vrste, kot je navaden grint, so druga največja nevarnost za biotsko raznovrstnost po vsem svetu. Problem se bo zaradi podnebnih sprememb ter širjenja trgovine in turizma v prihodnjem stoletju še zaostril.

Ta cilj vključuje cilje 1, 2 in 6, ki jih je izglasoval Evropski parlament. Ne vključuje ciljev 3, 4 in 5 v zvezi z alergenimi učinki cvetnega prahu navadnega grinta. O tem sta se na sestanku 8. decembra 2009 dogovorila Komisija (GD za okolje ter GD za zdravje in varstvo potrošnikov) in poslanec Evropskega parlamenta János Áder. Raziskave o alergenih učinkih in njihovem zdravljenju po mnenju udeležencev sestanka niso primerne za pilotni projekt.

Glede na proračunska sredstva, ki jih je odobril Evropski parlament, bo Komisija posebno pozornost v pilotnem projektu namenila naslednjim vidikom:

- širjenje navadnega grinta v Evropski uniji (EU), pri čemer bo za spremljanje širjenja navadnega grinta zasnovan in vzpostavljen sistem zgodnjega opozarjanja. Vzpostavitev takega sistema bo izvedena v tesni povezavi z delom, ki že poteka (na primer delo Evropske agencije za okolje), ter v okviru nastajajoče strategije EU za invazivne vrste. Raziskana bo možnost, da bi oblikovali sistem, ki bi ga razširili tudi na druge invazivne vrste;

- negativni vplivi navadnega grinta na javno zdravje, biotsko raznovrstnost in proizvodne sisteme;

- izvajanje raznovrstnih eksperimentov, da se oceni rezultate postopkov zatiranja in njihov vpliv na neciljne vrste ter analizira agronomske in organizacijske vzorce, povezane z zatiranjem navadnega grinta.

Na podlagi teh dejavnosti bo predvidoma mogoče oblikovati in izvajati nadaljnje dejavnosti za boj proti napadu navadnega grinta na ekosistem.

2. Izvajanje

Projekt, za katerega je v proračunu za 2010 predviden znesek 1.500.000 EUR, bo izveden na naslednje načine:

 na podlagi razpisa za zbiranje predlogov za okvirni znesek 50.000 EUR, namenjen za podporo izvajanju raznovrstnih eksperimentov, ki so potrebni za oceno metod za zatiranje navadnega grinta ter oblikovanje in razširjanje priporočil v zvezi z rezultati nadzornih ukrepov, njihovimi agronomskimi in organizacijskimi vzorci, dejavniki uspeha in vplivi na neciljne vrste. Razpis bo objavljen marca/aprila 2010 (po sprejetju ustreznega sklepa o financiranju), projekti pa se bodo predvidoma začeli izvajati pred koncem leta 2010, pri čemer bodo trajali največ 3 leta.

 Na podlagi javnega razpisa za zbiranje ponudb, ki bo objavljen marca 2010, bo sklenjena pogodba o opravljanju storitev za največ 500.000 EUR. V skladu s pogodbo bo izdelana analiza možnosti za oblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja. Podpis pogodbe in začetek dela sta predvidena za november 2010.

 Na podlagi javnega razpisa za zbiranje ponudb, ki bo objavljen marca 2010, bo sklenjena pogodba o opravljanju storitev za največ 500.000 EUR. V skladu s pogodbo bo izdelana analiza finančnih vplivov navadnega grinta na javno zdravje, biotsko raznovrstnost in proizvodne sisteme. Vključeni bodo neposredni in posredni stroški.

3. Napoved za leto 2010

Marca 2010 bo objavljen javni razpis za zbiranje ponudb, na podlagi katerega bo sklenjena pogodba o opravljanju storitev v zvezi z oblikovanjem in vzpostavitvijo sistema zgodnjega opozarjanja. Poleg tega bo marca 2010 objavljen javni razpis za zbiranje ponudb, na podlagi katerega bo sklenjena pogodba o opravljanju storitev v zvezi z učinki navadnega grinta v EU.

Delo na podlagi obeh pogodb se bo predvidoma začelo novembra 2010.

Razpis za zbiranje predlogov v zvezi z eksperimenti za nadzor in zatiranje navadnega grinta bo objavljen potem, ko bo sprejet sklep o financiranju. Rok za oddajo ponudb bo v maju, pogodba o odobritvi sredstev pa bo predvidoma sklenjena v tretjem četrtletju 2010.

Morebitne težave, zlasti v zvezi z javnim razpisom za zbiranje ponudb, bi lahko nastale, ker istočasno poteka priprava strategije EU za invazivne vrste, pri čemer bi bilo treba določila te strategije upoštevati pri oblikovanju in analiziranju možnosti za vzpostavitev sistema zgornjega opozarjanja, vendar strategija morda ne bo pravočasno dokončana. Poleg tega trenutno poteka tudi pregled strategije o zdravstvenem varstvu rastlin. Upoštevati je treba tudi rezultate tega procesa. Težave se lahko pojavijo tudi zaradi dejstva, da se projekt osredotoča na vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja o eni sami vrsti, medtem ko hkrati poteka delo v zvezi z določbami za splošnejši sistema zgodnjega opozarjanja o invazivnih vrstah.

Spodbujanje nadomeščanja evropskih trgovskih ladij s plovili z majhnim vplivom na okolje (11 09 03)

Komisija še razpravlja o dodelitvi projekta med posameznimi generalnimi direktorati in o najustreznejšem načinu izvajanja.

Evropski sistem nadomestil za aluminijaste pločevinke (17 03 18)

1. Cilj

Cilj projekta je oceniti učinek uvedbe vseevropskega sistema nadomestil za aluminijaste pločevinke in – če bo ocenjeni učinek pozitiven –izvesti pilotno fazo takega sistema v izbranih državah članicah. Zato je treba izvesti temeljito oceno učinka z vidika okoljskih, gospodarskih, socialnih in upravnih vprašanj, pri čemer je treba upoštevati nemoteno delovanje notranjega trga ter pripraviti podroben načrt o vidikih pilotnega projekta.

Za ta namen namerava Komisija uvesti oceno učinka, ki bo raziskala problem in ocenila izvedljivost možnih rešitev (300.000 EUR).

V prvi fazi mora izvajalec oceniti okoljske, gospodarske, socialne in upravne učinke uvedbe skupnih pravil glede nadomestila za pločevinke. Analizirati je treba kvalitativne in kvantitativne vidike učinkov.

Nato mora izvajalec opredeliti rešitve, ki predvidoma ustvarjajo največje koristi ob najnižjih stroških za družbo. V oceno vsake možnosti mora biti vključena analiza stroškov in koristi. Izdelati je treba napovedi glede možnih koristi (okoljskih, gospodarskih in socialnih) takega sistema v obdobju 10 let ter povezanih stroškov za prebivalstvo Evropske unije (EU) v celoti in na ravni posameznih držav članic.

V oceni bo opredeljena tudi ustrezna raven upravljanja, na kateri bi bilo treba sprejeti ukrepe, v skladu s Pogodbo ter protokoloma o subsidiarnosti in sorazmernosti.

Če se izkaže, da je najustrezneje ukrepati na ravni EU, mora ocena opredeliti tudi potrebni pravni okvir (vključno z osnutki predlogov ustreznih ukrepov) ter natančen časovni razpored korakov in potrebnih vlaganj na ravni EU in v vsaki državi članici.

Če se izkaže, da je najustrezneje ukrepati na nacionalni ali regionalni ravni, je treba predlagati ukrepe za krepitev sodelovanja med državami članicami in boljšo usklajenost sistemov kavcij za aluminijaste pločevinke. Med te ukrepe bi bilo mogoče vključiti akcije za spodbujanje ozaveščenosti, nadnacionalne delavnice za več zainteresiranih strani, harmonizacijo nacionalnih zakonodaj itd. Opisati je treba stroške in koristi uvedbe takih ukrepov, časovni razpored in korake za izvajanje teh ukrepov.

Na podlagi ocene učinka bi lahko sčasoma razvili drugo fazo projekta, v kateri bi v praksi preverili izvedljivost in dodano vrednost najboljših rešitev, ki bi jih nakazala raziskava.

2. Izvajanje

Komisija načrtuje oceno učinka, ki bo izvedena na podlagi postopka javnega naročanja in financirana iz proračuna za leto 2010. Okvirni proračun 300.000 EUR, od tega: opredelitev in ocena možnosti za soočanje s problemom, oblikovanje možnosti in ocena okoljskih, gospodarskih in socialnih vplivov.

Sklep o financiranju prve faze bo za sprejetje predložen do aprila 2010.

Javni razpis bo organiziran čim prej v prvi polovici leta 2010. Ker bo izveden postopek javnega naročila, podpisa pogodbe ni mogoče pričakovati prej kot v drugi polovici leta 2010.

Druga faza praktičnega izvajanja je odvisna od izida ocene učinka. O nujnosti in dodani vrednosti druge faze se je treba odločiti šele, ko bo ocena učinka zagotovila osnovne informacije.

3. Napoved za leto 2010

Sklep o financiranju predhodne raziskave bo za sprejetje predložen do aprila 2010.

Javni razpis za zbiranje ponudb bo objavljen v prvi polovici leta 2010.

Pogodba bo predvidoma podpisana v drugi polovici leta 2010.

Rezultate ocene učinka je mogoče pričakovati do konca leta 2011.

Razdelek 3a

Presoja vpliva zakonodajnih ukrepov v pogodbenem pravu (18 06 09)

1. Cilj

Splošni cilji projekta so:

(a)       odpraviti zakonske ovire za učinkovito delovanje čezmejnih transakcij med podjetji v državah članicah;

(b)       izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji;

(c)       spodbujati pregled in razvoj skupnega referenčnega okvira za evropsko pogodbeno pravo;

(d)       spodbujati razpravo o koristnosti 28. pogodbenega sistema.

2. Izvajanje

V okviru pilotnega projekta se bodo v letu 2010 začele izvajati naslednje dejavnosti:

(a) Prevod osnutka skupnega referenčnega okvira za evropsko pogodbeno pravo ter komentarjev in opomb ter drugih akademskih del na področju evropskega pogodbenega prava v pet pomembnih jezikov (nemški, francoski, španski, italijanski in poljski). Zaradi omejenih sredstev ne bo mogoče prevesti celotnega osnutka skupnega referenčnega okvira. Predvidoma je rešitev v tem, da se prevede le dele, ki se neposredno ali posredno nanašajo na pogodbeno pravo. Da bi spodbudili široko razpravo, je treba v zgoraj omenjene jezike prevesti tudi druga akademska dela. V okviru tega je treba prevesti tudi Vodilna načela v evropskem pogodbenem pravu[6]. Ta raziskava je pripravljena v francoščini in obsega približno 170 strani. V angleščino je bila že prevedena, vendar bo razprava učinkovitejša, če bodo na voljo tudi nemški, italijanski, španski in poljski prevod.

(b) Raziskava o mnenju evropskih podjetij o 28. pogodbenem sistemu: Ta sistem bi bil podoben ureditvi drugih področij na notranjem trgu (npr. evropska podjetja, evropska gospodarska interesna združenja ali blagovne znamke Skupnosti) in bi spodbudil razvoj trgovine znotraj Skupnosti, saj vzpostavlja enoten pravni okvir, ki je neposredno uporaben.

(c) Največ pet seminarjev o določenih vprašanjih v zvezi s pogodbenim pravom, npr. o t.i. modrem gumbu (v čezmejnih elektronskih transakcijah lahko stranke na zaslonu izberejo modri gumb ter tako sprejmejo, da bo namesto instrumentov nacionalnega prava za pogodbo med njimi veljal neobvezni evropski instrument).

Komisija bo za izvajanje teh dejavnosti uporabila različne obstoječe pogodbe o opravljanju storitev.

3. Napoved za leto 2010

1. četrtletje: sprejetje sklepa o financiranju

2. četrtletje: začetek prevajanja in izvajanja raziskave

3. in 4. četrtletje: organizacija konferenc

Razdelek 3b

Mreže kulturne dediščine za hitro opozarjanje (15 04 46)

1. Cilj

Proračunska opomba, sprejeta v proračunu za leto 2010, predvideva vzpostavitev sistema za neposredno izmenjavo informacij med uradnimi točkami za stike v različnih državah članicah z namenom opozarjanja na primere kraje in trgovine ali nezakonitega izvažanja predmetov kulturne dediščine ali zaščitenih zgodovinskih spomenikov ter zagotavljanja vseh potrebnih informacij in infrastrukture vsem točkam za stike.

Sistem izmenjave podatkov temelji na ustrezno dokumentiranih podatkih o ukradenih predmetih in vseh koristnih informacijah, da se olajša preiskovanje in vračanje teh predmetov na podlagi sporazuma med točkami za stike o ukrepih za boj proti kraji in nezakoniti trgovini s predmeti kulturne dediščine, pri čemer točke za stike podatke nemudoma posredujejo policiji, pristaniškim in letališkim oblastem ter carinski upravi.

2. Izvajanje

Pilotni projekt Evropskega parlamenta je mogoče umestiti v okvir sklepov Sveta EU z dne 27./28. novembra 2008, v katerih je Svet med drugim pozval Komisijo, naj pred 31. decembrom 2010 preuči zakonodajne, normativne in operativne instrumente na področju prikrivanja ukradenih kulturnih dobrin v Evropski uniji ter o njih poroča.

Prav tako je poudaril pomen tesnega sodelovanja med posebnimi službami držav članic za boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami, na primer z določitvijo točk za stike v vsaki državi članici, in priporočil, da se preučijo možnosti za hitrejše in obsežnejše širjenje informacij o ukradenih kulturnih dobrinah, ki so na voljo v obstoječih nacionalnih sistemih.

Ravno zato je Komisija začela izvajati naslednje dejavnosti:

V skladu s sklepi Sveta EU z dne 27./28. novembra je pozvala Interpol, naj izboljša svojo podatkovno zbirko in sistem samodejne izmenjave podatkov. Oblikovana delovna skupina bo svoja priporočila predstavila do sredine leta 2010; ta priporočila bo mogoče izvajati v okviru programa „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“, ki ga vodi GD za pravosodje, svobodo in varnost.

Prav tako se izvaja raziskava o preprečevanju trgovine s kulturnimi dobrinami v EU, ki bo predvidoma zaključena ob koncu leta 2010 ali v začetku 2011; na podlagi rezultatov te raziskave je treba opredeliti potrebe in možne oblike sodelovanja na ravni EU.

-  Skupina strokovnjakov za „mobilnost zbirk“, ki jo vodi GD za izobraževanje in kulturo, trenutno opredeljuje metode za boljše preprečevanje kraj in boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami v državah članicah. Skupina bo delo predvidoma zaključila v letu 2010.

3. Napoved za leto 2010

Po mnenju Komisije bi bilo treba dejavnosti v okviru pilotnega projekta, ki ga je sprejel Evropski parlament, začeti izvajati šele, ko se zaključi delo v okviru obstoječih pobud. Seveda bo Komisija Parlament sproti obveščala o rezultatih dejavnosti, ki se že izvajajo.

Zaradi časovnih omejitev je malo verjetno, da bo lahko Komisija začela izvajati pilotni projekt pred koncem leta 2010.

V vsakem primeru lahko Komisija, če bodo v letu 2010 na voljo ustrezni rezultati, razmisli o možnosti, da sredstva, ki so na voljo, nameni izvajanju obstoječih pobud.

Razdelek 4

Nadzorni in zaščitni ukrepi za plovila Skupnosti, ki plujejo po območjih, kjer je razširjeno piratstvo (19 06 07)

1. Cilj

Prvi in glavni rezultat bo redno zagotavljanje podatkov o pomorskem nadzoru regije ob obalah Somalije, ki jih bodo prejemali operativni uporabniki na tem področju – npr. pomorske sile EU, odvisno od trajanja mandata, nato pa ustrezno telo za spremljanje. Da bi zagotovili zaupnost podatkov, podatkov o pomorskem spremljanju in nadzoru iz sistemov Evropske unije ni dovoljeno deliti s telesi, ki niso odgovorna za zaščito in varovanje plovil Skupnosti na tem območju ali s katerimi niso sklenjeni izvršljivi sporazumi o zaščiti takih podatkov.

Rezultat projekta bo tudi spodbujanje ozaveščenosti o pomorskih razmerah in izvedena ocena tveganja. To bi predvidoma omogočilo boljšo zaščito plovil, ki plujejo na zelo nevarnih območjih.

2. Izvajanje

Predlagana metoda izvajanja je neposredno centralizirano upravljanje. Projekt vključuje storitev, tj. raziskavo možnosti za zagotavljanje celovitih pomorskih podatkov, vključno s poskusno fazo. V skladu s tem je za izvedbo ustreznih nalog zadolženo Skupno raziskovalno središče.

3. Napoved za leto 2010

V okviru tega pilotnega projekta so predvidene naslednje dejavnosti:

Dopolnitev nabora obstoječih pobud in akterjev, ki sodelujejo.

Vzpostavitev in preizkus zbirke podatkov o pomorskem nadzoru, povezav in stikov v izbranih državah na območju Afriškega roga in Adenskega zaliva.

Zagotavljanje trajnega toka podatkov o pomorskem nadzoru iz različnih virov.

Preizkus najpomembnejših delov sistema v preizkusni fazi v izbranih državah na območju ob obalah Somalije[7], da bi ugotovili, katere od možnih metod so izvedljive in učinkovite v praksi.

Analiza stroškov in koristi uporabe posameznih nadzornih ali komunikacijskih sredstev, ki bo podlaga za odločitev o nadaljnji uporabi teh sredstev v fazi izvajanja.

Program za dejavnosti vzpostavljanja miru, ki jih vodijo nevladne organizacije (19 06 09)

1. Cilj

Komisija je v pismu o izvedljivosti že zapisala, da poseben pilotni projekt za sodelovanje s civilnim prebivalstvom pri ustvarjanju razmer za mir ni potreben, ker te dejavnosti v veliki meri že izvaja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami v okviru instrumenta za stabilnost.

Skoraj četrtino vse pomoči za odziv na krizne razmere (približno 60 milijonov) v skladu s členom 3 Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (19.060101) po vsem svetu izvajajo nevladne organizacije, pri čemer je bilo od leta 2007 odobrenih več kot 80 donacij. Najvidnejši primeri so Zimbabve, Južna Tajska, Kolumbija, Gruzija, Bangladeš, Filipini in Kuba.

V skladu s členom 4.3 Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost je bilo v obdobju 2007–2009 za financiranje nevladnih organizacij namenjenih 9 milijonov evrov, v obdobju 2010–2013 pa bo za ta namen predvidoma dodeljenih povprečno najmanj 10 milijonov evrov letno.

Glejte: http://ec.europa.eu/external_relations/grants_contracts/grants/awards/index_en.htm

Poleg tega je Komisija v skladu s členom 3 Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost nedavno sprejela sklep o financiranju Tretje zmogljivosti za nujno ukrepanje v korist tretjih držav, ki jih je prizadela kriza, vključno z nasveti o politiki, tehnično pomočjo, posredovanjem in spravo (Third Facility for urgent actions involving Policy Advice, Technical Assistance, Mediation and Reconciliation for the benefit of third countries affected by crisis situations – PAMF 3), ter ga objavila na svoji spletni strani (http://ec.europa.eu/external_relations/ifs/index_en.htm). Ta program bo zagotovil več kot 3 milijone evrov za dejavnosti v kriznih razmerah na področjih, ki so našteta v pilotnem projektu in se izvajajo pod vodstvom nevladnih organizacij.

V okviru tega pilotnega projekta bo v skladu s proračunskimi opombami, ki jih je izglasoval Evropski parlament, zagotovljen še 1 milijon evrov dodatnih sredstev za obstoječe dejavnosti.

2. Izvajanje

Ta pilotni projekt se bo v letu 2010 predvidoma izvajal v okviru novega sklepa o financiranju Četrte zmogljivosti za nujno ukrepanje v korist tretjih držav, ki jih je prizadela kriza, vključno z nasveti o politiki, tehnično pomočjo, posredovanjem in spravo, v katerem bo predvideno posebno financiranje dejavnosti pod vodstvom nevladnih organizacij.

Ta sklep bo odobril financiranje pod postavkama 19.0601 in 19.0609 (pilotni projekt). Možno bi bilo organizirati zaprti razpis za zbiranje predlogov, zlasti za dejavnosti v stabilnih razmerah in ne v kriznih razmerah. Vzpostavljen bo poseben sistem nadaljnjega dela in poročanja o izdatkih, dejavnosti in rezultatih v okviru pilotnega projekta.

3. Napoved za leto 2010

Zgoraj omenjeni sklep o financiranju bo sprejet v prvem četrtletju 2010, donacije za dejavnosti pod vodstvom nevladnih organizacij se bodo dodeljevale od zadnjega četrtletja 2010 naprej.

Sredstva za kmetijsko proizvodnjo (21 02 04)

1. Cilj

Splošni cilj tega pilotnega projekta je olajšati dostop malih kmetov do finančnih virov, ki so namenjeni spodbujanju kmetijske pridelave v državah v razvoju.

Trenutno (februarja 2010) Komisija načrtuje raziskovalno misijo v Malawi, da preveri obstoj in poštenost organizacij, ki se specializirano ukvarjajo z mikrofinanciranjem, vključno z lokalnimi bankami in združenji. Raziskovalna misija bo omogočila opredelitev možnih projektov na področju mikrokreditov za male kmete, ki jih je najbolj prizadela kriza glede hrane ter iščejo finančna sredstva za povečanje produktivnosti in pridelka. Nato bo treba pravilno izbrati možne končne upravičence.

2. Izvajanje

Komisija bo na podlagi rezultatov raziskovalne misije odločila, ali je mogoče skleniti neposredno pogodbo z lokalnimi institucijami za mikrofinanciranje, ki že delujejo v državi in imajo dejansko monopolni položaj. Bolje bi bilo izbrati spodnjo možnost: ciljno usmerjen projekt.

Če ta možnost ne bo izvedljiva, bo Komisija razmislila o organizaciji razpisa za zbiranje predlogov, ki bo namenjen delovanju specializiranih mikrofinančnih institucij.

3. Napoved za leto 2010

Po koncu raziskovalne misije (predvidoma marca/aprila 2010) bo Komisija v primeru ciljno usmerjenih projektov začela postopek za dodelitev nepovratnih sredstev in na podlagi tega sprejela odločbo Komisije (predvidoma maja 2010), nato pa sklenila pogodbe (predvidoma septembra 2010)..

Če bo treba izvesti razpis za zbiranje predlogov, bo postopek predvidoma takšen:

– april–oktober 2010: objava smernic

– december 2010: oddaja konceptnih zasnov

– januar 2011: začetek ocenjevanja

– sredina aprila 2011: oddaja popolnih prijav

– konec maja 2011: izbira uspešnih kandidatov

– junij 2011: podpis donacijskih pogodb

Okrepljeno zdravstveno varstvo za žrtve spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo (21 05 01 08)

1. Cilj

V skladu s proračunsko opombo, sprejeto v proračunu za leto 2010, je cilj tega pilotnega projekta izboljšati zdravniško oskrbo žrtev spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo.

2. Izvajanje

Ker je bil dogovor o tem projektu dosežen šele pred kratkim, delegacija Komisije v Demokratični republiki Kongo še pripravlja projekt.

Najprej bo delegacija najela svetovalca za kratek čas, ki bo raziskal možnosti v okviru projekta, med katerimi so:

o neposredna podpora obstoječim zdravstvenim ustanovam na vzhodu Demokratične republike Kongo, ki skrbijo za žrtve spolnega nasilja,

o raziskava možnosti za usposabljanje zdravstvenega osebja in zagotavljanje opreme zdravstvenim ustanovam na vzhodu Demokratične republike Kongo, ki skrbijo za žrtve spolnega nasilja.

3. Napoved za leto 2010

o Projektna naloga za opredelitev izdelana: konec februarja

o Postopek izbire svetovalca (okvirna pogodba, 8. sklop): marec

o Zaključek raziskave: julij

o Predlog o financiranju v Bruslju oddan: september

Razdelek 5

Evropske raziskovalne štipendije za čezmejno raziskovalno novinarstvo (16 02 05)

1. Cilj

Proračunska opomba, sprejeta v proračunu za leto 2010, omenja projekt, katerega cilj je spodbuditi resno čezmejno raziskovalno novinarstvo na ravni Evropske unije (EU), pri čemer se organizirajo odprti razpisi za zbiranje predlogov in izberejo skupni raziskovalni projekti novinarjev iz vsaj dveh držav članic EU, ki imajo čezmejno ali evropsko razsežnost z nacionalnega, regionalnega ali lokalnega vidika.

V tej fazi je Komisija že navezala predhodne stike z upravo Evropskega parlamenta. GD za komuniciranje namerava navezati dodatne stike z zadevnimi poslanci Evropskega parlamenta.

2. Izvajanje

Komisija trenutno raziskuje možnosti za izvajanje pilotnega projekta. Projekt je politično občutljiv, ker predvideva dodelitev javnih sredstev novinarjem posameznikom.

3. Napoved za leto 2010

O fazi izvajanja bo odločeno po temeljiti oceni.

Medinstitucionalni sistem za opredelitev dolgoročnih trendov v EU (25 01 09)

Komisija še razpravlja o najustreznejšem načinu izvajanja. Vzporedno so službe Komisije navezale stike z Evropskim parlamentom, da bi izmenjali zamisli o najboljšem pristopu k izvajanju tega pilotnega projekta.

Izvajanje pripravljalnih ukrepov

Razdelek 1a

Erasmus za mlade podjetnike (02 02 03 05)

1. Cilj

Evropa potrebuje več podjetnikov. Podjetništvo je bistveno za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Številnim ustanoviteljem malih in srednjih podjetij (MSP) primanjkuje vodstvenih izkušenj in ključnih spretnosti. To poleg dejstva, da velika večina MSP posluje samo v eni državi, omejuje rast.

Erasmus za mlade podjetnike novim podjetnikom v Evropski uniji pomaga pri bogatenju izkušenj, učenju in mrežnem povezovanju z izkušenimi podjetniki v njihovih podjetjih v drugih državah članicah EU. Splošni cilj pripravljalnega ukrepa je izboljšanje podjetništva, internacionalizacija in konkurenčnost evropskih MSP ter povečanje možnosti za uspeh morebitnih podjetnikov začetnikov ter novoustanovljenih mikropodjetij in malih podjetij v EU.

Pripravljalni ukrep bo prispeval tudi k pripravi pravne podlage za stalni program po letu 2011.

2. Izvajanje

Pripravljalni ukrep bo izveden z razpisom za zbiranje predlogov, ki bo objavljen okrog meseca marca 2010. Pričakuje se, da bo izbranih 30–35 predlogov.

3. Napoved za leto 2010

Cilji v letu 2010 so:

o izvedba razpisa za zbiranje predlogov za leto 2010,

o upravljanje pogodb o subvencijah ter izmenjav iz naslova mobilnosti iz razpisa za leto 2009,

o cilj: 1200 izmenjav do junija 2011,

o ocenjevanje pilotnega projekta in pripravljalnega ukrepa,

o organizacija konference zainteresiranih strani o razvoju programa Erasmus za mlade podjetnike v prihodnosti,

o priprava pravne podlage za stalni program.

Predviden je naslednji časovni razpored:

ČAS

CILJ

PRIČAKOVANI REZULTAT

marec 2010

objava razpisa za zbiranje predlogov za drugi krog pripravljalnega ukrepa

sodelovanje zadevnih organizacij v celotni EU

12.–13. april 2010

konferenca zainteresiranih strani (Bruselj)

prispevek k ocenjevanju pilotnega projekta in pripravljalnega ukrepa, ki bo omogočil pripravo pravne podlage

julij 2010

ocenjevanje predlogov

izbira najboljših predlogov (okrog 25–35), sprejem ocenjevalnega poročila in podpis sklepa o dodelitvi

september 2010

prvo poročilo o vmesni oceni

prispevek k pripravi pravne podlage

oktober–december 2010

priprava in podpis pogodb o subvencijah

maksimizacija dodeljenih odobritev za podpis pogodb o subvencijah

junij–december 2010

priprava pravne podlage

priprava besedila pravne podlage za razpošiljanje in odobritev

Evropske destinacije odličnosti (02 02 08 01)

1. Cilj

Vse od začetka projekta je cilj pobude usmeriti pozornost na vrednost, pestrost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij ter v Evropi in tretjih državah promovirati evropske kraje, kjer si za gospodarsko rast prizadevajo z zagotavljanjem socialne, kulturne in okoljske trajnosti turizma. Namen ukrepa je tudi, da bi se evropski državljani bolje medsebojno spoznali.

Leta 2006 je proračunski organ sprejel pilotni projekt „Evropske destinacije odličnosti“ (EDEN) kot sredstvo za zagon ukrepa Skupnosti za podporo evropskega turizma z letnim proračunom 1 milijon EUR. Leta 2007 je bil pilotni projekt zaključen. Proračunski organ je leta 2008 sprejel proračun v višini 2,5 milijona EUR za zagon pripravljalnega ukrepa za zagotovitev nadaljevanja pilotnega projekta. Enak proračun je bil sprejet tudi leta 2009. Za tretje in zadnje leto pripravljalnega ukrepa je proračunski organ glasoval za povečanje proračuna na 3 milijone EUR.

Konkretni cilji projekta so:

· povečati prepoznavnost novih evropskih turističnih destinacij odličnosti, zlasti tistih, ki so manj znane,

· seznaniti javnost z raznovrstnostjo in kakovostjo evropske turistične ponudbe,

· promovirati vse evropske države in regije v Evropi in na trgih najpomembnejših tretjih držav,

· zmanjšati prezasedenost in sezonsko nihanje, preusmeriti tok turističnih obiskov na nove destinacije,

· nagraditi trajnostne oblike turizma,

· oblikovati platformo za izmenjavo dobrih praks na evropski ravni,

· spodbujati mrežno povezovanje med nagrajenimi turističnimi destinacijami, kar bi lahko spodbudilo druge destinacije k uporabi trajnostnih vzorcev razvoja turizma.

Projekt je decembra 2009 s slovesno podelitvijo nagrad v okviru fotografskega natečaja EDEN, ki je bila organizirana v prostorih Parlamenta, dobil tudi konkretno podporo Evropskega parlamenta.

2. Izvajanje

V letu 2009 je Komisija:

1. izvedla projekt EDEN III (imenovan „Turizem in zaščitena območja“) s podporo držav članic v obliki zagotavljanja subvencij (v višini do 75 % upravičenih stroškov) za nacionalne postopke izbora destinacij odličnosti; Ta izbor je v prvem polletju leta 2009 na nacionalni ravni izvedlo 22 držav (20 držav članic in 2 državi kandidatki): Avstrija – Belgija – Bolgarija – Ciper – Češka republika – Estonija – Francija – Grčija – Hrvaška – Irska – Italija – Latvija – Litva – Luksemburg – Madžarska – Malta – Nizozemska – Poljska – Romunija – Slovenija – Španija – Turčija.

Izbor 22 zmagovalk je bil zaključen meseca junija 2009. Upravičene destinacije so bila tista zaščitena območja (tj. območje kopnega in/ali morja/notranjih voda, ki je posebej namenjeno zaščiti in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter naravnih in z njimi povezanih kulturnih virov ter upravljano s pravnimi ali drugimi učinkovitimi sredstvi) in/ali območja, ki so mejila nanje, kjer je bil razvit ekonomsko uspešen turistični produkt, ki zaščiteno območje uporablja kot sredstvo ter hkrati spoštuje zaščiteno okolje in izpolnjuje potrebe lokalnega prebivalstva in obiskovalcev.

2. da bi zagotovila večjo prepoznavnost pripravljalnega ukrepa, izvedla naslednje komunikacijske dejavnosti:

a. priprava avdiovizualnega gradiva o nagrajenih destinacijah in podelitev nagrad EDEN,

b. organizacija podelitve nagrad EDEN in razstava EDEN med Evropskim turističnim forumom v Bruslju 7.–8. oktobra 2009,

c. priprava promocijskega gradiva (npr. predstavitev za medije, brošure, posterji itd.),

d.  zagon strani za oboževalce v spletnem omrežju Facebook, objava strani o EDEN v Wikipedii, objava člankov v različnih revijah, priprava posebne izdaje revije „Parliament Magazine“ o natečaju,

e. vzdrževanje in posodabljanje posebnega spletnega portala (www.edenineurope.eu ),

f. odprtje fotografskega natečaja na temo trajnostnega turizma, z zaključno podelitvijo nagrad v prostorih Evropskega parlamenta.

3. da bi destinacijam zagotovila podporo na področju mrežnega povezovanja ter dejavnosti promocije in trženja za izboljšanje vidikov trajnostnosti pri upravljanju evropskih destinacij:

a. skrbela za omrežje evropskih destinacij odličnosti,

b. zmagovalnim destinacijam v okviru projekta EDEN II predlagala podpis tako imenovane bruseljske deklaracije, s čimer so se te pridružile omrežju,

c. organizirala dve srečanji omrežja (eno februarja na Irskem in eno oktobra v Bruslju),

d. poskusila vključiti nacionalne turistične urade v promocijo zmagovalnih destinacij.

3. Napoved za leto 2010

Nadaljujejo se enaki cilji in postopki kot v predhodnem letu: v dogovoru z državami članicami je predvidena tema „turizem in obnova fizičnih lokacij“.

Za februar je načrtovana objava razpisa za zbiranje predlogov za zainteresirane države članice, kandidatke in države Evropskega območja proste trgovine (EFTA). Znesek, namenjen za subvencije za postopek izbire bo enak kot v letu 2009 (1 milijon EUR).

Po zaslugi povečanega proračuna bo več sredstev porabljenih za komunikacijsko kampanjo z namenom povečanja prepoznavnosti projekta v Evropi in zunaj nje ter za izboljšanje delovanja omrežja EDEN, ki naj bi služilo kot referenčna platforma za lokalne organe, ki želijo uvesti ponudbo trajnostnega turizma za rast.

Projekt EDEN IV se bo zaključil s podelitvijo nagrad, ki bo organizirana ob velikem turističnem dogodku v zadnji tretjini leta, da bi privabili kar največje število ljudi.

V ta namen bo okrepljeno sodelovanje z različnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti z Evropsko komisijo za potovanja ter specializiranimi televizijskimi kanali in revijami.

Glavni cilj v letu 2010 je povečanje osveščenosti o novih netradicionalnih destinacijah po vsej Evropi v širši javnosti. Natančneje 25 destinacij bo pred poletjem 2010 na podlagi njihove trajnostne ponudbe na področju vodnega turizma dobilo oznako evropskih destinacij odličnosti; pred koncem leta se bo začela izbira nove teme EDEN; omrežje EDEN se bo razširilo in okrepilo pod vodstvom strokovnjaka za trženje in blagovne znamke destinacij.

Morebitne težave so povezane s splošno gospodarsko krizo. Številni sodelujoči organi se zaradi zniževanja finančnih sredstev in krčenja kadrov že soočajo s težavami pri vodenju projekta. Obstaja konkretna možnost, da se število držav, ki sodelujejo v projektu, ne bo povečalo.

Trajnostni turizem (02 02 08 02)

1. Cilj

Izvajanje pripravljalnega ukrepa v letu 2009 je potekalo na podlagi obstoječih okvirnih pogodb in razpisa male vrednosti (manj kot 60.000 EUR). Osredotočeno je bilo na dve pobudi za osveščanje. Prva pobuda je bila izdelava kratkega videa za spodbujanje kolesarjenja kot prostočasne dejavnosti – a tudi kot načina trajnostnega prevoza v turizmu – in za promocijo obstoječih evropskih kolesarskih poti (EuroVelo).

Druga pobuda je vključevala organizacijo treh regionalnih delavnic v Evropi z namenom:

- opozoriti na vse večji pomen kolesarskega turizma ter njegovih prednosti in regionalnih gospodarskih vplivov ter poudariti pomen razvoja evropske kolesarske poti „ob železni zavesi“, ki bo prinesla koristi nekdaj odmaknjenim območjem,

- predstaviti najboljše evropske prakse z obstoječih evropskih kolesarskih poti in pripraviti model izvedbe poti ob železni zavesi,

- ugotoviti interes držav in regij ob železni zavesi za izvedbo take kolesarske poti in določiti nadaljnje ukrepe z opredelitvijo izvedljivih/konkretnih pobud, s katerimi bi Komisija lahko pomagala pri uresničevanju v letih 2010 in 2011,

- spodbujati mrežno povezovanje držav in regij ob nekdanji železni zavesi s ciljem vzpostavitve transnacionalne kolesarske poti ob železni zavesi,

- spomniti na skupno zgodovino držav in ljudi ob nekdanji železni zavesi ter hkrati opozoriti na evropsko državljanstvo teh ljudi.

Na vsaki delavnici se je zbralo od 90 do 120 udeležencev iz lokalnih, regionalnih in nacionalnih prometnih in turističnih organov ter drugih zainteresiranih strani, pa tudi novinarjev in predstavnikov medijev, ki so pokazali ogromno zanimanje za temo kolesarskega turizma. Kot govornik je bil na delavnice povabljen poslanec Evropskega parlamenta Michael Cramer, začetnik in pobudnik projekta poti ob železni zavesi.

2. Izvajanje

Izvajanje tega pripravljalnega ukrepa v letu 2010 bo potekalo v obliki razpisa za zbiranje predlogov.

3. Napoved za leto 2010

Zdi se, da je izvajanje nadaljnjih ukrepov za osveščanje na področju kolesarskega turizma najbolje opraviti z razpisom za zbiranje predlogov, namenjenim naslednjim upravičencem: nacionalnim in/ali regionalnim organom ter drugim združenjem za regionalni razvoj in/ali turizem v državah članicah.

Časovni načrt za leto 2010 (okvirno):

April: objava razpisa za zbiranje predlogov najboljših praks v čezmejnih trajnostnih kolesarskih in železniških turističnih omrežjih

November: objava rezultatov

December: odločitev o nagradi

Pričakovani rezultat:

Pričakuje se, da bo nagrajenih 3–10 čezmejnih omrežij (odvisno od velikosti projekta).

Morebitne težave:

- pri iskanju ustreznih sinergij s podobnimi razpisi v okviru operativnih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Socialni turizem v Evropi (02 02 08 03)

1. Cilj

Izvajanje tega projekta bi predstavljalo resnično priložnost za promocijo partnerstev med socialnimi partnerji ter zasebnim in javnim sektorjem, ki jih spodbuja Evropska unija. Programi regionalnih izmenjav (npr. Interreg, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj) kažejo nagnjenost k spodbujanju regionalnega in čezmejnega sodelovanja. V tem kontekstu naj bi bil projekt Calypso orodje za razširitev obstoječih regionalnih dobrih praks na druga evropska ozemlja ob zagotavljanju dostopnosti – z izmenjavami v turizmu – drugim ciljnim skupinam, tako da bi bili vključeni dodatni sloji evropskega prebivalstva.

Leta 2009 (s sredstvi za leto 2009) se je začela študija, ki jasno odraža glavne cilje projekta Calypso. Cilji študije so:

- pripraviti seznam glavnih (najbolj reprezentativnih) dobrih praks kot sredstvo za spodbujanje turistične dejavnosti zlasti izven visoke sezone ter posledično ustvarjanje zaposlitvenih priložnosti v času, ko je turistično povpraševanje tradicionalno nizko,

- opredeliti obstoječe ukrepe na evropski in nacionalni ravni, ki omogočajo izmenjavo oseb iz naslednjih ciljnih skupin: starejši, mladi, invalidi in družine, ki se soočajo s težkimi socialnimi okoliščinami,

- preučiti težave, povezane s takimi izmenjavami, in predlagati najprimernejše rešitve,

- predlagati enega ali več mehanizmov v nizki turistični sezoni, ki bi določenim ciljnim skupinam (starejšim, mladim, invalidom in družinam, ki se soočajo s težkimi socialnimi okoliščinami) omogočili dopust v drugih državah članicah/kandidatkah na podlagi tematskih programov in nastanitvenih ponudb, ki bi jih koordinirali organi držav članic/kandidatk (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organi), na podlagi pobud zainteresiranih strani kot so občine, dobrodelne organizacije, župnije, zveze, socialni partnerji, zadruge ali poljubna nepridobitna združenja.

2. Izvajanje

V letu 2010 se poleg drugih pobud izvaja tudi ta študija. Dosega zgornjih ciljev bi prispevala k:

- ustvarjanju gospodarske dejavnosti in rasti v celotni Evropi (z zagotavljanjem razvoja evropskih turističnih programov za ciljne skupine),

- izboljšanju vzorcev sezonskega turizma v celotni Evropi, zlasti s družbenopolitično vlogo turizma (vzorci rasti turizma, spodbujanje gospodarske dejavnosti po ciljnih skupinah v času nizke sezone kot sredstvo za zmanjševanje nevarnosti brezposelnosti v turizmu zaposlenih oseb, zmanjševanje obremenitev fizične infrastrukture razvitih destinacij s spodbujanjem turizma zunaj visoke sezone, pomoč pri razvoju malih nastajajočih destinacij v kontekstu regionalnega razvoja),.

- ustvarjanju večjega števila delovnih mest in boljših delovnih mest v sektorju turizma (spoštovanje izzivov trajnostnega turizma[8], krepitev možnosti za polno zaposlitev v nasprotju s sezonskim delom s krajšim delovnim časom, izboljševanje zaposlitvenih pogojev s poudarjanjem pomena kakovostnega delovnega okolja v celotni verigi turistične ponudbe.

- širitvi pojma evropskega državljanstva (zagotavljanje realnih priložnosti za izboljšanje mobilnosti, samoizpolnitev, druženje in aktivno učenje za družine, mlade in starejše).

3. Napoved za leto 2010

Predvideno je, da bo študija, ki se trenutno izvaja, dala ustrezna priporočila za usmeritve projekta Calypso v prihodnosti. Z namenom omogočanja izmenjav in razvoja socialnega turizma na evropski ravni namerava Komisija na začetku izdati razpis za zbiranje predlogov v vseh evropskih državah, ki se zanimajo za pripravljalni ukrep. Proračun bo približno 800.000 EUR.

Poleg izvedbe študije so predvidene še druge dejavnosti, kot so komunikacijska kampanja (ki izkorišča obstoječo okvirno pogodbo) in srečanja v različnih delih Evrope, namenjena zagotavljanju dodatne prepoznavnosti pripravljalnega ukrepa. Komunikacijska kampanja bo med drugim obsegala tudi izdelavo logotipa in letakov ter pripravo usmerjenih zbirk podatkov in krepitev odnosov z zainteresiranimi stranmi. Srečanja pa so načrtovana tako, da bodo organizirana v različnih stopnjah izvajanja študije. Zaključna konferenca bo v sodelovanju s španskim predsedstvom organizirana junija 2010.

Komisiji pri njenih prizadevanjih pomaga skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo različni predstavniki zainteresiranih strani (vključno z uradniki iz Komisije, zastopniškimi organi evropskega turizma, člani Skupine za trajnostni turizem, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami itd.) in s katero se redno posvetuje na različnih stopnjah izvajanja.

Razdelek 1b

Spodbujanje ugodnega okolja za mikrokredite v Evropi (13 03 24)

1. Cilj

Dne 13. novembra 2007 je Evropska komisija sprejela sporočilo (KOM (2007) 708) „Evropska pobuda za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju“ ([9]) („Evropska pobuda“), katerega cilj je spodbujanje razvoja mikrokreditov v Evropski uniji. To pobudo sestavljajo štiri različna področja:

e.  izboljšanje pravnega in institucionalnega okolja v državah članicah,

f.  nadaljnje ustvarjanje ugodnih razmer za podjetništvo,

g.  spodbujanje širjenja najboljših praks,

h.  zagotavljanje dodatnega finančnega kapitala za mikrokreditne institucije.

V sporočilu Komisije je zlasti poudarjeno, da je za pomoč mikrofinančnim institucijam/ponudnikom mikrokreditov, da sprostijo svoj potencial, potrebna ustrezna tehnična in finančna podpora.

Komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta 10. oziroma 11. septembra 2008 sprožili skupno pobudo JASMINE (Skupni ukrep za podporo mikrofinančnih institucij v Evropi) za podporo nebančnih ponudnikov mikrokreditov z namenom pomoči pri izboljšanju kakovosti njihovega poslovanja ter njihovi širitvi in zagotavljanju trajnostnosti.

Pilotna faza te pobude je namenjena preskušanju sposobnosti evropskega trga za zagotavljanje komercialne podpore ponudnikom mikrokreditov/mikrofinančnim institucijam. Razvijanje in izvajanje pobude JASMINE se je začelo v tretjem četrtletju leta 2009. Pilotna faza bo trajala 3 leta, od leta 2009 do leta 2011, in je usmerjena na približno 30 nebančnih mikrofinančnih institucij v EU.

Ob upoštevanju zgoraj omenjene pilotne faze sta se Komisija in EIB dogovorili o naslednjem:

i. instrument JASMINE bo gostil in upravljal Evropski investicijski sklad (EIS),

j. Komisija bo financirala dejavnosti, povezane s tehnično pomočjo za nebančne ponudnike mikrokreditov/mikrofinančne institucije, na primer ocenjevanje in usposabljanje, kot je opredeljeno v predlogu 2 sporočila KOM(2007) 708 (prvi steber), in

k. EIB bo zagotovila sredstva za izbrane mikrofinančne institucije na komercialni podlagi z 20-milijonskim mikrokreditnim pilotnim instrumentom RCM (drugi steber). Slednji je namenjen podpori razvoja zelo majhnih mikropodjetij s strani mikrofinančnih subjektov, ki so blizu samozadostnosti ali so na splošno v razvojni fazi, ki je usmerjena v to, da postanejo v celoti dobičkonosni. Finančne instrumente sestavljajo stvarni in osebni dogovori o delitvi tveganja in kapitalske naložbe ter bodo financirani hkrati s sofinanciranjem partnerjev kot so banke ali investicijski skladi.

Na podlagi odločitve Evropskega parlamenta, da sproži pripravljalni ukrep za spodbujanje ugodnejšega okolja za mikrokredite v Evropi, ki je skladna z določbami pobude KOM(2007) 708, ki jo je 13. novembra 2007 sprejela Komisija – „Evropska pobuda za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju“ –, sta Komisija in EIS zavzela stališče, da se dodelitev proračunskih sredstev s strani Evropskega parlamenta lahko uporabi za dokončanje dejavnosti, predvidenih v pobudi JASMINE, kar bi evropskim mikrofinančnim institucijam omogočilo zagotavljanje širšega nabora storitev, in sicer:

dodatni tvegani kapital in finančno podporo za pomoč manjšim in manj trajnostnim mikrofinančnim institucijam, kot so tiste v drugem stebru, da dosežejo smiselno velikost in finančno stanje (tretji steber). Sredstva, ki so na voljo po pripravljalnem ukrepu („sredstva EPPA“) bodo uporabljena v ta namen skupaj z mikrokreditnim pilotnim instrumentom RCM ali poljubnim drugim evropskim instrumentom, povezanim z mikrofinancami.

Ti trije stebri se obravnavajo kot ločeni viri financiranja in se tako tudi upravljajo.

2. Obseg ukrepa in cilj

Cilj ukrepa je izvajanje pripravljalnega ukrepa. Cilj pripravljalnega ukrepa je spodbujanje razvoja mikrokreditov na trajnostnostni osnovi, zlasti z zagotavljanjem izhodiščnih sredstev nebančnim mikrofinančnim institucijam v EU.

Dodeljeni proračun za ukrep (4.000.000 EUR) bo porabljen za zagotavljanje izhodiščnih sredstev in druge finančne podpore izbranim mikrofinančnim institucijam/nebančnim ponudnikom mikrokreditov v EU. Namenjen je pomoči majhnim mikrofinančnim institucijam/ponudnikom mikrokreditov, da dosežejo smiselno velikost in finančno stanje.

Ukrep naj bi izboljšal razvoj mikrokreditov v EU v koordinaciji z instrumentom JASMINE, ki sta ga leta 2008 predstavili in ustvarili Komisija in skupina EIB ter združuje tehnično pomoč (prvi steber) in mikrokreditni pilotni instrument RCM (drugi steber).

Ker do sredstev po mikrokreditnem pilotnem instrumentu RCM, ki v svojih smernicah navaja, da „mora biti finančni cilj mikrokreditnega instrumenta kritje vseh stroškov in ohranjanje dejanske vrednosti ustrezne investicije“, ne bodo upravičene vse mikrofinančne institucije/ponudniki mikrokreditov, bodo sredstva EPPA omogočala financiranje novih pobud z močno legitimnostjo s socialnega vidika in jim bodo pomagala doseči trajnostnost v srednje- do dolgoročnem obdobju. Izhodiščna sredstva so začetni kapital za ustanovitev podjetja. Znesek je običajno razmeroma nizek, saj je podjetje še v konceptualni fazi. Taka naložba je običajno v fazi, ko prihodkov še ni, zato so izhodiščna sredstva potrebna za pokrivanje začetnih stroškov delovanja, dokler storitev ne začne ustvarjati prihodkov in pritegne pozornosti zasebnih vlagateljev.

3. Izvajanje

Projekt se bo izvajal z neposredno subvencijo Komisije (4 milijone EUR) EIS v skladu s členoma 168(d) in 168(f) uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002. Odbor EIS je 22. decembra 2009 odobril povečanje tega zneska za dodatnih 250.000 EUR. To bo omogočilo podpis sporazuma o prispevkih z EIS v prvem četrtletju leta 2010.

Sredstva, ki so bila dodeljena za ta pripravljalni ukrep, bodo porabljena za pomoč do 5 nebančnim ponudnikom mikrokreditov, da dosežejo trajnostnost in zadosten obseg poslovanja v srednjeročnem obdobju. Od primera do primera se bodo v letu 2010 izplačevala izbranim mikrofinančnim institucijam/ponudnikom mikrokreditov. Del sredstev bo namenjen tudi vzpostavitvi koordinacije z instrumentom JASMINE. Administrativni stroški, povezani z vodenjem projekta, so ocenjeni na 7 % za celotno trajanje projekta.

EIS predvideva porabo sredstev predvsem na dva načina:

Samostojno financiranje iz sredstev za izhodiščnega kapitala za nove mikrofinančne institucije/ponudnike mikrokreditov, za katere se lahko pričakuje, da bodo imeli pomemben vpliv na ustvarjanje delovnih mest in finančno vključevanje, a niso komercialno sposobni pridobitve posojila. V tem primeru bo EIS finančno podprl ustanovitev/rast mikrofinančnih institucij/ponudnikov mikrokreditov (tj. lokalne pobude v zahodnoevropskih državah) z zagotavljanjem izhodiščnega kapitala. Končni cilj sredstev v kontekstu samostojnega financiranja je prispevati k ustanovitvi in ohranjanju novih ponudnikov mikrokreditov.

Kombinacija izhodiščnih sredstev/financiranja iz sredstev EPPA in komercialnega financiranja iz mikrokreditnega pilotnega instrumenta RCM za kritje tveganj mikrofinančnih institucij/ponudnikov mikrokreditov, ki izkazujejo kakovosten portfelj a potrebujejo kapital za soočanje z rastjo povpraševanja (tj. odpiranje novih vej za obstoječe mikrofinančne institucije/ponudnike mikrokreditov, zaposlovanje novih kadrov, širitev v nove prostore), ali katerih koli drugih novih evropskih instrumentov, povezanih z mikrofinancami.

4. Napoved za leto 2010

Ukrep se bo začel v prvem četrtletju leta 2010 in bo trajal do 31. decembra 2020. Investicijsko obdobje bo dolgo do 4 leta od datuma, ko bo EIS prejel sredstva.

GD REGIO, GD ENTR in GD EMPL si prizadevajo uskladiti svoje aktivnosti z namenom spodbujanja večje sinergije med obstoječimi instrumenti za mikropodjetja in finančno vključevanje potencialnih podjetnikov, zlasti instrumentoma JEREMIE in JASMINE, instrumentom CIP in novim mikrofinančnim instrumentom PROGRESS.

Razdelek 2

Podnebje Karpatske kotline (07 03 17)

1. Cilj

Cilj pripravljalnega ukrepa je preučiti natančno vremensko in prostorsko sliko Karpatov in Panonske nižine z integriranimi ali vsaj primerljivimi metodami. Ti rezultati bodo v pomoč pri raziskavah nihanja in sprememb regionalnega podnebja ter uporabni klimatologiji.

To je drugo leto tega pilotnega projekta: v proračunu za leto 2009 je bilo zanj namenjenih 2,5 milijona EUR, v proračunu za leto 2010 pa sta rezervirana 2 milijona EUR.

Projekt že poteka in je usmerjen v zbiranje in obdelavo ustreznih podatkov z namenom sprotnega spremljanja suš v panonski regiji in razvoja protokola/platforme za izmenjavo informacij.

Komisija meni, da v drugem letu nadaljnja vlaganja v zbiranje in obdelavo podatkov ne bi bila primerna, ne da bi prej zbrali in analizirali rezultate prvega leta financiranja.

Komisija v skladu z belo knjigo Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam in ob upoštevanju potreb panonske/jugovzhodnoevropske regije predlaga, da se v letu 2010 projekt osredotoči na analizo občutljivosti regije na vplive podnebnih sprememb in na predlaganje možnih prilagoditvenih ukrepov. Rezultati te analize bodo tesno povezani s trenutnim delom in bodo predstavljali prispevek k „klirinški hiši“ EU za prilagajanje, spletni platformi za izmenjavo informacij o vplivih podnebnih sprememb, občutljivosti in prilagajanju, predvideni v beli knjigi o prilagajanju podnebnim spremembam.

2. Izvajanje

Komisija želi skleniti eno ali več pogodb za analizo občutljivosti na vplive podnebnih sprememb in možnih prilagoditvenih ukrepov.

3. Napoved za leto 2010

V drugi polovici leta 2010, po sprejemu sklepa o financiranju, bo objavljen en javni poziv ali več.

Zmogljivost za hitro odzivanje EU (07 04 05)

1. Cilj

Pripravljalni ukrep je namenjen odzivanju na izzive civilne zaščite, opisane v resolucijah Evropskega parlamenta o boju proti naravnim nesrečam, v sporočilu Komisije o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče in v resoluciji Evropskega parlamenta o gozdnih požarih poleti 2009. Zajema enote v pripravljenosti in opremo za različne naravne nesreče ter zmanjšuje obstoječe vrzeli v odzivnih zmogljivostih. Predstavljen je bil v proračunu za leto 2008 in obnovljen v proračunu za leto 2009, ko je bil pilotni projekt iz leta 2008 združen z evropskimi taktičnimi rezervami za boj proti gozdnim požarom v enotni pripravljalni ukrep. Razlog za to je bilo dejstvo, da sta pilotni projekt in pripravljalni ukrep v letu 2008 pokrivala tesno povezane dejavnosti, medtem ko je bil pilotni projekt omejen samo na gozdne požare.

Podaljšanje pripravljalnega ukrepa na leto 2010 (tretje in zadnje proračunsko leto) bo omogočilo nadaljevanje, krepitev in razširitev zmogljivosti za hitro odzivanje, vzpostavljenih v letih 2008 in 2009, dokler ne bo Komisija predstavila in zakonodajalec sprejel predloga za trajno vzpostavitev zmogljivosti za hitro odzivanje.

Predlagani zneski so enaki tistim, ki so bili v tej proračunski vrstici dodeljeni v proračunu za leto 2009.

2. Izvajanje

Sredstva bodo porabljena prek:

1) razpisa za zbiranje predlogov (subvencije) z namenom izboljšanja splošne zmogljivosti Evropske unije (EU) za takojšnje odzivanje na nujne potrebe, ki so posledica vseh vrst velikih nesreč v Evropski uniji in zunaj nje, ter

2) razpisa za zbiranje ponudb (pogodba za izvedbo študije) z namenom ocenjevanja različnih modelov upravljanja in sporazumov za razvoj zmogljivosti za hitro odzivanje EU.

3. Napoved za leto 2010

V postopku sprejema je sklep o začasnem financiranju.

Za februar 2010 se načrtuje objava razpisa za zbiranje predlogov v vrednosti 7.350.000 EUR, za april 2010 pa podpis pogodb o subvencijah. Informativni dan bo predvidoma organiziran februarja 2010.Prav tako se načrtuje, da bo februarja 2010 objavljen razpis za pogodbo za izvedbo študije v vrednosti 150.000 EUR in da bo podpis pogodbe sledil aprila 2010.

Predvidoma bodo subvencije upravičencem podeljene pred poletjem. Pripravljalni ukrep naj bi omogočal nadaljnje preskušanje različnih sporazumov za zagotavljanje dostopnosti sredstev za operacije civilne zaščite EU.

Te lahko vključujejo:

- pripravljenost dodatnih evropskih zmogljivosti za hitro odzivanje, ki jih lahko zahteva Komisija/MIC,

- nadaljnje podaljšanje obdobij pripravljenosti in dodatna razporeditev sredstev, ki so na voljo v okviru razpisov za pripravljalne ukrepe za leti 2008 in 2009,

- dopolnilno taktično rezervo zračne zmogljivosti za gašenje požarov za pomoč državam članicam ali tretjim državam, ki jih ogrožajo gozdni požari.

Nadzorne točke (počivališča) za prevoz živali (17 04 03 03)

1. Cilj

Povečan prevoz živali po cesti na dolge razdalje je sprožil potrebo po izboljšanju nadzornih točk, kjer naj živali počivajo. Zaradi zdravja in dobrega počutja živali je bilo treba uvesti posebne ukrepe, da se preprečita stres živali in širjenje nalezljivih bolezni. Cilj ukrepa je povečati uporabo nadzornih točk in spodbujati nadzorne točke visoke kakovosti.

Pripravljalni ukrep v letu 2010 je nadaljevanje podobnih pripravljalnih ukrepov v letih 2009 in 2008.

2. Izvajanje

Projekt se bo izvajal s subvencijami za obnovo ali izgradnjo visokokakovostnih nadzornih točk in morebitnim sistemom izdajanja potrdil za izboljšanje njihove uporabe s strani prevoznikov živine.

Za izvajanje bo neposredno skrbel GD SANCO.

3. Napoved za leto 2010

Trenutno se izvaja predhodna študija izvedljivosti za določitev najboljših meril za subvencije, katere rezultati se pričakujejo maja 2010 (na osnovi točkovanja v letu 2009).

Pripravlja se sklep o financiranju trenutnega ukrepa, ki bo v tem času sprejet.

Objavljen bo enotni razpis za zbiranje predlogov v vrednosti 2.000.000 EUR. Ukrep naj bi bil izveden v 24 mesecih od podpisa pogodbe o subvenciji. Razpis bo objavljen po zaključku predhodne študije izvedljivosti.

Morebitne težave:

V predhodnem razpisu, izvedenem leta 2008, na isto temo je zanimanje za projekt pokazalo majhno število strank. Poleg tega te niso mogle zagotoviti zadostnega sofinanciranja ali gospodarske trajnostnosti, da bi lahko zagotovile skladno sodelovanje v predlaganih projektih.

Prihodnji razpis bo pripravljen tako, da bo deležen večje publicitete in da se bodo zainteresirane stranke zavedale pomena gospodarske izvedljivosti svojih projektov.

Razdelek 3b

Erasmus za novinarje (09 06 05)

1. Cilj

Proračunske opombe, sprejete v proračunu za leto 2010, predvidevajo, da „je zagotavljanje pluralizma v Evropi eden najpomembnejših ciljev politike EU na področju medijev. Učinkovit način za povečanje pluralizma je, da se dostop do njega omogoči novinarjem. To bi bilo mogoče doseči s financiranjem izmenjave novinarjev med različnimi državami in mediji znotraj EU. Cilj je, da se novinarjem omogoči pridobitev širšega in poglobljenega razumevanja EU ter različnih medijev in kultur znotraj nje.“

V prvem letu tega pripravljalnega ukrepa bodo zagotovljeni parametri, s katerimi bo ukrep, ki ga je zahteval Evropski parlament (poslanec Rübig), mogoče uspešno izvesti.

2. Izvajanje

V prvem koraku pripravljalnega ukrepa bo naročena raziskovalna študija/študija izvedljivosti. Raziskovalna študija bo preizkusila osnovno logiko posega in določila pravila izvajanja za morebitni program „Erasmus za novinarje“. Rezultat študije mora biti originalna analiza in ne zgolj izbor sekundarnih virov; upoštevati mora programe Erasmus, ki se že izvajajo, se učiti iz njihovih izkušenj ter preprečiti podvajanje in predlagati alternativne načine. Študija mora biti sestavljena iz dveh delov. V prvem delu naj bi bile podrobnosti o razvoju in izvajanju morebitnega programa. Drugi del študije pa naj bi zagotovil osnovne informacije o trenutnem stanju novinarstva in medijskega sektorja v državah članicah Evropske unije. V tem delu študije naj bi bilo oblikovanje zbirke podatkov in priprava analize za upravljanje morebitnega programa s strani zunanjega subjekta.

3. Napoved za leto 2010

Cilj: Naročena bo raziskovalna študija/študija izvedljivosti. Študija mora biti zaključena v 12 mesecih, prvi del pa naj bi bil na voljo septembra 2010.

Časovni razpored:

Čas

Glavne naloge

23. januar

objava razpisa za študijo izvedljivosti

februar–marec 2010

ocenjevanje predlogov, podelitev in podpis pogodbe za izvedbo raziskovalne študije

september 2010

predhodno poročilo o prvem delu študije na voljo, s prispevki za pripravo pilotnega projekta

marec 2011

oddaja drugega dela s statističnim ozadjem za upravljanje projekta

Pričakovani rezultat

Raziskovalna študija/študija izvedljivosti, ki bo zagotovila potrebne informacije za izvajanje projekta Erasmus za novinarje.

Morebitne težave

Pričakovati ni nobenih posebnih težav. Priprava zahtevane zbirke statističnih podatkov o trenutnem položaju novinarstva in medijskega sektorja lahko sproži različna vprašanja v drugem delu. To težavo bo mogoče reševati z rednimi posvetovanji z izvajalcem v okviru vodenja študije.

Pripravljalni ukrep na področju športa (15 05 11)

1. Cilj

V skladu s členom 165 PDEU „Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge“. Cilj pripravljalnega ukrepa za leto 2010 je zagotoviti politično podporo za opredelitev prihodnjih političnih ukrepov na področju športa (študije, raziskave, konference in seminarji) in preizkusiti vzpostavitev in delovanje ustreznih omrežij in dobrih praks.

2. Izvajanje

Razpis za zbiranje predlogov bo pokrival podporo omrežij in dobre prakse na treh glavnih področjih:

· boj proti uporabi nedovoljenih poživil (okvirno število projektov: 5. okvirna višina sredstev: 1 milijon EUR),

· spodbujanje socialne vključenosti v športu in s športom (okvirno število projektov: 5. okvirna višina sredstev: 1 milijon EUR),

· spodbujanje prostovoljstva v športu (okvirno število projektov: 1. okvirna višina sredstev: 0,5 milijona EUR).

Potencialni upravičenci bodo javni organi, športne organizacije, izobraževalne ustanove in organi civilne družbe.

Pri tem ukrepu so bili vzpostavljeni neformalni stiki z Evropskim parlamentom. Na seji Odbora za kulturo in izobraževanje januarja 2010 je Komisija sporočila, da trenutno začenja postopek posvetovanja z zainteresiranimi stranmi na področju športa, ki bo podlaga za prihodnje pobude na tem področju, in bo začrtala politični pristop do športa v odziv na člen 165(2) PDEU.

3. Napoved za leto 2010

Javna naročila: študije, raziskave, konference in seminarji bodo izvedeni z namenom podpore strukturiranega dialoga Komisije z zainteresiranimi stranmi na področju športa in opredelitve prihodnjih ukrepov na področju športa na podlagi prednostnih nalog, opredeljenih v beli knjigi o športu iz leta 2007.

Evropsko leto prostovoljstva 2011 (15 06 11)

1. Cilj

Namen pripravljalnih ukrepov v letu 2010 je pripraviti temelje za uspešno evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva v letu 2011. V skladu z opombami k proračunski vrstici 15.06.11 bodo pripravljalni ukrepi usmerjeni v razvoj in začetek informacijske in komunikacijske kampanje ter v usklajeno mobilizacijo civilne družbe.

Dobro usmerjena in strokovna informacijska in komunikacijska kampanja je za uspeh evropskega leta bistvenega pomena. Kampanja bo razvita in predstavljena v letu 2010, da bi zagotovila dobro raven osveščenosti v letu 2011. V skladu z večstransko okvirno pogodbo št. EAC/20/2008 z nadaljnjimi primerjalnimi razpisi bo pripravljena posebna pogodba za zagotavljanje celovitih komunikacijskih storitev. Izbrani izvajalec bo zadolžen za: pripravo koncepta komunikacijske kampanje in strategije za evropsko leto ter njuno izvajanje in nadzor; razvoj in razširjanje komunikacijskih orodij in promocijskih materialov vključno z evropskim spletnim mestom; in organizacijo dogodkov za osveščanje.

Prostovoljci in organizacije civilne družbe, ki zastopajo prostovoljce in delajo z njimi, so ključne zainteresirane strani evropskega leta. Subvencija bo dodeljena strukturi za usklajevanje, ki združuje glavne zainteresirane strani na evropski ravni, in sicer za mobilizacijo prostovoljcev in spodbujanje zavezanosti letu v civilni družbi.

Zveza je edinstveno panevropsko združenje 22 mednarodnih in evropskih omrežij nevladnih organizacij (NVO), ki združuje bogastvo znanja in izkušenj brez primere. Zastopa 1.500 organizacij civilne družbe, ki so aktivne na nacionalni in regionalni ravni, ter pokriva vse sektorje in vrste prostovoljstva, kot tudi vse starosti prostovoljcev, zato je dejansko v monopolnem položaju za izvedbo nalog strukture za usklajevanje civilne družbe, kot je določeno v členu 168.1(c) izvedbenih predpisov. Noben drug organ ne more konkurirati obsegu, širini in geografski pokritosti ter ravni zastopanja zveze. Sekretariat zveze bo povabljen, da predstavi prošnjo za subvencijo in pojasni, kako bi: načrtovali in izvedli dejavnosti, ki so posebej usmerjene v prostovoljce in organizacije civilne družbe ter namenjene spodbujanju priznavanja prostovoljstva; spodbujali projekte in krepitev partnerstev med civilno družbo, gospodarstvom ter raziskovalnimi in javnimi organi; podpirali razpravo o posredovanju izkušenj za izboljšanje političnega okvira prostovoljstva; in ustvarili boljše pogoje za prostovoljne dejavnosti v Evropski uniji.

2. Izvajanje

Pripravljen je bil delovni program, ki pokriva ta dva ukrepa in je trenutno v postopku posvetovanja med službami. Delovni program naj bi bil sprejet okrog začetka marca, kar bi omogočalo podpis pogodb za komunikacijsko kampanjo in strukturo za usklajevanje civilne družbe ter začetek dela konec marca/aprila 2010.

Pri tem ukrepu so bili vzpostavljeni neformalni stiki z Evropskim parlamentom.

3. Napoved za leto 2010

V prvem četrtletju leta 2010 naj bi bil izveden neposredni postopek dodelitve.

Spremljevalni ukrepi na področju potrošniške politike (17 02 03)

1. Cilj

Natančna vrsta ukrepa in podatkov za zbiranje je še v fazi preučevanja. Splošni cilj je boljše razumevanje delovanja notranjega trga z vidika potrošnika in povpraševanja Prizadevanja za to bodo potekala z nadaljevanjem obstoječih raziskav in študij, z iskanjem najboljših načinov za posredovanje rezultatov in optimizacijo opredeljenih metodologij ter z morebitnim financiranjem nadaljnjih tržnih študij – ter posledično izboljševanjem kakovosti pregleda stanja potrošniških trgov.

2. Izvajanje

Odvisno od rezultatov trenutne razprave bodo za izvajanje različnih delov ukrepa uporabljeni razpisi za zbiranje ponudb, predlogi za subvencije ali okvirna pogodba.

3. Napoved za leto 2010

Na podlagi rezultatov bližajočega se tretjega pregleda stanja potrošniških trgov (marec 2010) bo GD SANCO opredelil potrošniške trge, ki kažejo najresnejše znake nepravilnega delovanja za potrošnike. Eden teh trgov ali več bo nato izbran za temeljitejšo tržno študijo.

Za zagotovitev nadaljnjega napredka uvedbe usklajenih metodologij za razvrščanje in poročanje na ravni Evropske unije bo izvedena raziskava, kako najlaže premagati ovire na tej poti. Raziskane bodo tudi možnosti za boljše posredovanje podatkov, zbranih s pregledom stanja.

Razdelek 4

Okoljsko spremljanje območja Črnega morja in skupni evropski okvirni program za razvoj črnomorske regije (07 02 04)

1. Cilj

Ta pripravljalni ukrep je namenjen spodbujanju ukrepov za redno spremljanje kakovosti morskega in obalnega okolja ter boj proti onesnaženosti v črnomorski regiji.

Konkretni cilji so naslednji:

- preučiti onesnaženost morskega in obalnega okolja ter raziskati učinke onesnaženosti na biotsko raznovrstnost in delovna mesta, ki jih podpira morsko in obalno okolje,

- razviti nove tehnologije za varstvo okolja in čistilne akcije v izrednih razmerah,

- zasnovati in vzpostaviti celovit sistem za nadzor morskega in obalnega okolja v regiji,

- vzpostaviti omrežje objektov za dinamični nadzor sistema „morje-obala-reka“ z daljinskim zaznavanjem,

- usposobiti in pripraviti osebje za dejansko izvajanje dejavnosti, povezanih z nadzorom.

2. Izvajanje

Ta pripravljalni ukrep nadaljuje pilotni projekt „okoljsko spremljanje območja Črnega morja“ in skupni evropski okvirni program za razvoj črnomorske regije iz leta 2008.

V proračunih za leti 2008 in 2009 sta bili črnomorski komisiji, edini organizaciji ki s svojo pristojnostjo in strukturo lahko zagotovi učinkovit dialog na področju onesnaževanja med obrežnimi državami, dodeljeni dve subvenciji po 1 milijon EUR:

- Prva pogodba o subvenciji je bila podpisana decembra 2008, ukrep, ki se je začel januarja 2009, pa bo trajal 24 mesecev. Projekt je namenjen krepitvi institucionalnega sodelovanja za izgradnjo konsenza pri soočanju s težavami onesnaženja z nafto in pripravi izvajanja platforme za spremljanje onesnaženja z nafto in informiranje o njem.

- Druga pogodba o subvenciji je bila podpisana decembra 2010, projekt pa naj bi se po pričakovanjih zaključil konec leta 2011. Usmerjen je v razvoj zmogljivosti za informiranje in nadzor, ki so potrebne, da bi se obrežne države lahko bolje spopadale z naftnim onesnaženjem.

Rezultati teh dveh projektov bodo znani do konca leta 2011. Kot je bilo navedeno že v pismu o izvedljivosti, naslovljenem na Parlament novembra 2009, Komisija meni, da je priporočljivo počakati na rezultate projektov, preden se začnejo nove aktivnosti na področju onesnaženja z nafto.

Glede na strateški akcijski načrt, ki je bil leta 2009 sprejet na ministrskem srečanju konvencije iz Bukarešte, trenutni delovni načrt črnomorske konvencije (BSC), prednostno nalogo EU na področju izvajanja okvirne direktive o morski strategiji ter druge regionalne pobude, na primer pobudo EU za vodo in delovno skupino za Donavo in Črno morje (DABLAS), bo v letu 2010 med drugim morda potrebno nadaljnje delo na naslednjih področjih:

- sodelovanje med črnomorsko konvencijo (BSC) in donavsko konvencijo (ICPDR),

- krepitev sodelovanja z drugimi evropskimi konvencijami o regionalnih morjih,

- podpora pobudi EU za vodo (geografska komponenta, ki pokriva območje Kavkaza).

Te dejavnosti bodo prispevale k preučevanju onesnaževanja, oblikovanju in uvedbi celovitega sistema za nadzor morskega in obalnega okolja ter usposabljanju osebja za dejansko izvajanje dejavnosti, povezanih z nadzorom, kar je v skladu s cilji EP; proračun naj po ocenah ne bi presegel 500.000 EUR.

3. Napoved za leto 2010

Komisija si bo na vse potrebne načine, vključno z neformalnimi posvetovanji s ključnimi zainteresiranimi stranmi, prizadevala za izvajanje pripravljalnih ukrepov, namenjenih nadaljnjemu spodbujanju varstva okolja na območju Črnega morja, in bo pri tem upoštevala potrebo, da se gradi na obstoječih projektih in rezultatih, tako da bi se izognila podvajanju z ustreznimi trenutnimi ali že načrtovanimi dejavnostmi in da bi upoštevala absorpcijsko sposobnost morebitnih izvajalskih organizacij v regiji.

Izvajanje programov MEDIA 2007 v tretjih državah (09 06 01 02)

1. Cilj

V kontekstu vse večjega pomena mednarodne razsežnosti audiovizualne politike je cilj „Pripravljalnega ukrepa MEDIA International“ krepitev komercialnih in kulturnih odnosov med evropskimi strokovnjaki na področju filmske industrije in njihovimi kolegi v tretjih državah. Globalno sodelovanje na področju audiovizualne industrije naj bi z večjo kulturno raznolikostjo produktov zagotovilo večjo izbiro za potrošnika na evropskem in mednarodnem trgu ter ustvarilo nove poslovne priložnosti.

2. Izvajanje

V primerjavi s 5 milijoni EUR v letu 2009 je bil za tretje leto pripravljalnega ukrepa MEDIA International dodeljen znesek 1 milijon EUR. Ta podatek je treba razumeti v širšem kontekstu uvedbe programa MEDIA Mundus leta 2011 z letnim proračunom 5 milijonov EUR.

Kot je pojasnjeno že v pismu o izvedljivosti, bosta zaradi zmanjšanja proračuna v razpisu za zbiranje predlogov, ki bo objavljen februarja 2010, le dve področji ukrepov za leto 2010 (v primerjavi s petimi v letu 2009), in sicer usposabljanje strokovnjakov in dostop do trgov. Proračun ne bo omogočal nadaljevanja nekaterih dragocenih projektov, ki so bili izbrani v preteklosti[10].

3. Napoved za leto 2010

Razpis bo objavljen v februarju, izbor projektov pa bo v aprilu/maju. Pričakuje se, da bo podprl približno 10 projektov, v primerjavi z 18 v letu 2008 in 40 v letu 2009. Projekti bi se lahko začeli v drugi polovici leta 2010.

Medtem ko je bil razpis za zbiranje predlogov leta 2009 odprt za projekte na področju začetnega usposabljanja, nadaljnjega usposabljanja, promocije, distribucije in predvajanja kinematografskih del ter za projekte za spodbujanje občinstva, se bo v letu 2010 razpis moral osredotočiti na nadaljnje usposabljanje in dostop do trga.

Nujni ukrepi za ublažitev učinkov finančne in gospodarske krize v državah v razvoju (19 06 08)

1. Cilj

V proračunu Skupnosti ni mehanizmov za neposredni odziv na posledice finančne in gospodarske krize v 50 državah instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI) in tako ne more nadomestiti makroekonomske in sektorske vloge in mandata mednarodnih finančnih institucij.

Treba je opozoriti tudi na mobilizacijo 1 milijarde EUR dodatnih sredstev za instrument za hrano, del katerih je namenjen državam DCI; občuten delež teh sredstev je bil v letošnjem letu že razdeljen in se bo v naslednjih mesecih še izplačeval.

Z omejeno višino sredstev naj bi bil v skladu s ciljem EP namen tega pripravljalnega ukrepa oceniti posledice finančne in gospodarske krize v državah v razvoju.

2. Izvajanje in napoved za leto 2010

Komisija predlaga, da se izvajanje v letu 2010 začne s študijo o vplivih krize v državah v razvoju. Po ocenah naj bi 500.000 EUR zadostovalo za izvedbo študije.

Manjšine v Rusiji – razvoj kulture, medijev in civilne družbe (19 08 01 05)

1. Cilj

Splošni cilj je nadaljevanje dejavnosti, ki so bile načrtovane v predhodni fazi pripravljalnega ukrepa („Etnične in narodnostne manjšine v Rusiji: spodbujanje celovitosti in medkulturnega dialoga“, ki naj bi se začel izvajati leta 2011). Celotni pripravljalni ukrep, ki ga je predlagal Evropski parlament – „Manjšine v Rusiji: razvoj jezikov, kulture, medijev in civilne družbe“ –, je usmerjen v spodbujanje etničnih in narodnostnih manjšin v Rusiji ter izboljšanje priznavanja njihove celovitosti kar zadeva jezik, kulturo, izobraževanje, medije in civilno družbo.

2. Izvajanje

Ta faza (tako kot prejšnje) se bo izvajala v skupnem upravljanju z mednarodno organizacijo (uporabljen bo standardni sporazum o prispevku). Ta mednarodna organizacija je Svet Evrope.

3. Napoved za leto 2010

Po načrtih naj bi bil osnutek projektnega predloga pripravljen poleti leta 2010; pogodba naj bi bila podpisana v letu 2011, ko bodo na voljo ustrezni rezultati predhodnih dejavnosti. Ker je ta faza nadaljevanje predhodnih, se pričakuje, da bodo rezultati skladni z rezultati, ki se pričakujejo iz druge faze.

Glede na občutljivost zadev, s katerimi se ukrep ukvarja, je nujna polna podpora ruskih oblasti.

EU–Azija – povezovanje politike in prakse (19 10 01 06)

V proračunski opombi, sprejeti v proračunu za leto 2010, je EP zahteval, da ima Komisije za njegovo izvajanje možnost neposredne dodelitve točno določeni organizaciji. To je v nasprotju s finančno uredbo.

Komisija predlaga, da se ta pripravljalni ukrep izvede z razpisom za zbiranje predlogov ali razpisom za zbiranje ponudb v skladu s predpisi finančne uredbe in še naprej razmišlja, kako oblikovati izvajanje.

Upravljanje vodnih virov v državah v razvoju (21 04 06)

1. Cilj

Namen ukrepa, ki je bil leta 2007 predstavljen za pilotne projekte in pozneje podaljšan kot pripravljalni ukrep, je spodbujanje celovitega upravljanja vodnih virov v državah v razvoju s posebnim poudarkom na krepitvi sodelovanja na regionalni in kontinentalni ravni za dosego razvojnih ciljev tisočletja.

V letu 2010 je poseben poudarek namenjen prilagajanju politik in praks upravljanja vodnih virov pričakovanim vplivom podnebnih sprememb z namenom zmanjšanja tveganj za pomanjkanje vode in s tem povezanih konfliktov.

2. Izvajanje

Projekti, ki so bili vzpostavljeni na podlagi te proračunske vrstice, so opredeljeni in oblikovani s sodelovanjem GD za razvoj, GD RELEX, urada EuropeAid in delegacij EU.

Projekti, ki so bili vzpostavljeni do tega trenutka so:

Leto

Naslov

Prispevek ES v EUR

Partner za izvajanje

2007

Izgradnja lokalnih zmogljivosti za trajnostno preskrbo z vodo in sanitarnimi storitvami v čezmejnih porečjih s soudeležbo v Srednji Ameriki (2008–2010)

1,5 milijona

Urad Združenih narodov za projektne storitve (UNOPS)

 

Spodbujanje celovitega upravljanja vodnih virov in čezmejnega dialoga v Srednji Aziji

1,5 milijona

Program Združenih narodov za razvoj (UNDP)

2008

Spodbujanje celovitega upravljanja virov in medvladnega sodelovanja v vodnem sektorju v Afriki

1,5 milijona

Skupno raziskovalno središče (JRC)

 

Podpora Komisije Afriške unije (AUC) za izboljšanje celovitega upravljanja vodnih virov z medvladnim sodelovanjem

1,5 milijona

Nemška družba za tehnično sodelovanje (GTZ)

2009

Izboljšanje vodenja upravljanja voda na ravni mikroporečij

1 milijona

 

 

Latinskoameriško omrežje središč znanja v vodnem sektorju

2 milijona

 

V skladu s potrebami po vodi je bilo dogovorjeno, da bodo v podsaharski Afriki vsaki dve leti izvedeni ukrepi, ki bodo financirani iz te proračunske vrstice. Skladno z geografsko porazdelitvijo in zgoraj omenjenimi cilji ter ob upoštevanju trenutnih pobud v sektorju so možnosti financiranja v letu 2010 naslednje:

i) pripravljalni ukrepi za razvoj čezmejnega upravljanja voda v Afriki s posebnim poudarkom na vplivu podnebnih sprememb na upravljanje voda in preprečevanje konfliktov – to delo bo temeljilo na okrepljenem sodelovanju med Afriško unijo, Afriško ministrsko konferenco za vodo (AMCOW) in regionalnimi institucijami (ki so prejele podporo po tej proračunski vrstici v letu 2008) ter na boljšem usklajevanju na področju donatorstva; izmenjava znanja bo temeljila na delu raziskovalne komponente pobude EU za vodo, zlasti delu odbora SPLASH ERANET, sodelovanje pa bodo okrepile ustrezne organizacije in omrežja, kot so Globalno partnerstvo za vodo (ki podpira AMCOW pri čezmejnih vprašanjih), Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) in druge; cilj je prispevati k pripravi in razvoju dobrih programov čezmejnega upravljanja voda, za katere bo mogoče pridobiti sredstva za izvajanje, vključno z okvirom partnerstva EU-Afrika za infrastrukturo;

ii) širitev afriškega omrežja centrov odličnosti (glej program za leto 2008) v nove regije.

Podpora vključevanja civilne družbe v programe čezmejnega upravljanja porečij, kot je razprava o porečju Nila, za zagotavljanje razvoja čezmejnih porečij na podlagi soudeležbe in vključevanja zainteresiranih strani.

3. Napoved za leto 2010

Predvideni ukrepi so trenutno v različnih opredelitvenih fazah. Odvisno od rezultatov opredelitvene faze bodo na koncu sprejeti vsi zgoraj omenjeni ukrepi ali le nekateri med njimi.

Pričakuje se, da bo sklep o financiranju o uporabi odobrenih sredstev za leto 2010 Komisija sprejela najpozneje oktobra 2010.

Prenos farmacevtske tehnologije v korist držav v razvoju (21 05 01 06)

1. Cilj

Cilj tega pripravljalnega ukrepa je podpreti izboljševanje farmacevtskih raziskav, razvoja in proizvodnih zmogljivosti v državah v razvoju z namenom povečanja dostopa zlasti revnih in najmanj razvitih držav do medicinskih produktov za zdravljenje bolezni, povezanih z revščino, tropskih in zapostavljenih bolezni ter neprenosljivih bolezni.

2. Izvajanje

V okviru prvega leta tega pripravljalnega ukrepa – proračun za leto 2008 – je bil decembra 2008 s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) podpisan sporazum o prispevku za izvedbo velikega posveta zainteresiranih strani. Namen te študije je opredeliti glavne izzive in ovire lokalne farmacevtske proizvodnje in povezanega prenosa tehnologije v države v razvoju ter zagotoviti priporočila in smernice za nadaljnje ukrepe na tem področju. Študija se je začela januarja 2009 in bo trajala 24 mesecev.

Del odobrenih sredstev v drugem letu pripravljalnega ukrepa – proračun za leto 2009 – je bil uporabljen za razširitev te študije na cepiva in diagnostiko s spremembo začetnega sporazuma o prispevku z WHO (519.000 EUR). Nadaljnji ukrepi bodo opredeljeni z WHO in Konferenco Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), ko bodo marca 2010 na voljo prvi delni rezultati študije. Ta druga faza (4.481.000 EUR) bo pripravila temelje za izvajanje priporočil študije in postavila okvir za konkretne ukrepe za krepitev zmogljivosti v skladu s potrebami in opredeljenimi prednostnimi nalogami. Pričakuje se, da bo izvedena s sporazumom o prispevku z najprimernejšo agencijo ZN.

Druga faza tega ukrepa je bila zasnovana fleksibilno, z namenom začetka razvoja načrtov za krepitev zmogljivosti na področju človeških virov in sprejema prvih rezultatov študije, ko bodo ti na voljo. Glede na to, da so te dejavnosti že pokrite v proračunu za leto 2009, bi priporočilom študije morala slediti podpora na drugih področjih. Zato je pred letom 2011 prezgodaj in zelo težko opredeliti dodatne dejavnosti.

Raziskave in razvoj na področju bolezni, povezanih z revščino, tropskih bolezni in zapostavljenih bolezni (21 05 01 07)

1. Cilj

Cilj ukrepa je podpreti raziskave in razvoj na področju bolezni, povezanih z revščino, ter tropskih in zapostavljenih bolezni z namenom povečanja dostopa zlasti revnih in najmanj razvitih držav do storitev javnega zdravstva, učinkovitih zdravstvenih storitev, zdravil in cepiv za boj proti tem boleznim.

2. Izvajanje

Leta 2008, v prvem letu tega pripravljalnega ukrepa, je bil ukrep opredeljen in pripravljen po posvetovanju z ustreznimi službami Komisije, zlasti z GD RTD. Decembra 2008 je bil s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) podpisan sporazum o prispevku za izvedbo velikega posveta zainteresiranih strani z namenom opredeliti najnujnejše prednostne naloge pri raziskavah in razvoju na področju bolezni, povezanih z revščino, ter tropskih in zapostavljenih bolezni in zagotoviti priporočila za nadaljnje ukrepe na tem področju. Posvet je izveden v okviru posebnega programa za raziskave in usposabljanje na področju tropskih bolezni in je del večjega programa. Najpomembnejši rezultat bo globalno poročilo o raziskavah na področju z revščino povezanih nalezljivih bolezni s priporočili o prednostnih nalogah za raziskave.

Leta 2009 je bil z WHO/TDR podpisan nov sporazum o prispevku za podporo ustanovitve inovativnih omrežij za raziskave in razvoj trajnostnih regionalnih medicinskih produktov z namenom krepitve zmogljivosti za inovacije raziskav in razvoja produktov v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki in izboljšanje sodelovanja jug-jug na tem področju. Ta ukrep bo podprl ustanovitev organizacije regionalnega omrežja v Afriki in razvoj strateških poslovnih načrtov za azijska in latinskoameriška omrežja.

Opredeljevanje novih aktivnosti na področju raziskav in razvoja bi moralo upoštevati smernice končnih priporočil trenutnega posveta, ki ne bodo na voljo pred koncem leta 2010. Začela se bodo posvetovanja z WHO/TDR – v tesnem sodelovanju z GD RTD – za opredelitev področij raziskav in razvoja, kjer bi skupne pobude ustvarile dodano vrednost, zlasti v luči globalne strategije in načrta ukrepov na področju javnega zdravstva, inovacij in intelektualne lastnine. Preučena bo tudi možnost nadaljnjih podpornih dejavnosti za krepitev zmogljivosti na regionalni ravni.

3. Napoved za leto 2010

Opredelitev nadaljnjega ukrepa, ki bo izveden s proračunom za leto 2010, bo pripravljena v tesnem sodelovanju z GD RTD po neformalnih posvetovanjih z WHO ob upoštevanju potrebe, da ne pride do podvajanja z okvirnim programom EU za raziskave in razvoj ter da se nadaljuje na podlagi trenutnih dejavnosti.

Marec–junij 2010: posvetovanje z ustreznimi službami Komisije in zainteresiranimi stranmi za opredelitev ukrepa.

Julij–september 2010: oblikovanje ukrepa.

Oktober–november 2010: financiranje postopka odločanja.

Ohranjanje in obnova kulturne dediščine na konfliktnih območjih (22 02 09)

1. Cilj

V skladu z opombo v proračunu za leto 2010 so odobrena sredstva namenjena za podporo projektov ohranjanja in obnove dragocenih kulturnih in verskih objektov (cerkva, mošej, knjižnic, muzejev, spomenikov itd.), ki so bili uničeni v vojni ali drugih političnih konfliktih. Odobrena sredstva se lahko porabijo za podporo javnih organizacij in nevladnih organizacij, ki izvajajo projekte na tem področju.

Komisija je pripravljena za izvedbo pripravljalnega ukrepa s tem ciljem na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. Seznanjena je tudi, da na podlagi izkušenj pilotnih projektov iz let 2008–2009 „mora ... to razvijati naprej, vključno s predlogom stalne pravne podlage“. Kar zadeva Zahodni Balkan in Turčijo lahko podobne ukrepe v prihodnosti pokriva instrument za predpristopno pomoč, zato posebna pravna podlaga ni potrebna.

Kar zadeva uporabo dodeljenih sredstev in možnost razvoja stalne posebne pravne podlage za kulturno dediščino v drugih delih sveta, Komisija potrebuje oceno, kako bi bilo te izkušnje mogoče razširiti na druge regije.

2. Izvajanje

Odvisno od trenutnega ocenjevanja bi sredstva, dodeljena za proračunsko vrstico 22 02 09, lahko bila delno ali v celoti porabljena za Zahodni Balkan in Turčijo. Izvedba bo potekala prek razpisa za zbiranje predlogov, v katerem bodo lahko sodelovale tudi nevladne organizacije.

3. Napoved za leto 2010

Namen je, da se pogodbe podpišejo pred koncem leta 2011. Priprava za objavo razpisov za zbiranje predlogov bo izvedena leta 2010.

Razdelek 5

Program Erasmus za javno upravo (26 03 03)

1. Cilj

Ta pripravljalni ukrep je nadaljevanje pilotnega projekta z istim imenom, ki se je v proračunskih letih 2008 in 2009 financiral iz proračunske vrstice 26 03 02 ter sta ga skupaj izvajala GD HR Komisije in Evropska šola za upravo (EAS). Raven zadovoljstva je bila na štirih doslej organiziranih usposabljanjih zelo visoka, saj je skoraj 98 % udeležencev program ocenilo s 4 ali 5 (na lestvici 1 do 5) kar zadeva splošno zadovoljstvo. Vse države članice razen dveh so poslale svoje udeležence, v številnih državah pa imajo tudi dolge čakalne liste kandidatov.

Cilj ukrepa je spodbujanje sodelovanja med upravami držav članic (na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni) in institucijami EU, tako da se razmeroma nedavno imenovanim nacionalnim uradnikom, ki se ukvarjajo z zadevami EU, omogoči spoznavanje institucij s programom konferenc, obiskov in usposabljanj.

2. Izvajanje

Za leto 2010 so predvidena štiri dvotedenska usposabljanja, obiski in konference v vseh institucijah EU v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Do sedaj je bilo sprejetih največ 60 udeležencev, a ta številka se bo morda rahlo zvišala.

Udeleženci bodo morali izpolnjevati več meril, najpomembnejša med njimi pa bodo, da v svojem oddelku delajo manj kot pet let, da se ukvarjajo z zadevami EU in da niso nikoli in v nobeni funkciji delali v kateri od institucij EU. Ta merila so oblikovana tako, da zagotavljajo kar največji učinek pripravljalnega ukrepa.

Tako kot že za pilotni projekt bo razpis za oddajo vlog objavljen prek stalnih predstavništev držav članic. Odločitev o tem, kateri kandidati bodo v skladu z merili Komisije in ob upoštevanju – če bo to mogoče – želja držav članic sprejeti, bo sprejel izbirni svet, ki ga sestavljajo predstavniki služb Komisije in EAS.

Ob predlogu tega pripravljalnega ukrepa je Evropski parlament Komisijo prosil, naj „razišče, kako bi bilo te ukrepe [za izvajanje pilotnega projekta Erasmus za javno upravo] mogoče nadgraditi“. Predlog je, da EAS na podlagi uspešnega poskusnega ukrepa, ki ga je začela lani, letno izvede štiri programe kratkega usposabljanja, ki bodo odprti za vodilne uslužbence v upravah držav članic. Tak razvoj bi bil v skladu s splošnim namenom pripravljalnega ukrepa Erasmus za javno upravo – s krepitvijo povezav med upravami držav članic in institucijami z dogodki za medsebojno učenje in priložnostjo za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter spodbujanjem vzpostavljanja koristnih omrežij. EAS bo za izvedbo programov uporabila svoje interne vodje usposabljanj in obstoječe pogodbe o svetovanju.

3. Napoved za leto 2010

Zaradi časa, ki je bil potreben za vzpostavitev pilotnega projekta, so bila tri od štirih usposabljanj, financiranih iz proračuna za leto 2008, organizirana v letu 2009, sredstva, odobrena za leto 2009, pa se uporabljajo za financiranje štirih usposabljanj v letu 2010.

Podobno bo največji del sredstev, odobrenih za leto 2010, porabljen za financiranje dvotedenskega obiska v letu 2011, nekaj pa jih bo porabljenih že v letu 2010, zlasti za financiranje večjega števila udeležencev na posameznih usposabljanjih in za programe za vodilne uslužbence iz točke 2.

Zato za leto 2011 ne bo treba odobriti nobenih sredstev. Komisija in EAS aktivno preučujeta vprašanje predloga za pravno podlago za prihodnost.

Priloga: Odgovorni generalni direktorat in kontaktne osebe

PILOTNI PROJEKTI

Številka vrstice

Postavka

Odgovorni GD

Kontaktna oseba

- Razdelek 1a

04 03 09

Pilotni projekt – delovne in življenjske razmere napotenih delavcev

EMPL

Tim RENTROP

04 03 10

Pilotni projekt – Ukrepi za ohranjanje zaposlitve

EMPL

Egbert HOLTHUIS

04 03 11

Pilotni projekt – Spodbujanje mobilnosti in vključevanja delavcev znotraj EU

EMPL

Marco FERRI

04 03 12

Pilotni projekt – Vseobsegajoče sodelovanje med javnimi organi, trgovskimi podjetji in nepridobitnimi podjetji na področju vključevanja ljudi v družbo in na trg dela

EMPL

Peter SZATMARI

04 04 08

Pilotni projekt – Spodbujanje pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami

EMPL

Bertrand MULLER SCHLEIDEN

04 04 11

Pilotni projekt – Preprečevanje zlorabe starejših ljudi

EMPL

Sven MATSKE

04 04 13

Pilotni projekt – Zaposlovanje ljudi z avtizmom

EMPL

Daniel SCHMIDT

06 04 08

Pilotni projekt – Portplus -

ENER

Stefan TOSTMANN

06 04 15

Pilotni projekt – Izkoriščanje odpadkov in njihovo vrednotenje za čisto energijo

 

 

15 02 31

Pilotni projekt – Kritje stroškov študija osebja iz držav, ki spadajo v okvir evropske sosedske politike, in za povezane akademske dejavnosti

EAC

Ana MAGRANER

15 02 32

Pilotni projekt – Izpopolnjeno izobraževanje s štipendijami in izmenjavami v okviru evropske sosedske politike

EAC

Pedro MARTINEZ MACIAS

17 02 04

Pilotni projekt – Preglednost in stabilnost finančnih trgov

SANCO

Myriam CAZZANIGA

- Razdelek 1b

13 03 23

Pilotni projekt – Izboljšanje regionalnega in lokalnega sodelovanja s spodbujanjem regionalne politike EU na svetovni ravni

REGIO

Raphael GOULET

13 03 25

Pilotni projekt – Ukrepi, povezani z obutvenim in tekstilnim sektorjem

ENTR

Ivone KAIZELER

- Razdelek 2

05 02 17 01

Pilotni projekt – Pomoč za kmetijske zadruge

 

 

05 02 17 02

Pilotni projekt – Evropski observatorij za kmetijske cene in rezerve

 

 

05 02 17 03

Pilotni projekt – Podpora pobudam kmetovalcev in potrošnikov za proizvodnjo hrane z nizkimi emisijami ogljika, nizko porabo energije in trženjem na lokalni ravni

 

 

07 03 16

Pilotni projekt – Razvoj preprečevalnih ukrepov za ustavitev dezertifikacije

ENV

Andrea NAM

07 03 18

Pilotni projekt – Predelava zastarelih plovil, ki se ne uporabljajo v trgovini z ribiškimi proizvodi

ENV

Laurence MATRINGE

 

07 03 19

Pilotni projekt – Gospodarska škoda zaradi velikih količin vodnih izgub v mestih

ENV

Henriette FAERGEMANN

 

07 03 21

Pilotni projekt – Potrjevanje nizkoogljičnih načinov kmetovanja

ENV

Jana POLAKOVA

07 03 22

Pilotni projekt – Celovita raziskava o načinih za ustavitev širjenja alergije na navadni grint in cvetni prah

ENV

WAKENHUT François

 

11 09 03

Pilotni projekt – Spodbujanje nadomeščanja evropskih trgovskih ladij s plovili z majhnim vplivom na okolje

 

 

17 03 18

Pilotni projekt – Evropski sistem nadomestil za aluminijaste pločevinke

ENV

Diana OANCEA

 

- Razdelek 3a

18 06 09

Pilotni projekt – Presoja vpliva zakonodajnih ukrepov v pogodbenem pravu

JLS

Lenka ZDRAHALOVA

- Razdelek 3b

15 04 46

Pilotni projekt – Mreže kulturne dediščine za hitro opozarjanje

JLS

F. KNECHCIAK

- Razdelek 4

19 06 07

Pilotni projekt – Nadzorni in zaščitni ukrepi za plovila Skupnosti, ki plujejo po območjih, kjer je razširjeno piratstvo

AIDCO

Elisabeth SANDFUCHS

19 06 09

Pilotni projekt – Program za dejavnosti vzpostavljanja miru, ki jih vodijo nevladne organizacije

RELEX

Christian MEUNIER

21 02 04

Pilotni projekt –

AIDCO

Simona MARI

21 05 01 08

Pilotni projekt – Okrepljeno zdravstveno varstvo za žrtve spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo

AIDCO

Bronte FLECKER

- Razdelek 5

16 02 05

Pilotni projekt – Evropske raziskovalne štipendije za čezmejno raziskovalno novinarstvo

COMM

Stefaan DE RYNCK

25 01 09

Pilotni projekt – Medinstitucionalni sistem za opredelitev dolgoročnih trendov v EU

SG

Julien MOUSNIER

PRIPRAVLJALNI UKREPI

Številka vrstice

Postavka

Odgovorni GD

Kontaktna oseba

- Razdelek 1a

02 02 03 05

Pripravljalni ukrep – Erasmus za mlade podjetnike

ENTR

Gloria LORENZO LERONES

02 02 08 01

Pripravljalni ukrep – Evropske destinacije odličnosti

ENTR

Francesca TUDINI / Iuliana ALUAS

02 02 08 02

Pripravljalni ukrep – Trajnostni turizem

ENTR

Renate PENITZ

02 02 08 03

Pripravljalni ukrep – Socialni turizem v Evropi

ENTR

Alan VELLA

- Razdelek 1b

13 03 24

Pripravljalni ukrep – Spodbujanje ugodnega okolja za mikrokredite v Evropi

REGIO

Philippe DELVAUX

- Razdelek 2

07 03 17

Pripravljalni ukrep – Podnebje Karpatske kotline

ENV

Jacques DELSALLE

07 04 05

Pripravljalni ukrep – Zmogljivost za hitro odzivanje EU

ENV

Martine BETRI DE MEYER

 

17 04 03 03

Pripravljalni ukrep – Nadzorne točke (počivališča) za prevoz živali

SANCO

Andrea GAVINELLI / Denis SIMONIN

- Razdelek 3b

09 06 05

Pripravljalni ukrep – Erasmus za novinarje

INFSO

Kalman DEZSERI

15 05 11

Pripravljalni ukrep na področju športa

EAC

Jaime BARDOLET

15 06 11

Pripravljalni ukrep – Evropsko leto prostovoljstva 2011

COMM

Jennifer WANNAN

17 02 03

Pripravljalni ukrep – Spremljevalni ukrepi na področju potrošniške politike

SANCO

David MAIR / Marie-Loise ALTMUTTER

- Razdelek 4

07 02 04

Pripravljalni ukrep – Okoljsko spremljanje območja Črnega morja in skupni evropski okvirni program za razvoj črnomorske regije

ENV

Michail PAPADOYANNAKIS

09 06 01 02

Pripravljalni ukrep – Izvajanje programov MEDIA 2007 v tretjih državah

EAC

Irina ORSSICH

19 06 08

Pripravljalni ukrep – Nujni ukrepi za ublažitev učinkov finančne in gospodarske krize v državah v razvoju

AIDCO

Angelo BAGLIO

19 08 01 05

Pripravljalni ukrep – Manjšine v Rusiji – razvoj kulture, medijev in civilne družbe

AIDCO

Jyrki TORNI

19 10 01 06

Pripravljalni ukrep – EU–Azija – povezovanje politike in prakse

AIDCO

Thierry ROMMEL

21 04 06

Pripravljalni ukrep – Upravljanje vodnih virov v državah v razvoju

AIDCO

Louis du BREIL de PONTBRIAND

21 05 01 06

Pripravljalni ukrep – Prenos farmacevtske tehnologije v korist držav v razvoju

AIDCO

Cristina TORRES

21 05 01 07

Pripravljalni ukrep – Raziskave in razvoj na področju bolezni, povezanih z revščino, tropskih bolezni in zapostavljenih bolezni

AIDCO

Cristina TORRES

22 02 09

Pripravljalni ukrep – Ohranjanje in obnova kulturne dediščine na konfliktnih območjih

ELARG

Anna Claire MICHAEL

- Razdelek 5

26 03 03

Pripravljalni ukrep – Program Erasmus za javno upravo

HR

Hendrik VANTILBORGH

Delovni dokument o kohezijski politiki – razdelek 1b večletnega finančnega okvira

1. V tem delovnem dokumentu so obravnavani proračunski vidiki kohezijske politike, ki obsega Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad (KS), s posebnim poudarkom na proračunu za leto 2011.

2. Glede na roke za upravičene odhodke za obdobje 2000–2006 je v letu 2011 pričakovana zelo nizka raven plačil v povezavi s predhodnim programskim obdobjem. Zato je ta delovni dokument osredotočen predvsem na obdobje 2007–2013, čeprav obravnava poročevalka tudi hiter zaključek programskega obdobja 2000–2006 (in starejših) kot prednostno nalogo.

Trenutno stanje

3. Za programsko obdobje 2007–2013 morajo države članice Komisiji v potrditev poslati naslednje dokumente: poročilo neodvisnega revizijskega organa o oceni skladnosti, mnenje[11] o opisu sistema vsakega operativnega programa (skupno 434 operativnih programov v vseh državah članicah) in revizijsko strategijo. Ti elementi so del sistema upravljanja in nadzora 2007–2013, katerega osnovno arhitekturo na nacionalni ravni sestavljajo organi za upravljanje, potrjevanje in revizijo, kot je predvideno v uredbi (ES) št. 1083/2006[12].

4. Komisija je najprej predvidevala, da bodo ocene skladnosti zaključene do konca leta 2008 in prva vmesna plačila izdana v začetku leta 2009. Vendar pa je odobritev sistemov upravljanja in nadzora v večini držav članic v skladu s členom 71 uredbe (ES) št. 1083/2006 s strani Komisije potekala počasi in se je v večini zgodila v drugi polovici leta 2009, predvsem zaradi težav, do katerih je prišlo na nacionalni ravni s prenosom celovitih regulativnih zahtev EU ali z novimi organizacijskimi ukrepi, ki so povzročili zapletene postopke (glej tudi spodaj). Ta zamuda je vplivala na raven plačil državam članicam in do konca leta 2009 je več držav članic prejelo le plačila iz naslova predhodnega financiranja. Hkrati, torej tri leta po začetku programskega obdobja, je bila stopnja izvrševanja proračuna kohezijske politike (12 %) približno polovico manjša od stopnje, ki je bila v enakem času dosežena v predhodnem programskem obdobju.

5. Medtem ko je Evropski parlament (in tudi Svet) večkrat poudaril pomen polne in učinkovite porabe razpoložljivih sredstev, je nizka absorpcijska stopnja vseh strukturnih skladov EU v preteklih letih privedla do vse večjih razlik med odobritvami za prevzem obveznosti (OO) in odobritvami za plačila (OP) v tem razdelku (glej spodnjo tabelo) ter občutnega povečanja neporavnanih obveznosti (RAL).

Izvrševanje proračuna za kohezijsko politiko 2007–2013 (EUR)

 

Realizacija 2009

Realizacija 2008

Realizacija 2007

 

OO

OP

OO

OP

OO

OP

13 03 16 ERDF – Konvergenčni cilj

22.417.259.853

11.719.113.679

22.214.199.721

5.042.066.871

20.980.317.541

2.962.793.999

13 03 17 ERDF - PEACE

31.466.303

9.678.184

30.849.316

6.745.369

30.244.428

4.496.913

13 03 18 ESRR – Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

4.633.542.658

2.088.250.347

4.988.612.298

975.969.847

5.325.424.141

592.878.567

13 03 19 ESRR – Evropsko teritorialno sodelovanje

1.044.712.714

291.003.601

1.148.761.991

248.832.150

884.635.554

129.987.703

13 03 20 ESRR – Operativna tehnična pomoč

38.518.918

28.402.091

39.092.010

41.100.334

28.622.403

1.290.670

Skupaj: Evropski sklad za regionalni razvoj

28.165.500.446

14.136.447.902

28.421.515.336

6.314.714.571

27.249.244.067

3.691.447.852

 

 

 

 

 

 

 

13 04 02 Kohezijski sklad

9.287.121.769

4.302.640.240

8.142.934.367

2.797.798.864

7.115.314.105

1.582.788.048

 

 

 

 

 

 

 

04 02 17 ESS – Konvergenčni cilj

7.305.903.755

4.390.658.515

7.007.279.761

1.604.058.625

6.759.975.961

1.035.501.851

04 02 18 ESF - PEACE

0

0

0

0

 

 

04 02 19 ESS – Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

3.477.243.743

2.616.162.792

3.603.844.752

764.099.609

3.726.328.031

478.419.579

04 02 20 ESS – Operativna tehnična pomoč

7.932.259

3.678.982

9.635.899

2.084.758

7.969.537

31.999

Skupaj: Evropski socialni sklad

10.791.079.757

7.010.500.289

10.620.760.412

2.370.242.992

10.494.273.529

1.513.953.429

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ: ESRR + KS + ESS

48.243.701.972

25.449.588.431

47.185.210.115

11.482.756.427

44.858.831.701

6.788.189.329

(nadaljevanje)

Proračun za leto 2010

Skupno realizacija 2007–2009

 

CA

PA

CA

PA

13 03 16 ERDF – Konvergenčni cilj

22.782.329.782

14.884.200.000

65.611.777.115

19.723.974.548

13 03 17 ERDF - PEACE

32.095.629

15.600.000

92.560.047

20.920.467

13 03 18 ESRR – Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

4.261.005.835

3.330.700.000

14.947.579.097

3.657.098.761

13 03 19 ESRR – Evropsko teritorialno sodelovanje

1.069.579.848

520.400.000

3.078.110.259

669.823.454

13 03 20 ESRR – Operativna tehnična pomoč

50.000.000

41.600.000

106.233.330

70.793.095

Skupaj: Evropski sklad za regionalni razvoj

28.195.011.094

18.792.500.000

83.836.259.848

24.142.610.325

 

 

 

 

 

13 04 02 Kohezijski sklad

10.185.294.880

4.350.000.000

24.545.370.241

8.683.227.152

 

 

 

 

 

04 02 17 ESS – Konvergenčni cilj

7.473.667.217

5.256.700.000

21.073.159.477

7.030.218.992

04 02 18 ESF - PEACE

p.m

p.m

 

 

04 02 19 ESS – Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

3.343.826.311

2.416.700.000

10.807.416.526

3.858.681.980

04 02 20 ESS – Operativna tehnična pomoč

10.471.454

10.500.000

25.537.695

5.795.739

Skupaj: Evropski socialni sklad

10.827.964.982

7.683.900.000

31.906.113.698

10.894.696.710

 

 

 

 

 

SKUPAJ: ESRR + KS + ESS

49.208.270.956

30.826.400.000

140.287.743.787

43.720.534.187

Neporavnane obveznosti (samo za obdobje 2007–2013)

se ne uporablja

96.567.209.600

Vir: Poročila Komisije o realizaciji proračuna, splošni proračun 2010 in lastni izračun.

6. Odobritve za prevzem obveznosti, predvidene in izvršene, kot je prikazano v zgornji tabeli, so predvidene v finančnih okvirih, ki so bili za vse sklade določeni vnaprej za vsako leto obdobja 2007–2013. Tako so popolnoma v skladu z letno dodelitvijo sredstev za razdelek 1b, kot je predvideno v večletnem finančnem okviru.

7. Finančno načrtovanje za razdelek 1b za leti 2010 in 2011 (obveznosti) je predstavljeno spodaj. V zvezi s tem je, kot je omenjeno v predhodnem delovnem dokumentu poročevalke o finančnem načrtovanju, treba omeniti, da je razprava o razliki v podrazdelku 1b nepomembna, saj je finančno načrtovanje prilagojeno potrebam, ki jih opredeli vsaka država članica.

Finančno načrtovanje – razdelek 1b (milijonov EUR)

 

RAZDELEK 1B – KOHEZIJA ZA RAST IN ZAPOSLOVANJE

 

 

 

2010

2011

SSS

Strukturni skladi skupaj

39.191,847

39.688,663

SKS

Kohezijski skladi skupaj

10.190,245

10.961,150

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Programi iz razdelka 1B skupaj

49.382,092

50.649,813

 

 

 

 

 

Drugi izdatki

5,500

 

 

 

 

 

 

RAZDELEK 1B SKUPAJ

49.387,592

50.649,813

 

Zgornja meja finančnega okvira

49.388,000

50.651,000

 

Razlika

0,408

1,187

Vir: Evropska komisija

8. V primerjavi z operativnimi programi je položaj največjih projektov še bolj občutljiv, saj imajo najnižjo stopnjo odobritev sistema za upravljanje in nadzor (101 od 949 na dan 1. marca 2010) in posledično zelo nizke stopnje izvajanja. Po podatkih generalnega direktorja GD REGIO[13] bodo gospodarska kriza in posledične omejitve v nacionalnih proračunih verjetno povzročile opustitev nekaterih izmed njih.

9. Zelo počasen začetek obdobja naj bi bil v skladu s poročili posledica:

- zamud pri sporazumih o proračunu EU, sprejema uredb in pogajanj o programih,

- zahtev, da nacionalni organi vzpostavijo ocenjevanje skladnosti sistemov upravljanja in nadzora,

- obvezne odobritve sistema upravljanja in nadzora pred vsakim vmesnim plačilom,

- dela, povezanega z upravljanjem prekrivajočih se programskih obdobij: nacionalni organi se še vedno ukvarjajo z zaključevanjem programov 2000–2006,

- v številnih primerih nejasne nacionalne porazdelitve opravil, nezadostnih izkušenj ali pomanjkanja upravne sposobnosti tako pri organih upravljanja kot tudi pri upravičencih ter postopkov notranje reorganizacije javnih uprav,

- vpliva globalne gospodarske recesije, ki se je začela jeseni 2008.

10. V spodnji tabeli so prikazani zadnji podatki o izvrševanju po državah članicah (z dne 24. februarja 2010) za vse tri sklade skupaj.

Absorpcijske stopnje in vrednosti po državah članicah (vsi skladi) na dan 24. februarja 2010 (milijonov EUR)

Država

Odločeno

Prevzete obveznosti

Plačano

Plačano / prevzete obveznosti

Plačano / odločeno

AT

1.204,479

679,586

245,575

36,14%

20,39%

BE

2.063,501

1.276,387

418,387

32,78%

20,28%

CB

7.815,225

4.271,354

791,157

18,52%

10,12%

CY

612,435

480,393

93,348

19,43%

15,24%

CZ

26.302,604

14.035,435

3.280,128

23,37%

12,47%

DE

25.488,616

14.393,826

4.915,749

34,15%

19,29%

DK

509,577

282,512

78,783

27,89%

15,46%

EE

3.403,460

1.690,292

780,239

46,16%

22,92%

ES

34.657,734

21.649,371

4.793,282

22,14%

13,83%

FI

1.595,966

952,314

279,693

29,37%

17,52%

FR

13.449,221

7.456,226

2.102,815

28,20%

15,64%

GB

9.890,937

5.822,786

1.754,316

30,13%

17,74%

GR

20.210,261

11.761,802

2.236,584

19,02%

11,07%

HU

24.921,149

13.115,732

3.298,703

25,15%

13,24%

IE

750,725

572,948

219,708

38,35%

29,27%

IT

27.965,315

15.742,591

3.367,328

21,39%

12,04%

LT

6.775,493

3.418,579

1.530,561

44,77%

22,59%

LU

50,487

27,990

7,210

25,76%

14,28%

LV

4.530,448

2.272,505

763,077

33,58%

16,84%

MT

840,123

465,645

98,987

21,26%

11,78%

NL

1.660,003

920,315

225,693

24,52%

13,60%

PL

65.221,853

35.049,048

9.555,918

27,26%

14,65%

PT

21.411,561

12.034,498

2.863,450

23,79%

13,37%

SE

1.626,092

901,514

262,692

29,14%

16,15%

SI

4.101,049

2.250,815

578,510

25,70%

14,11%

SK

11.360,620

5.770,092

1.302,742

22,58%

11,47%

BG

6.673,628

3.189,422

645,324

20,23%

9,67%

RO

19.213,037

8.669,953

1.982,597

22,87%

10,32%

Skupno:

344.305,598

189.153,933

48.472,557

25,63%

14,08%

Vir: GD za regionalno politiko

11. Predstavljeni razlogi, ki pojasnjujejo razlike v absorpcijskih stopnjah med državami članicami, so:

- razlike v strategijah in vsebini programov (na primer pri programih, ki obsegajo kompleksne velike infrastrukture, so pripravljalni časi daljši),

- razlike med nacionalnimi upravnimi strukturami,

- države članice niso bile na enaki stopnji dokončanja programov predhodnega programskega obdobja, zato se je novo obdobje začelo z zamudo, poleg tega več podaljšanj obdobij upravičenosti programov 2000–2006 (do 1. julija 2010 za Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj) v nekaterih državah še vedno zahteva sredstva, ki bi se sicer uporabljala za obdobje 2007–2013.

12. V skupnih izjavah o izvajanju kohezijske politike iz novembra 2008, aprila 2009 in novembra 2009 so vse tri institucije poudarile – zlasti z zahtevo za pospešitev odobritve sistema upravljanja in nadzora –, da je treba še pospešiti izvajanje strukturnih in kohezijskih skladov.

13. Novembra 2009 so institucije tudi ugotavljale, da so se stopnje odobritev sistemov upravljanja in nadzora postopno izboljšale, a so menile, da odobritve še vedno potekajo prepočasi.

14. V svojih prednostnih nalogah v proračunu za leto 2011 je Parlament pozdravil oddajo opisov sistemov upravljanja in nadzora s strani držav članic za skoraj vse operativne programe ter 87-odstotno stopnjo odobritev s strani Komisije do konca leta 2009.

15. Glede na zadnjo posodobitev s strani Komisije (12. marec 2010) so države članice poslale skoraj vsa poročila sistemov upravljanja in nadzora (428 programov od 434). Za 94 % programov (406) so bili sistemi upravljanja in nadzora sprejeti, za 87 % programov (377) pa je bilo izvedeno vsaj eno vmesno plačilo. Pričakovati je, da bo odobritev zadnjega sistema upravljanja in nadzora s strani Komisije povzročila občutno povečanje vmesnih plačil v letih 2010 in 2011.

16. To potrjuje spodnja tabela, v kateri so te številke razčlenjene (na isti datum) na Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj/Kohezijski sklad.

Plačila po vrstah do 12. marca 2011 (milijonov EUR)

Sklad

Skupaj dodeljenih sredstev2007–13

 

Predplačila 2007–2009

Vmesna plačila 2008 in 2009

Vmesna plačila 2010

ESS

76 253,0

6 093,0

4 795,9

454,9

ESRR/KS

269 400,2

23 290,4

9 447,5

4 920,3

SKUPNO

345 653,1

29 383,4

14 243,4

5 375,2

Vir: Odgovor Komisije na vprašanje Odbora za proračun glede na sejo skupine za spremljanje o kohezijski politiki z dne 17. marca 2010.

17. V tej tabeli je prikazano, da vmesna plačila, izvedena v prvih 70 dneh leta 2010, predstavljajo že približno 38 % plačil v letih 2008 in 2009. To je mogoče šteti kot spodbuden signal za hitro izvajanje kohezijske politike v prihodnjih mesecih in letu 2011.

18. Vendar pa mora Komisija, če želi ohraniti zagon in še izboljšati položaj, nadaljevati tesno sodelovanje zlasti s tistimi državami članicami, v katerih so bile v prejšnjem programskem obdobju absorpcijske stopnje nizke.

Poenostavitev, predplačila in zadnji zakonodajni predlogi

19. Spomladi 2009 je Komisija sprožila evropski sveženj za oživitev z nizom ukrepov za pospešitev izvajanja skladov. Pobuda je vključevala spremembo zakonodajnega okvira, ki je predvideval dodatna predplačila v višini 6,25 milijard EUR in je obsegal vrsto poenostavitvenih elementov za zagotavljanje večje prilagodljivosti pri izvajanju programov (na primer povračilo vseh shem državne pomoči pred njihovim izvajanjem). Vsa predplačila iz evropskega svežnja za oživitev so bila državam članicam nakazana v aprilu 2009.

20. V skupni izjavi iz novembra 2009 sta Evropski parlament in Svet navedla, da bi bilo po njunem mnenju priložnosti, ki jih zagotavlja uporaba strukturnih skladov, mogoče uporabiti za natančneje usmerjene ukrepe, ki bi omogočali premagovanje posledic gospodarske krize, zlasti tistih, ki podpirajo rast in konkurenčnost ter zmanjšujejo izgubo delovnih mest.

21. Zadnje in trenutne poenostavitve ter poznejše spremembe predpisov (zlasti nadaljnje povečevanje predplačil in prilagodljivost pri prenehanju odobritev za leto 2007) bodo nedvomno pozitivno vplivale na hitrost izvajanja v državah članicah in naj bi po pričakovanjih zmanjšale upravno breme za upravičence in upravne organe[14].

22. S tehničnega vidika bi bilo mogoče zahtevati nadaljnje informacije o načinu za „ponovno uveljavitev“ šestine odobritev za leto 2007 v vsakem letu obdobja 2008–2013. Ali bo to pomenilo, da iz odobritev za leto 2007 ne bo izvedeno nobeno plačilo in da bodo prva plačila v obdobju 2007–2013 izvedena iz odobritev za leto 2008? Kako bo ta mehanizem obravnavan v proračunu? Ali bo to vplivalo na razliko pod zgornjo mejo v večletnem finančnem okviru?

23. Glede sprememb, povezanih s poenostavljanjem, je trenutni predlog po spremembi člena 55 uredbe (ES) št. 1083/2006 in predlogih iz svežnja za oživitev spomladi 2009 tretji po vrsti. Cilj vseh teh ukrepov za poenostavitev so preprostejša in manj birokratska pravila, ki so tako tudi bolj privlačna za upravičence ali morebitne upravičence. Komisija pričakuje, da bo to h kandidiranju za sredstva pritegnilo več nosilcev projektov, kar bo povzročilo hitrejšo absorpcijo.

24. Vendar pa je treba opozoriti, da so se na nacionalni ravni pojavile težave, na primer z nacionalnim prenosom regulativnih zahtev[15] EU, novimi organizacijskimi ureditvami (vzpostavitev organov za upravljanje, potrjevanje in revizijo), vidiki človeških virov in vzpostavitvijo potrebnih orodij (elektronski informacijski in komunikacijski sistemi, smernice za izvajanje). V zvezi s tem želi poročevalka poudariti kot prednostno nalogo za najpozneje naslednje programsko obdobje, da so potrebne (nadaljnje) strukturne izboljšave in ukrepi za poenostavitev, če naj se prepreči ponavljanje nezadostnega izvrševanja proračuna in zagotovi urejen razvoj odobritev za plačila v primerjavi z odobritvami za prevzem obveznosti.

25. Kakorkoli, nedavne poenostavitve bi skupaj z neposrednim učinkom povečanih predplačil in učinkom, da so še vedno na razpolago odobritve za leto 2007, morale voditi v povečano potrebo po odobritvah za plačila v letu 2011.

Obeti za leto 2011

26. Kohezijska politika pokriva 35,6 % finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Za leto 2011 je zgornja meja za razdelek 1b v večletnem finančnem okviru ob trenutnih cenah pri 50,65 milijard EUR.

27. Poročevalka želi poudariti, da, kar zadeva proračun za leto 2011, ne bo pravih razlik za manevriranje pri odobritvah za prevzem obveznosti, saj naj bi bili njihovi zneski predvideni v finančnih okvirih, o katerih se odloča vnaprej na začetku obdobja in ki jih je mogoče prilagoditi, kot je predvideno v členu 17 medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

28. Poleg tega bodo po nedavnih zakonodajnih spremembah nekateri zneski, ki izhajajo iz neprenehanja odobritev za leto 2007, na razpolago leta 2011. Najpomembnejše vprašanje je tako raven odobritev za plačila, ki se vključijo v proračun.

29. Iz zgornjih razlogov bodo odobritve za plačila zagotovo zahtevale občutno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Seveda morajo zadostovati za pokritje naslednjih potreb:

- za pokritje morebitnega povečanja predplačil, ki se ne financirajo že s proračunskimi odobritvami za leto 2010,

- leto 2011 bo verjetno prvo celo leto, za katero bodo odobreni vsi sistemi upravljanja in nadzora in bodo posledično nakazana vmesna plačila za vse operativne programe: programsko obdobje bo v petem letu izvajanja končno doseglo „potovalno hitrost“,

- na razpolago bodo dodatne odobritve za prevzem obveznosti, saj bo v vsakem letu v obdobju 2008–2013 dodana šestina odobritev za prevzem obveznosti za leto 2007; to bo zagotovilo dodatne možnosti, da se neizplačane odobritve za prevzem obveznosti izvedejo na terenu[16],

- poleg tega lahko tiste odobritve za leto 2007, ki so prerazporejene na leti 2009 in 2010, zvišajo raven odobritev, ki se prenesejo na leto 2011,

- realno je mogoče pričakovati povečanje konkretnega izvajanja projektov, zlasti zaradi zgoraj omenjenih ukrepov za poenostavitev,

- države članice bo vse manj oviralo predhodno programsko obdobje.

30. Vendar glede na to, da zaradi nujnosti za zadnja dva predloga Komisije za poenostavitev ni bila opravljena ocena učinka, dodatnih sredstev, ki naj bi bila zagotovljena v prihodnjih letih in zlasti leta 2011, na tej stopnji ni mogoče oceniti z nikakršno stopnjo verjetnosti. Treba pa je vedeti, da so samo dodatna predplačila za Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad za 5 držav članic ocenjena na 775 milijonov EUR. Seveda ni mogoče zagotoviti, da bodo plačila, predvidena v proračunu za leto 2010, zadostna, kar bi lahko dodatno obremenilo proračun za leto 2011.

31. Zaradi vseh omenjenih razlogov je poročevalka mnenja, da bo razdelek 1b zahteval veliko višjo raven plačil v letu 2011.

Kakovost izvajanja kohezijske politike

32. V skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta v proračunu za leto 2011 naj bi bilo izboljšanje izvajanja in kakovosti porabe vodilno načelo za dosego optimalne porabe proračuna EU ter oblikovanje politik na podlagi dejstev. Izboljšani sistemi spremljanja in ocenjevanja so v tem pogledu ključnega pomena ob ustreznem upoštevanju jasno opredeljenih ciljev in logik posega. V zvezi s tem bi strateško zbirno poročilo Komisije, ki je predvideno za april 2010, lahko pomembno prispevalo k ocenjevanju izvajanja kohezijske politike na terenu.

33. Namen bi bil doseči večje ravnovesje med pravili in postopki, potrebnimi za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti odhodkov EU, na eni strani ter usmerjanjem kohezijske politike v najboljši učinek in stroškovno učinkovitost na drugi v skladu s prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta v proračunu za leto 2011. Nekateri opazovalci in akterji na nacionalni ravni menijo, da so regulativne zahteve 2007–2013 še vedno usmerjene v nadzor in ne v vsebino (tj. nadzor do neke mere pozornost odvrača od vsebine). Posledično upravljavci strukturnih skladov več časa namenjajo ocenjevanju skladnosti z zahtevami v zvezi s finančnim upravljanjem in nadzorom kot doseganju programskih ciljev.

34. Tako se zdi, da obstaja potreba po močnejšem poudarjanju doseganja ciljev v nasprotju z zakonitostjo in pravilnostjo absorpcije skladov. V tem kontekstu bi bilo treba obravnavati spremembe v zakonodajnem okviru v letu 2009, ki so poskušale zmanjšati breme nadzora, ki je na državah članicah, brez odstopanja od ključnih pravil kar zadeva dobro finančno poslovodenje, in trenutni akcijski načrt za strukturne sklade[17].

35. V svojih odgovorih na vprašanja Odbora za proračun glede na sejo skupine za spremljanje o kohezijski politiki z dne 17. marca je Komisija poudarila, da ni spremljala same porabe predplačil[18]. Povečanje predplačil, ki ga predvidevajo nedavne spremembe predpisov, tako pomeni, da bo več strukturnih skladov deležno manj nadzora ali pa nadzora sploh ne bo, kar zbuja določeno zaskrbljenost. Medtem ko je komisar Samecki pred kratkim poslal pismo, v katerem države članice prosi, naj poročajo o absorpciji dodatnih predplačil, se Komisija še vedno lahko pozove, naj se te težave loti s poostrenim nadzorom predplačil. Od Komisije se lahko zahteva tudi, naj Evropskemu parlamentu poroča o njihovi porabi v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta v proračunu za leto 2011, ki zahtevajo, da se popolne in posodobljene informacije pravočasno pošiljajo proračunskemu organu.

Predhodni sklepi: izpolnjevanje prednostnih nalog EU

36. V kontekstu nove strategije EU–2020 je Komisija že poudarila velik prispevek, ki bi ga lahko zagotovila kohezijska politika, kot se je zgodilo v trenutnem in predhodnem programskem obdobju v zvezi z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta. Zavezala se je k uskladitvi ciljev kohezijske politike z vizijo Evropa 2020 glede spodbujanja pametne, okolju prijaznejše in konkurenčne rasti regionalnih gospodarstev na podlagi znanja, inovacij in učinkovitosti virov, tudi s krepitvijo kombiniranih prizadevanj in izkoriščanjem sinergij med povezanimi politikami Skupnosti.

37. Komisija je omenila, da bi bilo v okviru 350 milijard EUR, namenjenih za kohezijsko politiko za obdobje 2007–2013, med 200 in 250 milijard EUR rezerviranih za cilje EU–2020[19].

38. Poleg zgoraj predstavljenih razlogov je po mnenju poročevalke zaradi zadnje opombe potreba po primerno ambiciozni dodelitvi plačil za kohezijsko politiko v proračunu za leto 2011 še nujnejša. Leto 2001 bo peto leto izvajanja v trenutnem programskem obdobju in operativni programi bodo dosegli raven zrelosti, ki bo pomenila hitro izvajanje.

39. Na podlagi zgoraj navedenega želi poročevalka v nadaljevanju poudariti nerešena vprašanja in zahteve glede naslednjega proračunskega postopka:

- če Komisija želi ohraniti zagon in še izboljšati položaj, mora nadaljevati tesno sodelovanje zlasti s tistimi državami članicami, v katerih je bila v prejšnjem programskem obdobju nizka absorpcijska stopnja,

- morda bodo potrebne nadaljnje strukturne izboljšave in ukrepi za poenostavitev, da bi se izognili ponavljanju nezadostnega izvrševanja proračuna,

- Parlament je treba obveščati o vsebini morebitnih prilagoditev finančnim okvirom, predvidenim v členu 17 medinstitucionalnega sporazuma,

- Komisija mora predstaviti način za „ponovno uveljavitev“ šestine odobritev za leto 2007 v vsakem letu obdobja 2008–2013; Kako bodo odobritve za leto 2007, ki niso prenehale, dane na razpolago leta 2011? Bo to pomenilo, da ne bo nobeno plačilo povezano z odobritvami za leto 2007? Kako bo ta mehanizem obravnavan v proračunu? Ali bo to vplivalo na razliko pod zgornjo mejo v večletnem finančnem okviru?

- ker ni mogoče zagotoviti, da bodo predvidena plačila za leto 2010 zadostovala za pokritje dodatnih predplačil in vmesnih plačil, je Parlament treba redno obveščati o proračunskih posledicah vseh morebitnih sprememb proračuna v letu 2010 in vseh morebitnih dodatnih pritiskov na proračun za leto 2011,

- Komisija mora predlagati, kako se bolje osredotočiti na doseganje ciljev, v nasprotju z zakonitostjo in pravilnostjo, brez odstopanja od ključnega pravila glede dobrega finančnega poslovodenja,

- Komisija mora odpraviti težavo slabe ureditve nadzora v začetni fazi, zlasti z okrepljenim nadzorom predplačil – o njihovi porabi mora poročati Evropskemu parlamentu.

Uvod

Delovni dokument predstavlja v proračunskem smislu programe in dejavnosti za podporu področju mladine, izobraževanja in mobilnosti, analizira finančno podporo, ki jo proračun EU zagotavlja za te instrumente, stopnjo izvajanja v letih 2009 in 2010, v primerjavi z zneski, predlaganimi v predlogu proračuna 2011, ter ocenjuje, kjer je ustrezno, njihov razvoj. Njegov namen je zagotoviti poslancem Odbora za proračun dodatno podporo za proračunski postopek 2011.

Delovni dokument v prvem delu opredeljuje programe in dejavnosti, ki neposredno ali posredno podpirajo področje mladine, v drugem delu predstavlja ustrezne ključne proračunske elemente po področjih politik in prikazuje razvoj letnih odobrenih sredstev, dodeljenih za programe v zvezi z mladino v proračunih 2009 in 2010, njihove stopnje izvajanja ter navaja zneske predloga proračuna 2011. V tretjem delu delovni dokument predstavlja tudi finančni položaj agencij, ki izvajajo programe in dejavnosti v zvezi z mladino.

I. OPREDELITEV PRORAČUNSKIH INSTRUMENTOV V ZVEZI Z MLADINO, IZOBRAŽEVANJEM IN MOBILNOSTJO

1.1. Proračunski instrumenti za neposredno podporo mladini

V okviru proračuna EU je neposredna podpora mladini zagotovljena s posebnimi večletnimi programmi, kot so Vseživljenjsko učenje, Erasmus Mundus, Mladi v akciji, posebni program človeških virov za mobilnost raziskovalcev (podprogram Sedmega okvirnega programa za raziskave – FP7), ki jih dopolnjuje več posebnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov (PP/PU). Razen programa Mladi v akciji in nekaterih PP/PU v zvezi z mladino, ki se financirajo v okviru razdelka 3b, se ti programi in dejavnosti financirajo v oviru razdelka 1a večletnega finančnega okvira (VFO). Mednarodna razsežnost ukrepov za podporo mladini se financira iz razdelka 4 proračuna (sodelovanje z državami nečlanicami pri izobraževanju in poklicnem usposabljanju in Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)).

1.1.1.  Program vseživljenjskega učenja obsega štiri sektorske programe o šolskem izobraževanju (Comenius), visokošolskem izobraževanju (Erasmus), poklicnem usposabljanju (Leonardo da Vinci) in izobraževanju odraslih (Grundtvig), kakor tudi ukrep Jean Monnet in tranzverzalni program za podporo specifičnih ključnih dejavnosti, kot so učenje jezikov, zagotavljanje možnosti učencem, učiteljem in vodjem usposabljanj za učenje ali poučevanje v drugi državi članici.

Prispeva k razvoju EU kot napredne družbe, ki temelji na znanju, s trajnostnim gospodarskim razvojem, več in kakovostnejšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Še posebej si prizadeva pospeševati izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja znotraj Unije, da bi tako postali svetovna referenca znanja. Program podpira večstranska partnerstva in projekte, transnacionalno mobilnost in izmenjave po vsej Uniji.

1.1.2. Program Erasmus Mundus (II) je program EU za sodelovanje in mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja. Namenjen je izboljšanju kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja in spodbujanju medkulturnega razumevanja preko sodelovanja s tretjimi državami. Prispeva tudi k večji privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja po vsem svetu.

1.1.3. Program Mladi v akciji je usmerjen v spodbujanje aktivnega državljanstva med mladimi in zlasti njihovega evropskega državljanstva. Vključuje evropsko prostovoljno službo, ki je namenjena spodbujanju udeležbe mladih v različnih oblikah prostovoljnih dejavnosti ter dotacijo za Evropski mladinski forum.

Dodana vrednost programa Mladi v akciji je povezana z dvema glavnima ciljema: okrepitev človeških virov v Evropi preko posebne podpore za neformalne učne izkušnje in razvoj aktivnega državljanstva (vključno z evropskim državljanstvom) mladih. Glede obeh vidikov je dodana vrednost v sposobnosti Evropske unije, da predstavi koristi pobud, ki podpirajo mobilnost mladih, ter koristi, ki jih prinaša mladinskim NVO evropska razsežnost njihovega dela. V večini držav ne obstaja mobilnost takšnih programov.

Poleg tega možnosti za izmenjavo primerov najboljše prakse (zlasti preko širjenja rezultatov, doseženih s projekti) ali dopolnjevanje na nacionalni/regionalni ravni izhodiščnega kapitala za Mlade v akciji na nacionalni/regionalni ravni vzpostavljajo močan učinek vzvoda, ki upravičuje ukrep na evropski ravni. Poleg tega mobilnost in drugi ukrepi, ki se jim zagotavlja podpora, prispevajo k približevanju Evropske unije mladim in vključujejo tiste mlade z manjšimi možnostmi, ki bi imeli manj priložnosti za sodelovanje v drugih evropskih shemah.

1.1.4. Program človeški viri za mobilnost raziskovalcev: sposobnost privabiti in obdržati visoko usposobljene raziskovalce s poglobljenim znanjem v Evropi je pogoj za napredek v znanosti in podporo inovacijam, prav tako pa pomemben dejavnik za privabljanje in ohranjanje naložb na področju raziskav s strani javnih in zasebnih subjektov.

Zaradi naraščajoče konkurence na svetovni ravni je cilj posebnega programa "Človeški viri" (FP7) povečanje privlačnosti Evrope za najboljše raziskovalce s:

– spodbujanjem razvoja odprtega in povsem nerazlikovalnega evropskega trga dela za raziskovalce ter raznolikost znanj in spretnosti ter poklicnih poti;

– spodbujanjem ljudi, da se odločijo za poklic raziskovalca in spodbujanje evropskih raziskovalcev, da ostanejo v Evropi, med drugim z dotacijami za ponovno vključitev;

– strukturiranjem organizacije, zmogljivosti in kakovosti usposabljanja na področju raziskovanja po vsej Evropi, dejavnega poklicnega razvoja raziskovalcev, izmenjave znanja preko raziskovalcev med industrijo, akademskimi in raziskovalnimi organizacijami ter močne udeležbe žensk in mladih raziskovalcev na področju raziskav in razvoja.

Ukrepi Marie Curie prispevajo k izboljšanju usposobljenosti na vseh stopnjah poklicne poti za boljšo zaposljivost tako v javnem kakor v zasebnem sektorju preko raziskovalnih programov, ki si prizadevajo spodbujati inovacije v Evropi.

1.2. Proračunski instrumenti za posredno podporo mladini

Poleg glavnih programov, ki podpirajo mladino-izobraževanje-mobilnost, tudi nekateri drugi programi EU zagotavljajo podporo za mlade. Dodatno financiranje se zagotavlja preko področja politike zaposlovanja in socialnih zadev (program Progress, EURES, ukrepi za mobilnost, Evropski socialni sklad (ESS)), področja politike regionalnega razvoja (Evropski skladi za regionalni razvoj (ESRR)), skupne kmetijske politike in zlasti politike razvoja podeželja, ki zagotavlja podporo mladim kmetom, ter Evropskega sklada za ribištvo (ESR), ki se financirajo v okviru razdelkov 1a, 1b in 2 proračuna EU. Vendar v okviru teh področij politike ni posebnih proračunskih vrstic ali namensko dodeljenih sredstev za mladino.

1.2.1. Program PROGRESS je eden od instrumentov, ki zagotavlja podporo državam članicam pri razvoju in izvajanju socialnih politik in politik zaposlovanja na petih področjih: zaposlovanje, socialna vključenost in varstvo, delovni pogoji, nediskriminacija in enakopravnost med spoloma. Ciljne skupine so države članice, oblasti na lokalni in regionalni ravni, javne službe za zaposlovanje in nacionalni statistični uradi. Sodelujejo lahko specializirani organi, univerze in raziskovalne ustanove ter tudi socialni partnerji in nevladne organizacije.

Program Progress je sredstvo za zagotavljanje analize in strateškega svetovanja o politični agendi EU, spremljanje/ocenjevanje in poročanje o izvajanju zakonodaje in politike EU, spodbujanje prenosa politik, opredeljevanje in širjenje dobrih praks na povezanih področjih politik, vzajemno učenje in podpora med državami članicami, pridobivanje podpore in spodujanje sodelovanja ključnih interesnih skupin EU in nacionalnih interesnih skupin; ne podpira neposredno dejavnosti za mladino in mobilnosti.

1.2.2. Evropsko službo za zaposlovanje (EURES) sestavlja mreža več kot 800 svetovalcev EURES in spletnih strani, ki zbirajo vsa prosta delovna mesta javnih služb za zaposlovanje držav članic EURES (EU, EGP in CH) z informacijami o pogojih za življenje in delo v državah članicah.

EURES želi spodbujati geografsko in poklicno mobilnost delavcev v Evropi, da bi presegli preostale ovire za prost pretok in prispevali k nastanku resničnega trga dela na evropski ravni.

1.2.3. Evropski socialni sklad (ESS) je poglaviten instrument za naložbe v izobraževanje in usposabljanje v okviru kohezijske politike. Med strateškimi prednostnimi nalogami za tematske in regionalne operativne programe je vedno področje, kjer so ukrepi osredotočeni na različne ciljne skupine, med katerimi so mladi. Evropski socialni sklad glede na specifične razmere v vsaki državi članici in regiji podpira različne projekte za mlade, ki omogočajo njihov prestop iz izobraževanja v svet dela ali jim pomagajo, da se ponovno začnejo izobraževati in tako izboljšajo svoje veščine.

1.2.4. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) podpira v glavnem infrastrukturo za izobraževanje in usposabljanje. Vendar podpora ni posebej namenjena mladim in ne spodbuja mobilnosti. Podpora ESRR za izobraževanje in usposabljanje (razen infrastrukture) je zanemarljiva.

1.2.5. Skupna kmetijska politika podpira več ukrepov za mlade kmete v okviru svojega stebra za razvoj podeželja (ukrep "podpora mladim prevzemnikom kmetij"). Mladi kmetje lahko izkoristijo tudi druge ukrepe, kot so "Poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja" ter "Posodabljanje kmetijskih gospodarstev", pri katerih so pogosti posebni ukrepi v korist mladih.

1.2.6. Evropski sklad za ribištvo (ESR) predvideva določbe v zvezi z mladino v okviru ukrepa "Družbeno-gospodarsko nadomestilo za upravljanje ribiške flote Skupnosti".[20] Države članice morajo odločiti, kolikšen znesek želijo nameniti tem ukrepom. Podatkov o proračunu, dodeljenem za te specifične ukrepe, ni bilo mogoče zagotoviti.

II. Proračunska struktura za programe in dejavnosti na področju mladina-mobilnost-izobraževanje

Naslov 15 proračuna krije glavni del programov in dejavnosti za mladino. Več ukrepov za mobilnost se financira iz naslova 04 proračuna kot del področja politike za zaposlovanje in socialne zadeve. Vendar na tem področju politike ni programov, neposredno namenjenih mladini.

2.1. Področje izobraževanje in kultura (15)

Preglednica: Programi "mladina-izobraževanje-mobilnost", financirani iz naslova 15:

 

 

 

Proračun za leto 2009

Proračun za leto 2010

PP 2011

Pr. vrst.

Naslov

VFO

Odobr. obvez-nosti

Izvrše-vanje

%

Odobr. plačil

Izvrše-vanje

%

Odobr. obvez-nosti

Izvrše-vanje[21]

%

Odobr. plačil

Izvrše-vanje[22]

%

Odobr. obvez-nosti

Odobr. plačil

15 02 02 05

Program Erasmus Mundus

1a

75 523 024

100

75 894 879

99,9

94 163 000

-

78 800 000

0,76

94 540 000

88 000 000

15 01 04 14

Upravni odhodki za Erasmus Mundus

1a

1 326 664

99,6

1 326 664

48,0

770 000

18,8

770 000

10,3

996 000

996 000

15 02 03

Sodelovanje z državami nečlanicami pri izobraževanju in poklicnem usposabljanju

4

7 598 370

98,9

3 569 764

97,9

8 000 000

0,4

5 200 000

31,1

9 000 000

5 000 000

15 01 04 17

Idem – upravni odhodki

4

114 983

100

114 983

48,0

65 000

-

65 000

5,4

80 000

80 000

15 02 22

Program vseživljenjskega učenja

1a

1 087 476 158

100

1 018 078 157

100

982 313 500

74,9

953 200 000

22,0

1 009 655 000

956 000 000

15 01 04 22

LLL – upravni odhodki

1a

9 371 661

100

9 371 661

61,3

8 843 000

23,8

8 843 000

12,1

9 000 000

9 000 000

15 05 55

Programu Mladi v akciji

3b

144 087 708

100

137 645 004

100

124 106 000

61,2

121 000 000

20,1

126 108 000

117 000 000

15 01 04 55

Mladi v akciji – upravni odhodki

3b

986 063

100

986 063

69,2

780 000

32,8

780 000

12,6

780 000

780 000

15 07 77

Program človeški viri za mobilnost raziskovalcev (FP7)

1a

543 908 038

100

412 891 192

100

534 190 000

0,5

284 000 000

11,2

754 407 000

500 000 000

Vir: Delovni dokument Komisije – zneski iz PP 2011

Kljub zelo visoki stopnji izvajanja proračunskih vrstic iz naslova 15, ki dosegajo večinoma stopnjo izvajanja 100 %, je povečanje obveznosti v predlogu proračuna 2011 precej omejeno, razen za posebni program človeški viri, pri katerem so bile občutno povečane obveznosti, kakor tudi plačila.

Na splošno raven plačil ostaja stabilna. Pomembnejše povečanje je bilo predlagano za program Erasmus Mundus (+12 %), medtem ko so bila plačila za program Mladi v akciji zmanjšana za 3,3 % v PP 2011.

2.1.1. Erasmus Mundus: splošni znesek odobrenih sredstev, predlaganih v PP 2011, znaša 94,5 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 88 milijona EUR v odobritvah plačil za odhodke iz poslovanja ter 0,996 milijona EUR za upravne odhodke. V primerjavi z letom 2010 so bili odhodki iz poslovanja za program rahlo povečani za 0,3 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti (+0,4 %) in za 9 milijonov EUR v odobritvah plačil (+11,7 %).

Leta 2011 se bodo iz programa še naprej financirale nove kategorije individualnih štipendij (za doktorske kandidate in evropske študente, ki se bodo udeležili magistrskega študija v okviru programa Erasmus Mundus). Leto 2010 je prvo leto, v katerem vsi elementi novega programa Erasmus Mundus (II) začnejo v celoti delovati.

Naknadna ocena prvega programa Erasmus Mundus (2004­–2008) je pokazala, da se je zaradi programa povečalo število študentov iz tretjih držav, ki se udeležujejo programov udeleženih oddelkov in institucij. Veliko predstavnikov univerzitetnih programov je v posvetovanjih med oceno ugotovilo, da je Erasmus Mundus omogočil njihovim oddelkom, da so privabili študente iz številnejših tretjih držav in torej spremembo tradicionalnih vzorcev vpisovanja študentov. Poleg tega je 89 % anketiranih koordinatorjev univerzitetnih programov izjavilo, da so bili študenti Erasmus Mundus "občutno nad" (53 %) ali "nad" (36 %) povprečnim standardom podiplomskih študentov na njihovi univerzi.[23]

2.1.2. Program vseživljenjskega učenja: predlog proračuna 2011 predlaga splošni znesek 1.009,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 956 milijonov v odobritvah plačil za program LLL. V primerjavi s proračunskimi podatki za leto 2010 to povečanje znaša +27 milijonov EUR (+2,8 %) v odobritvah za prevzem obveznosti in za +2,8 milijona EUR v odobritvah plačil (+0,3 %).

Za leto 2011 so ta sredstva načrtovana za podporo naslednjih treh specifičnih ukrepov:

– razvoj evropskega območja vseživljenjskega učenja in spodbujanje mobilnosti, da bi povečali konkurenčnost Evrope, oblikovali gospodarstvo, podprto z znanjem, ter poglobili smisel evropske identitete in državljanstva (896,125 milijona EUR);

– posodobitev in reforma sistemov EU za izobraževanje in usposabljanje v skladu s strategijo Evropa 2020 (101,730 milijona EUR);

– posodobitev in reforma sistemov EU za izobraževanje in usposabljanje v skladu s strategijo Evropa 2020; večjezičnost, ki omogoča evropskim državljanom, da uporabljajo več jezikov, imajo dostop do kulture in sodelujejo kot aktivni državljani, da bi lahko imeli koristi od boljše komunikacije, vključenosti in večje zaposljivosti ter poslovnih priložnosti (11,8 milijona EUR).

2.1.3. Program Mladi v akciji: splošni znesek, predlagan v PP 2011 za program Mladi v akciji, znaša 126,1 milijona EUR v obveznostih in 117 milijonov EUR v plačilih za odhodke iz poslovanja, le 0,78 milijona EUR pa je predvidenih za upravne odhodke.

V primerjavi s proračunom za leto 2010 to pomeni povečanje obveznosti le za 1,6 % in zmanjšanje plačil za 3,3%, medtem ko je bila stopnja izvrševanja 19. aprila 2010 že 61,2 % in 100 % konec leta 2009, kakor prikazuje tabela zgoraj.

Komisijina ocena programa Mladina (2000–2006) je potrdila učinkovitost programa glede zaposljivosti in poklicne usmeritve mladih (katerih veščine se razvijajo preko neformalnih izkušenj iz izobraževanja na podlagi njihovega sodelovanja v programu) ter razvoja njihovega državljanstva, občutka za solidarnost in občutka, da so Evropejci.

2.1.4. Program človeški viri: predlog proračuna 2011 predlaga 754,407 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 500 milijonov v odobritvah plačil za ta program. To ustreza povečanju za 41,2 % v odobritvah za prevzem obveznosti (+220 milijonov) in 76-odstotnemu povečanju odobritev plačil (+216 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom 2010.

V skladu z delovnimi dokumenti Komisije[24] občutno povečanje sredstev posebnega programa človeški viri v predlogu proračuna 2011 ustreza povečani ravni zahtev za različne cilje programa in ključna področja politike, določena v programu. Največji delež proračuna 2011 bo še naprej podpiral začetno usposabljanje raziskovalcev preko ukrepov mrež začetnega usposabljanja (ITN) Marie Curie. Omogoča tudi povečanje sredstev za medevropsko in mednarodno mobilnost raziskovalcev in podporo njihovemu poklicnemu razvoju preko individualnih štipendij in sofinanciranja regionalnih, nacionalnih in mednarodnih programov (COFUND), mednarodnih štipendij (OIF, IIF in IRSES), medsektorske mobilnosti (ITN ter ukrepi Mostovi in partnerstva med podjetji in univerzami (IAPP)).

Ukrepi za spodbujanje pete svoboščine preko izvajanja "Evropskega partnerstva za raziskovalce" (EPR) za boljše poklicne poti in mobilnost, ki vključuje dejavnosti "Raziskovalci v gibanju" EURAXESS, posvetovanja z interesnimi skupinami in zbiranje podatkov ter študijo o pokojninskem skladu EU, se bodo predvidoma nadaljevali v letu 2011. Poleg tega bodo uvedene nove dejavnosti, vključno z razširitvijo povezav EURAXESS, študijo izvedljivosti o kartici za raziskovalce, nadaljnjimi analizami in oblikovanjem politik v zvezi z mobilnostjo raziskovalcev, njihovo poklicno potjo in profilom, v pričakovanju sporočila o evropskem partnerstvu za raziskovalce (EPR).

Izvajalska agencija za raziskave (REA) je pristojna za upravljanje vseh področij programa človeški viri, z izjemo ukrepov, povezanih s politiko, za razvoj odprtega trga dela za raziskovalce. Po vzpostavitvi nove Komisije sodi v pristojnosti GD EAC. Zaradi tega je bila spremenjena tudi nomenklatura – 15 07 77 (naslov 15: izobraževanje in kultura), namesto prejšnjega 08 11 01 (naslov 08: raziskovanje).

2.2. Področje zaposlovanja in socialnih zadev (naslov 04)

2.2.1. Socialni dialog in socialna razsežnost Skupnosti (04 03 03)

 

 

 

Proračun za leto 2009

Proračun za leto 2010

DB 2011

Pr. vrst.

Naslov

VFO

Odobr. obvez-nosti

Odobr. plačil

Izvrše-vanje

(Odobr. obvez-nosti)

%

Odobr. obvez-nosti

Odobr. plačil

Izvrše-vanje[25]

(Odobr. obvez-nosti)

%

Odobr. obvez-nosti

Odobr. plačil

04 03 03 01

Odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog

1a

15 328 292

13 679 843

99

16 000 000

14 000 000

7

16 390 000

14 000 000

04 03 03 02

Ukrepi obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije

1a

16 922 212

16 209 903

100

16 400 000

15 000 000

19

16 700 000

15 000 000

04 03 03 03

Obveščanje, posvetovanje in sodelovanje predstavnikov podjetij

1a

6 873 440

5 271 298

94

7 300 000

5 500 000

-

7 300 000

5 500 000

Skupaj

39 123 944

55 161 044

 

39 700 000

34 500 000

 

40 390 000

34 500 000

Vir: Delovni dokumenti Komisije – zneski iz PP 2011

Socialni dialog dejavnosti EU s socialno razsežnostjo so usmerjene v krepitev vloge socialnega dialoga in spodbujanje sprejemanja sporazumov med socialnimi partnerji. Zagotavlja podporo za ukrepe, ki jih sprejmejo socialni partnerji za spodbujanje socialnega dialoga in za vprašanja, povezana z vplivom globalizacije na akterje EU. Sofinancira tudi delovni program Evropskega sindikalnega inštituta za raziskovanje in usposabljanje (ETUI-REHS), podpira dejavnosti usposabljanja delavskih organizacij, raziskovanje in izmenjavo najboljših praks v zvezi z odnosi med delodajalci in delojemalci v Evropi, ukrepe socialnih partnerjev za izboljšanje in spodbujanje lizbonske strategije, obveščanje in sodelovanje predstavnikov podjetij ter posvetovanje z njimi.

PP 2011: odobrena sredstva ostajajo nespremenjena. Na splošno PP 2011 ni predvideval nobenega povečanja odobrenih sredstev za te proračunske vrstice, razen manjšega povečanja obveznosti za samo naslednje proračunske vrstice – 04 03 03 01 (za 0,39 milijona EUR) ter 04 03 03 02 (za 0,3 milijona EUR).

2.2.2. EURES – Evropska služba za zaposlovanje (04 03 04)

EURES : Odobrena proračunska sredstva in stopnja izvrševanja

 

Proračun za leto 2009

Proračun za leto 2010

PP 2011

Pr. vrst.

Naslov

VFO

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve plačil

Izvrše-vanje

(Odobr. obvez-nosti)

%

Odobr. obvez-nosti

Odobr. plačil

Izvrše-vanje[26]

(Odobr. obvez-nosti)

%

Odobr. obvez-nosti

Odobr. plačil

04 03 04

EURES

1a

19 838 034

15 121 218

100

19 100 000

16 000 000

7

19 500 000

16 000 000

04 01 04 04

EURES – upravni odhodki

1a

477 975

477 975

99

470 000

470 000

36

470 000

470 000

Vir: Delovni dokumenti Komisije – zneski iz PP 2011

V skladu z delovnim dokumentom Komisije se je zaradi trenutne gospodarske krize uporaba EURES močno povečala. Zato namerava Komisija dodatno razviti to službo ter zlasti okrepiti storitve za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih.

Odobrena sredstva, predvidena v PP 2011, ostajajo nespremenjena; le za obveznosti za leto 2011 je bilo predlagano povečanje za 0,4 milijona EUR. Odhodki iz poslovanja znašajo 19,5 milijona EUR v obveznostih in 16 milijonov EUR v plačilih.

Načrt za EURES 2011 (v obveznostih):

2,3 milijona EUR:        razvoj spletne strani EURES, službe za pomoč uporabnikom in spletnih strani za mobilnost delovnih mest

15 milijonov EUR:       podpora javnih služb za zaposlovanje pri njihovem prispevku k razvoju odprtih evropskih trgov dela, ki so vsem dostopni preko EURES

2,2 milijona EUR:        dejavnosti informiranja in sporočanja, usposabljanje, oblikovanje mreže EURES in organizacija dnevov delovnih mest (Job Days)

2.2.3. PROGRESS - Program EU za zaposlovanje in socialno solidarnost (04 04 01)

Progress: odobrena proračunska sredstva in stopnja izvrševanja

 

Proračun za leto 2009

Proračun za leto 2010

PP 2011

Pr. vrst.

Naslov

VFO

Odobr. obveznosti

Odobr. plačil

Izvrše-vanje

(Odobr. obvez-nosti)

%

Odobr. obveznosti

Odobr. plačil

Izvrše-vanje[27]

(Odobr. obvez-nosti)

%

Odobr. obveznosti

Odobr. plačil

04 04 01 01

Zaposlovanje

1a

22 839 918

13 644 597

9

23 400 000

19 000 000

2

19 787 500

17 000 000

04 04 01 02

Socialno varstvo in socialno vključevanje

1a

30 693 237

22 585 865

98

32 450 000

25 000 000

-

27 755 000

26 500 000

04 04 01 03

Delovni pogoji

1a

11 652 418

7 380 312

100

10 320 000

7 500 000

10

8 425 000

8 500 000

04 04 01 04

Protidiskriminacija in raznolikost

1a

22 720 684

18 843 184

97

24 050 000

19 000 000

20

20 137 500

18 000 000

04 04 01 05

Enakost spolov

1a

12 966 402

10 698 941

94

13 470 000

10 000 000

5

11 790 000

10 000 000

04 04 01 06

Podpora izvajanju

1a

1 393 077

853 514

54

1 750 000

1 500 000

-

1 355 000

1 200 000

04 01 04 10

Progress – upravni odhodki

1a

3 706 021

3 706 021

99

4 130 000

4 130 000

27

4 380 000

4 380 000

SKUPAJ

105 971 757

77 712 434

 

109 570 000

86 130 000

 

93 630 000

85 580 000

Vir: delovni dokumenti Komisije – zneski iz PP 2011

2.3. Drugo področje politike (neposredna podpora mladini)

V skladu s podatki, ki jih je zagotovila Komisija med delom skupine za proračunsko spremljanje o izvajanju političnih instrumentov v zvezi z mladino z dne 4. maja 2010, naslednje področje politike zagotavlja dodatno financiranje v korist mladih:

· Naslov 04: Evropski socialni sklad (ESS) dodeljuje neposredno 8,3 milijarde EUR, kar pomeni približno 11 % njegovega celotnega proračuna (2007–2013) za reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja držav članic, ki so v glavnem namenjeni mladim. V skladu z najnovejšimi podatki je približno ena tretjina upravičencev ESS mladih (2,5 milijona mladih v letu 2008).

· Naslov 05: Skupna kmetijska politika zagotavlja podporo za mlade kmete preko naslednjih ukrepov:

"Podpora mladim prevzemnikom kmetij" – Komisija predvideva 2.894 milijonov EUR za približno 186.800 upravičencev. Do januarja 2010 so države članice prijavile skupni znesek 537,7 milijona EUR za ta ukrep, ki predstavlja 2,7 % celotnega zneska EKSRP, izplačanega od začetka sedanjega programskega obdobja.

"Poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja" – skupni načrtovani znesek za obdobje 2007–2013 znaša 1.085,9 milijona EUR, za "Posodabljanje kmetijskih gospodarstev" pa 10.619,1 milijona EUR.

· Naslov 13: Podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za izobraževanje in usposabljanje (razen infrastrukture) je približno 1,6 milijarde EUR za programsko obdobje 2007–2013.

III. AGENCIJE – Decentralizirano upravljanje programov

3.1. Decentralizirane agencije

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in Evropska fundacija za usposabljanje aktivno spodbujata razvoj politike na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, znanj in spretnosti ter s tem povezanih vprašanj s področja zaposlovanja, ki so za mlade zelo pomembna. Vendar je treba opozoriti, da programov ali ukrepov ne izvajata neposredno.

Decentralizirane agencije: Proračunska sredstva in osebje Cedefop in Evropske fundacije za usposabljanje

 

 

 

 

P 2009

P 2010

PP 2011

Člen

Agencija

Sedež

Kat.

Izglasovani P

Osebje

Izglasovani P

Osebje

Izglasovani P

Osebje

15 02 25

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Solun

1a

16,8

101

16,9

101

15,7

101

15 02 27

Evropska fundacija za usposabljanje

Torino

4

19,9

96

18,3

96

19,8

96

(v milijonih EUR)

Vir: Delovni dokument Komisije – zneski iz PP 2011

3.1.1. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP)

Cedefop je agencija EU za evropsko politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Cilj centra je pomagati Komisiji pri spodbujanju pospeševanja in razvoja poklicnega usposabljanja ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja na ravni EU. S tem namenom v okviru smernic, ki jih določi EU, prispeva k izvajanju skupne politike v poklicnem usposabljanju z znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi.

Zato Cedefop podpira izvajanje:

· evropskega ogrodja kvalifikacij, orodja za primerjanje ravni kvalifikacij povsod v Evropi, namenjenega podpori vseživljenjskega učenja in poklicne mobilnosti,

· evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), s katerim je mogoče kreditne točke prenašati med nacionalnimi sistemi kvalifikacij ali med splošnim in poklicnim izobraževanjem ter ki spodbuja vseživljenjsko učenje s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem,

· Europassa, niza petih instrumentov, namenjenih boljšemu razumevanju posameznikovih spretnosti in kvalifikacij kjer koli v Evropi,

· "Programa za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta" z določanjem potreb po strokovni usposobljenosti in napovedmi možnosti za izpolnitev teh potreb.

3.1.2. Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)

ETF deluje v okviru politik EU za zunanjo pomoč, natančneje na področju politike za širitev, sosedske politike, razvojne politike in politike sodelovanja. Cilj fundacije je prispevati k boljšemu razvoju človeškega kapitala z izboljšanjem sistemov poklicnega usposabljanja. ETF podpira razširjanje znanja in vodenje politik za spodbujanje realističnega določanja prednostnih nalog in ciljev z analizo politik, ukrepi svetovanja ter ukrepi za krepitev zmogljivosti.

3.2. Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)

Izvajanje programov, zajetih v naslovu 15, je večinoma zunanje (posredno centralizirano upravljanje) – s pomočjo EACEA in omrežja nacionalnih agencij, njihove naloge pa niso omejene zgolj na upravno poslovodenje, temveč vključujejo tudi izvajanje programov.

EACEA upravlja večino programov v politiki izobraževanja in kulture[28], in sicer programe Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Erasmus Mundus I in II, TEMPUS III in IV ter sporazume z ZDA in Kanado.

Leto 2010 je peto leto obdobja trajanja EACEA. Potrebni proračun za leto 2011 je v primerjavi z letom 2010 relativno stabilen, neto povečanje celotnega proračuna za leto 2011 je omejeno na 0,2 milijona EUR (0,5 %).

Operativni proračun in osebje EACEA:

(v milijonih EUR)

 

 

 

 

P 2009

P 2010

PP 2011

Člen

Agencija

Sedež

Kat.

Izglasovani P

Osebje

Izglasovani P

Osebje

PP

Osebje

15 01 04 30

15 01 04 31

15 01 04 32

16 01 04 30

19 01 04 30

22 01 04 30

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

Bruselj

1a

3b

4

3b

4

4

22,40

16,10

0,60

3,33

4,02

1,24

99

295

21,20

15,84

0,59

3,37

4,32

1,34

102

310

21,44

15,64

0,60

3,37

4,62

1,22

102

314

 

Skupaj EACEA

47,69

394

46,67

412

46,90

416

Vir: Delovni dokument Komisije – zneski iz PP 2011

Podatki v zgornji tabeli za človeške vire v EACEA ustrezajo delovnim mestom v kadrovskem načrtu, v poševnem tisku pa so navedeni podatki za letno število pogodbenega osebja.

IV. STRATEGIJA EVROPA 2020

Cilj strategije EU 2020 je ustvariti model za gospodarsko rast in delovna mesta za trajnostno družbo, ki bo temeljila na inovacijah in ljudeh. V novi strategiji, kot jo je predlagala Komisija[29], ima vidik mladosti, mobilnosti in izobraževanja odločilno vlogo. Vodilna pobuda "Mladi in mobilnost" je postala eden od temeljev strategije. Vprašanja, ki zadevajo mlade, so obravnavana tudi v drugih vodilnih pobudah, kot so "Unija inovacij", "Evropski program za digitalne tehnologije" in "Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta", te pobude pa bi v prihodnosti lahko okrepile povezavo mladina-izobraževanje-mobilnost.

"Unija inovacij" za izboljšanje okvirnih pogojev in dostopa do financiranja raziskav in inovacij, da bi lahko inovativne zamisli pretvorili v proizvode in storitve, ki ustvarjajo rast in delovna mesta.

"Mladi in mobilnost" za povečanje uspešnosti izobraževalnih sistemov in olajšanje vstopa mladih na trg dela.

"Evropski program za digitalne tehnologije" za hitrejšo vzpostavitev hitrega interneta in izkoriščanje prednosti enotnega digitalnega trga v gospodinjstvih in podjetjih.

"Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta" za posodobitev trgov dela ter okrepitev vloge in položaja ljudi z razvijanjem njihovih znanj in spretnosti v vsem življenjskem obdobju, da bi povečali vključevanje delavcev in bolje uskladili povpraševanje po delovni sili in njeno ponudbo, tudi z mobilnostjo delavcev.

(Glej prilogo 2.)

Ugotovitve poročevalca

Evropski parlament je mladino že opredelil kot eno od glavnih prednostnih nalog proračuna za leto 2011[30]. Skladno s tem je treba mladino na ravni EU obravnavati kot horizontalno temo in zato razvijati sinergije med različnimi področji politik, ki zadevajo mlade, izobraževanje in mobilnost, ter omogočati in spodbujati družbeno vključenost, krepitev vloge, usposabljanje in mobilnost mladih, ne glede na njihovo izobrazbo.

Delovni dokument jasno kaže izjemno visoke stopnje izvajanja praktično vseh programov Skupnosti, povezanih z mladimi, ki velikokrat ustrezajo celotni porabi razpoložljivih sredstev. Ker je povpraševanje za sodelovanje v teh programih veliko, bi bila dodatna vlaganja na tem področju nadvse dobrodošla.

Poročevalec bi rad poudaril, da imajo ti instrumenti za mlade nedvomno evropsko dodano vrednost in ogromno prispevajo k oblikovanju močne evropske civilne družbe ter razvijanju evropske identitete. Poudariti je treba tudi, da je izpolnitev tako smelega cilja v nasprotju z zelo skromnimi finančnimi sredstvi, dodeljenimi programom za mlade v proračunu EU. Zadnja razpoložljiva informacija za program Mladi v akciji na primer kaže, da se je zgolj v letu 2008 iz programa financiralo 7380 projektov, v katere je bilo vključenih 132.510 udeležencev[31].

V zvezi s tem poročevalec v celoti podpira odločitev Komisije, da se ena od vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020 posveti mladim, izobraževanju in usposabljanju, saj bo razvoj celostne strategije EU za mlade s tem dobil večji zagon kot kdaj koli. Tudi zaradi gospodarske krize je podpora mladim postala nujna, zlasti pri prehodu iz izobraževalnega sistema na trg dela.

Zaradi navedenih razlogov bi bilo treba zagotoviti ustrezna proračunska sredstva za programe in orodja, povezana z mladimi. Ker se oktobra obravnava proračun za leto 2011, poročevalec za dosego tega cilja v nadaljevanju predstavlja konkretne predloge za okrepitev proračunskih vrstic.

Priloga 1

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, ki se nanašajo na mlade:

(v milijonih EUR)

PIL. PROJ. /PRIP. UKR.

Pr. vrst.

VFO

Faza

PP 2011Obveznosti Plačila

 

P 2010

Obveznosti Plačila

P 2009

Obveznosti Plačila

Pripombe

Pilotni projekti

Pil. proj. Ukrepi za ohranjanje zaposlitve

04 03 10

1a

Pil. proj. 2

-

0,7

1

0,6

 

 

Pil. proj. 2010, v 1. četrtletju 2010 začete 3 študije; 2011 bodo sledile informacije ter izmenjava dobrih praks

Pil. proj. Spodbujanje mobilnosti in vključevanja delavcev

04 03 11

1a

Pil. proj. 2

-

0,7

1

0,5

 

 

Pil. proj. 2010;

bo vključen v sporazume o posebnih nepovratnih sredstvih EURES

Pil. proj. za spodbujanje pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami

04 04 08

1a

Pil. proj. 2

-

0,7

1

1

 

 

Pil. proj. 2010;

pogodbe se bodo podpisale do konca 2010

Pil. proj. Spremljanje delavcev med spremembami v industriji

04 04 10

1a

Zaklj. f.

-

p.m.

p.m.

0,5

0,-

0,19

-

Pil. proj. za kritje stroškov študija osebja iz držav, ki spadajo v okvir evropske sosedske politike, in za povezane akademske dejavnosti

15 02 31

1a

Pil. proj. 2

1,5

1,5

1,5

1,5

 

 

Pil. proj. 2010;

štipendije za države evropske sosedske politike na College of Europe (Bruges, Natolin)

Pil. proj. Izpopolnjeno izobraževanje s štipendijami in izmenjavami

15 02 32

1a

Pil. proj. 2

p.m.

p.m.

1

1

 

 

Pil. proj. 2010;

štipendije, države evropske sosedske politike, magistrski študij evropskih zadev 2010-11

Pripravljalni ukrepi

Prip. ukr. Erasmus za mlade podjetnike

02 02 03 05

1a

Pil. proj. 3

2

4,6

5

3,6

4,99

0,18

Prip. ukr. 2009;

Komisija namerava pripraviti predlog za pravno podlago do konca 2010

Prip. ukr. Program Erasmus za vajence

15 03 23

1a

Zaklj. f.

-

0,3

-

0,3

0,99

1,05

Prip. ukr. 2008

Prip. ukr. AMICUS – Združenje držav članic, ki izvajajo univerzalno storitev Skupnosti

15 05 10

3b

Zaklj. f.

-

0,4

-

1,06

0, -

1,16

Prip. ukr. 2008;

prej pil. proj.

Prip. ukr. Evropsko leto prostovoljstva 2011

16 05 03 01

prej 15 06 11

3b

Pil. proj. 2

-

3

3

2,2

 

 

Pil. proj. 2010, ki pripravlja teren za uspešno izvedbo Evropskega leta prostovoljstva;

pravna podlaga sprejeta 2009

Prip. ukr. program Erasmus za javno upravo

26 03 03

5

Pil. proj. 2

p.m.

1

2

1

 

 

Prip. ukr. 2010;

prej pil. proj. 26 03 02

Priloga 2

Izvlečki iz strategije EU 2020 – vodilne pobude, ki se nanašajo na mlade

Vodilna pobuda "Mladi in mobilnost"

Cilj te pobude je utrditi uspešnost in privlačnost evropskih visokošolskih institucij v mednarodnem okolju ter vsesplošno povečati kakovost vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v EU, pri čemer je treba združiti odličnost in enakost s spodbujanjem mobilnosti študentov in udeležencev usposabljanj ter izboljšati položaj mladih na področju zaposlovanja.

Na ravni EU si bo Komisija prizadevala za:

uporabo in okrepitev programov za mobilnost ter univerzitetnih in raziskovalnih programov EU (kot so Erasmus, Erasmus Mundus, Tempus in Marie Curie) ter njihovo povezovanje z nacionalnimi programi in sredstvi;

poživitev programa posodabljanja visokošolskega izobraževanja (učni načrti, vodenje in financiranje), in sicer z normiranjem univerzitetnega uspeha in izidov izobraževanja v globalnem okviru;

proučitev možnih načinov za spodbujanje podjetništva z oblikovanjem programov mobilnosti za mlade strokovnjake;

spodbujanje priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja;

začetek uporabe okvira za zaposlovanje mladih, v katerem so določene politike za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi: tako naj bi države članice in socialni partnerji spodbujali vstop mladih na trg dela prek vajeništev, pripravništev ali drugih oblik pridobivanja delovnih izkušenj, vključno s pobudo "Prva zaposlitev EURES", ki je namenjena povečanju zaposlitvenih možnosti za mlade in spodbuja mobilnost po vsej EU.

Države članice bodo morale na nacionalni ravni:

zagotoviti učinkovite naložbe v izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja na vseh ravneh (od predšolske do terciarne);

izboljšati izide izobraževanja z obravnavo posameznih segmentov (predšolskega, osnovnošolskega, srednješolskega, poklicnega in terciarnega), in sicer s celovitim pristopom, ki bo zajemal ključne sposobnosti in bo namenjen zajezitvi zgodnjega opuščanja šolanja;

okrepiti odprtost izobraževalnih sistemov in njihovo namensko usmeritev z oblikovanjem nacionalnih okvirov kvalifikacij ter boljšim prilagajanjem izidov izobraževanja potrebam na trgu dela;

izboljšati vstop mladih na trg dela v okviru celovitega ukrepanja, ki bo med drugim zajemalo usmerjanje, svetovanje in vajeništva.

Vodilna pobuda "Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta"

Cilj te pobude je ustvariti pogoje za posodobitev trgov dela, da bi dvignili raven zaposlenosti in zagotovili vzdržnost naših družbenih modelov. To pomeni, da je treba s pridobivanjem novih znanj in spretnosti okrepiti vlogo in položaj ljudi, da se bo naša delovna sila zdaj in v prihodnje sposobna prilagajati novim pogojem in morebitnim spremembam poklicne poti, da bomo zmanjšali število brezposelnih in povečali produktivnost delovne sile.

Na ravni EU si bo Komisija prizadevala za:

opredelitev in izvedbo druge faze uvajanja prožne varnosti skupaj z evropskimi socialnimi partnerji, iskanje načinov za boljše obvladovanje gospodarskih sprememb ter zatiranje nezaposlenosti in dvig stopenj aktivnosti;

prilagoditev zakonodajnega okvira novim delovnim vzorcem (npr. delovni čas, napotitve delavcev) ter novim grožnjam varnosti in zdravju pri delu po načelih priprave pametnih predpisov;

omogočanje in spodbujanje mobilnosti delavcev v EU ter boljše ujemanje med povpraševanjem po delovni sili in njeno ponudbo z ustrezno finančno pomočjo iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, ter spodbujanje napredne in celovite politike na področju delovnih migracij, s katero se bo mogoče prilagajati prednostnim zahtevam in potrebam trga dela;

krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in učinkovito uporabo možnosti za reševanje problemov, ki jih ponuja socialni dialog na vseh ravneh (EU, nacionalna/regionalna raven, panoge, podjetja), ter spodbujanje okrepljenega sodelovanja med institucijami na trgu dela, vključno z javnimi zavodi za zaposlovanje v državah članicah;

močno spodbujanje strateškega okvira za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, v katerega bodo vključene vse zainteresirane strani. S tem bomo uresničevali načela vseživljenjskega učenja (skupaj z državami članicami, socialnimi partnerji, strokovnimi delavci), med drugim tudi s prilagodljivimi učnimi potmi in prehajanjem med različnimi sektorji ter ravnmi izobraževanja in usposabljanja ter s povečanjem privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Prav tako se moramo posvetovati s socialnimi partnerji na evropski ravni, da bi razvili lastne pobude na tem področju;

zagotavljanje, da se bodo kvalifikacije, ki se zahtevajo za nadaljnje učenje in vstop na trg dela, pridobivale in priznavale prek splošnega, poklicnega in višješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, ter razvoj skupnega jezika in operativnih orodij za izobraževanje ali usposabljanje in delo: Evropski okvir za pridobivanje spretnosti, kvalifikacij in poklicnih znanj (ESCO).

Države članice bodo morale na nacionalni ravni:

izvajati nacionalne programe za prožno varnost, kakor je bilo dogovorjeno z Evropskim svetom, zmanjšati segmentacijo trga dela in omogočiti prehod med zaposlitvami ter pomagati pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja;

pregledovati in redno spremljati učinkovitost davčnih sistemov in sistemov socialne pomoči, da bi se delo izplačalo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti nizkokvalificiranim delavcem ter odpraviti ukrepe, ki odvračajo od samozaposlovanja;

spodbujati nove oblike usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter nove politike aktivnega staranja in povečati enakost spolov;

spodbujati in spremljati dejansko uresničevanje rezultatov socialnega dialoga;

močno spodbuditi izvajanje evropskega ogrodja kvalifikacij, in sicer z oblikovanjem nacionalnih ogrodij kvalifikacij;

zagotoviti, da se bodo kvalifikacije, ki se zahtevajo za nadaljnje učenje in vstop na trg dela, pridobivale in priznavale v okviru splošnega, poklicnega in višješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem;

razviti partnerstva med izobraževanjem ali usposabljanjem in delom, zlasti z vključevanjem socialnih partnerjev v načrtovanje možnosti izobraževanja in usposabljanja.

Vodilna pobuda "Digitalna agenda za Evropo"

Cilj te pobude je poskrbeti, da bo enotni digitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter interoperabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi, in zagotoviti, da bomo do leta 2013 vsi imeli dostop do širokopasovne internetne povezave, do leta 2020 pa dostop do veliko hitrejših internetnih povezav (30 Mbit/s ali hitrejše), ter da bi se poleg tega polovica ali več evropskih gospodinjstev lahko naročila na internetne povezave s hitrostjo nad 100 Mbit/s.

Na ravni EU si bo Komisija prizadevala za:

pripravo stabilnega pravnega okvira, ki bo spodbujal naložbe v odprto in konkurenčno infrastrukturo za hitri internet ter v podobne storitve;

razvoj učinkovite politike frekvenčnega spektra;

omogočanje uporabe strukturnih skladov EU pri izvajanju tega programa;

uresničitev resnično enotnega trga za spletne vsebine in storitve (tj. brezmejne in varne spletne storitve v EU ter trgi digitalnih vsebin), za katerega je značilna visoka stopnja zaupanja in zaupnosti, oblikovanje uravnoteženega regulativnega okvira z jasno določenimi sistemi pravic, omogočanje izdaje licenc za več ozemelj, zagotavljanje ustrezne zaščite in nadomestil imetnikom pravic ter dejavne podpore digitalizaciji bogate kulturne dediščine Evrope in oblikovanje globalnega upravljanja interneta;

preoblikovanje skladov za raziskave in inovacije ter povečanje podpore na področju IKT, da bi se okrepila tehnološka osnova Evrope na najpomembnejših področjih ter ustvarili pogoji za mala in srednja podjetja z močno rastjo, ki bi tako lahko prevzela vodenje trgov v vzponu, ter spodbujanje razvoja inovacij v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah v vseh poslovnih sektorjih;

spodbujanje dostopa do interneta in njegove uporabe pri vseh evropskih državljanih, zlasti z ukrepi v podporo digitalnemu opismenjevanju in dostopnosti digitalnih vsebin.

Države članice bodo morale na nacionalni ravni:

pripraviti strategije delovanja hitrega interneta in na področja, na katerih ni zadostnih zasebnih naložb, razporediti državna sredstva, med drugim iz strukturnih skladov;

uveljaviti pravni okvir za usklajevanje javnih del, da se omejijo stroški postavitve omrežja;

spodbujati razširitev in uporabo sodobnih dostopnih spletnih storitev (npr. e-uprava, spletne zdravstvene storitve, pametni dom, digitalne kompetence, varnost).

Vodilna pobuda "Unija inovacij"

Cilj te pobude je izostriti naravnanost politike za razvoj, raziskave in inovacije na izzive, s katerimi se spoprijema naša družba, kot so podnebne spremembe, gospodarna poraba energije in virov, zdravje in demografske spremembe. Utrditi je treba vse člene v inovacijski verigi, od teoretičnih raziskav do trženja inovacij.

Na ravni EU si bo Komisija prizadevala za:

dokončanje evropskega raziskovalnega prostora, razvoj strateških raziskovalnih programov, naravnanih k reševanju večjih težav, kot so zanesljiva preskrba z energijo, promet, podnebne spremembe in gospodarno izkoriščanje virov, zdravje in staranje prebivalstva, okolju prijazni načini proizvodnje in upravljanje zemljišč, ter za okrepitev načrtovanja programov skupaj z državami članicami in regijami;

izboljšanje okvirnih pogojev za razvoj podjetniških inovacij (tj. z uvedbo enotnega patenta EU in vzpostavitvijo specializiranega patentnega sodišča, posodobitvijo predpisnega okvira za avtorske pravice in blagovne znamke, izboljšanjem dostopa malih in srednjih podjetij do varstva pravic intelektualne lastnine, spodbujanjem uvedbe interoperabilnih standardov; izboljšanjem dostopa do kapitala ter s polno uporabo politik na strani povpraševanja, npr. s pomočjo javnega naročanja in oblikovanja pametnih predpisov);

začetek uresničevanja "evropskih partnerstev za inovacije" med EU in državami članicami, da bi se spodbudila razvoj in uporaba tehnologij, potrebnih za reševanje ugotovljenih težav. Tako partnerstvo bo med drugim zahtevalo "izgradnjo bio gospodarstva do leta 2020", "razvoj ključnih omogočitvenih tehnologij za oblikovanje industrijske prihodnosti Evrope" in "tehnologije, ki bi starejšim osebam omogočale samostojno življenje in aktivno vključevanje v družbo";

okrepitev in nadaljnji razvoj vloge instrumentov EU za podporo inovacijam (npr. strukturnih skladov, skladov za razvoj podeželja, okvirnega programa za raziskave in razvoj, okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo), vključno s tesnejšim sodelovanjem z EIB, ter racionalizacija administrativnih postopkov za olajšanje dostopa do sredstev zlasti malim in srednjim podjetjem ter uvedbo mehanizmov za inovativne pobude, povezane s trgom ogljika, in sicer za najprodornejše subjekte;

spodbujanje partnerstev za znanje in okrepitev vezi med izobraževalnimi ustanovami, poslovnim svetom, raziskovalnimi inštituti in inovatorji, tudi prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ter spodbujanje podjetništva s podporo mladih inovativnih podjetij.

Države članice bodo morale na nacionalni ravni:

prenoviti nacionalne (in regionalne) sisteme za raziskave, razvoj in inovacije, da bodo spodbujali odličnost in pametno specializacijo, okrepiti sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi organizacijami in institucijami ter poslovnimi subjekti, uresničevati skupno načrtovanje programov in utrditi čezmejno sodelovanje na področjih, ki ustvarjajo dodano vrednost za EU, ter ustrezno prilagoditi nacionalne postopke za financiranje, da bi zagotovili razširjanje tehnologije po celotnem ozemlju EU;

zagotoviti zadostno število diplomantov znanstvenih in matematičnih ved ter inženirjev in v šolskih učnih načrtih poudariti ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo;

dajati prednost izdatkom za pridobivanje znanja, vključno z uporabo davčnih spodbud in drugih finančnih instrumentov za povečanje obsega zasebnih naložb v raziskave in razvoj.

A. Splošne ugotovitve

Coreper je 8. julija sprejel stališče o predlogu proračuna (PP) za leto 2011, ki ga mora Svet uradno podpreti sredi avgusta, po posvetovalnem obdobju z nacionalnimi parlamenti. Poročevalec ugotavlja, da je Svet, kljub novemu postopkovnemu in institucionalnemu okolju, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, nasprotoval sprejemu prednostnih nalog, ki jih je Evropski parlament predlagal za proračun za leto 2011. Posledično je trialog, ki je potekal 30. junija, osvetlil razlike med obema vejama proračunskega organa in ni pustil dejanskega manevrskega prostora za morebitne dogovore.

Spomnimo naj, da je mandat delegacije EP zajemal točke, ki imajo poseben pomen za trialog, kot na primer:

- proračunske posledice evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo,

- proračunske posledice strategije EU 2020,

- programi za mladino,

- finančna vzdržnost in upravljivost razdelka 1a, vključno s spremembami zaradi Lizbonske pogodbe,

- razdelek 4, vključno z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje,

- omejene razlike v PP za leto 2011 in nujna revizija veljavnega večletnega finančnega okvira.

Svet je predložil številna politična sporočila, ki se odražajo v njegovem stališču o PP za leto 2011:

- proračun za leto 2011 mora zaznamovati proračunska disciplina, kar pomeni dodatna zmanjšanja sredstev;

- razlike je treba povečati, da se omogoči politični razvoj EU in soočenje z nepredvidenimi dogodki;

- obseg odobritev plačil je treba pozorno spremljati in omejiti.

Glede skupnih zneskov je Svet potrdil zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti v PP za leto 2011 za 788 milijonov EUR v vseh razdelkih, in zmanjšal povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2010 na 0,21 % (v primerjavi z že omejenimi 0,77 %, ki jih je predlagala Komisija).

Glede plačil je Svet potrdil sedanje ponovno zmanjšanje v vseh razdelkih, in predlagal skupno zmanjšanje v višini 3,6 milijarde EUR, na 126.538 milijonov EUR. Stališče Sveta postavlja v ospredje razliko med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil, ki znaša več kot 15 milijard EUR.

B. Stanje po razdelkih

Postavka

Stališče Sveta

Razlika glede naPP za leto 2011

(znesek)

 

Razlika v % glede na proračun za leto 2010 (vključno s SP 1 in 2)

Razlika v primerjavi z veljavnim FO

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

1. Trajnostna rast

 

 

 

 

 

 

 

1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

12 890 302 270

11 218 574 170

-46 550 000

-841 140 000

-10.25

-1.10

96 697 730

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

500 000 000

0

0

-50 000 000

 

 

 

Skupaj 1a

13 390 302 270

11 218 574 170

-46 550 000

-891 140 000

-9.91

-1.10

96 697 730

1b. Kohezija za rast in zaposlovanje

50 970 093 784

41 465 796 740

0

-1 075 000 000

+3.21

+13.97

16 906 216

Skupaj 1 (vključno z ESPG)

64 360 396 054

52 684 370 910

-46 550 000

-1 966 140 000

+0.17

+10.39

113 603 946

2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

59 011 601 738

57 314 977 696

-474 646 651

-820 707 600

-0.82

-1.41

1 326 398 262

od tega odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

43 277 214 300

43 181 073 758

-470 187 600

-475 687 600

-1.24

-1.19

1 189 375 700

3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

 

 

 

 

 

 

 

3a. Svoboda, varnost in pravica

1 124 342 740

802 963 740

-10 910 000

-49 610 000

+11.71

+8.72

81 657 260

3b. Državljanstvo

667 977 000

619 674 000

+160 000

-19 305 000

0

-6.02

15 023 000

Skupaj 3

1 792 319 740

1 422 637 740

-10 750 000

-68 915 000

+7.04

+1.77

96 680 260

4. EU kot globalni akter

8 265 929 377

7 010 864 867

-93 740 000

-387 899 000

+4.74

-7.00

 

Rezerva za nujno pomoč

253 860 000

0

0

-203 000 000

+2.00

-100.00

 

Skupaj 4

8 519 789 377

7 010 864 867

-93 740 000

-590 899 000

+4.65

-9.98

164 070 623

5. Uprava

8 093 227 556

8 094 282 556

-162 146 733

-162 146 733

+2.47

+2.49

 

VSE SKUPAJ

141 777 334 465

126 527 133 769

-787 833 384

-3 608 808 333

+0.22

+2.91

2 023 525 535

Odobritve plačil v % BND

 

1.02

 

 

 

 

 

1. Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

Svet je zmanjšal sredstva za 43,5 milijona EUR za obveznosti in 889 milijonov EUR za plačila (v primerjavi s PP za leto 2011 to predstavlja 0,3-odstotno in 7,3-odstotno zmanjšanje). Ta zmanjšanja se nanašajo predvsem na več področij politike, ki neposredno prispevajo k evropski gospodarski oživitvi, krepitvi konkurenčnosti in spodbujanju mobilnosti: podjetništvo (–9,7 milijona za obveznosti in –102,4 milijona za plačila), zaposlovanje in socialne zadeve (–1,65 milijona za obveznosti in –63,55[32] milijona za plačila), mobilnost in promet (–8,5 milijona za obveznosti in –130,0 milijona za plačila), raziskave (–9,2 milijona za obveznosti in –344,7 milijona za plačila), energija (–0,9 milijona za obveznosti in –29,0 milijona za plačila), izobraževanje in kultura (–2,9 milijona za obveznosti in –136,4[33] milijona za plačila) ter informacijska družba in mediji (–8,3 milijona za obveznosti in –67,9 milijona za plačila).

Opozoriti je treba, da so bila zmanjšana plačila za programe Progress, Marco Polo II in sedmi okvirni program (za 7,45 milijona EUR za Progress, 9 milijonov EUR za Marco Polo II in za skoraj 400 milijonov EUR za sedmi okvirni program).

Najpomembneje pa je, da so bila za proračunske vrstice, ki pokrivajo prednostne naloge Evropskega parlamenta glede mladih, izobraževanja in mobilnosti, drastično zmanjšana plačila: EURES (Evropski zavodi za zaposlovanje) za 1 milijon EUR, Erasmus Mundus za 8 milijonov EUR, program vseživljenjskega učenja za 25,5 milijona EUR in program Ljudje za 100 milijonov EUR.

2. Razdelek 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje

Stališče Sveta o PP ne spreminja predloga Komisije glede odobritev za prevzem obveznosti. Tako ostajajo na ravni 50.970 milijonov EUR (+ 3,2 % v primerjavi z letom 2010), od katerih je 39.891,5 milijona EUR namenjenih strukturnim skladom (Sklad za regionalni razvoj in Socialni sklad) – to je podoben znesek kot v letu 2010 –, kohezijskemu skladu pa 11.078,6 milijona EUR.

To stališče je glede odobritev za prevzem obveznosti popolnoma v skladu z zneski, predvidenimi v večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju tehničnih prilagoditev finančnemu okviru za leto 2011 (povečanje za 336 milijonov EUR), kot je predvideno v točki 17 medinstitucionalnega sporazuma.

Na drugi strani pa je Svet sprejel omejevalni pristop za plačila, ki so se zmanjšala za 1.075 milijonov EUR v primerjavi z oceno za plačilne potrebe za leto 2011, ki jo je opravila Komisija in jo je Evropski parlament[34] že ocenil kot po možnosti podcenjeno. Polovica teh zmanjšanj (560 milijonov EUR) zadeva obveznosti iz predhodnega programskega obdobja in zlasti dokončanje projektov v okviru kohezijskega sklada za obdobje 2000–2006. Glede obveznosti iz sedanjega programskega obdobja 2007–2013 pa glavna zmanjšanja zadevajo plačila, namenjena dokončanju Evropskega sklada za regionalni razvoj – Cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja (–328 milijonov EUR).

Takšen pristop ne upošteva počasnega začetka izvajanja programa na začetku obdobja 2007–2013, ki se ga bo moralo nadoknaditi zlasti v letu 2011, niti ne nastalih okoliščin, identificiranih v omenjenem pooblastilu Parlamenta za tristranske pogovore, v katerem se je zagovarjalo večje povečanje odobritev plačil:

- nedavne zakonodajne spremembe, s katerimi naj bi olajšali upravljanje sredstev EU in pospešili naložbe;

- dejstva, da bo leto 2011 prvo polno leto, ko bodo potrjeni vsi sistemi poslovodenja in kontrol, kar je pogoj za vmesna plačila in kar pomeni, da bo izvajanje programov doseglo normalno hitrost, poleg tega pa so bili do konca marca že izbrani projekti v vrednosti več kot 93 milijard EUR ali 27 % celotnih predvidenih sredstev za to obdobje;

- dejstvo, da se bo dokončevanje programov iz obdobja 2000–2006 predvidoma nadaljevalo v letu 2011, za kar bodo potrebna še zadnja plačila, vendar se bodo hkrati sprostila tudi sredstva za pospešeno izvajanje programov iz obdobja 2007–2013.

Raven v višini 1.075 milijonov EUR za plačila, umaknjena iz predloga Komisije, ki omejuje povečanje v letu 2011 na 13,9 %, na raven v višini 41.466 milijonov EUR je zato zaskrbljujoča. Vendar pa je treba opozoriti, da je osnutek izjave o posebnem postopku glede odobritev plačil v okviru postavke 1b[35] popolnoma v skladu s stališčem Parlamenta, ki je bilo predstavljeno v pooblastilu za tristranske pogovore.

3. Razdelek 2 – Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

Potrjena je namera Sveta, da uporabi kmetijstvo kot rezervoar za izpolnjevanje drugih obveznosti, saj se je privarčevalo 474 milijonov EUR za obveznosti in 820 milijonov EUR za plačila. Lahko bi se že predvidelo, da bo razlika, ki je bila oblikovana v tem proračunskem letu (1.326,4 milijona EUR) služila za financiranje drugih prednostnih nalog EU. To se je v zadnjih letih zgodilo štirikrat (letne proračune je bilo mogoče odobriti z uporabo razpoložljivih razlik v različnih razdelkih večletnega finančnega okvira ali z revizijami, predvidenimi v členu 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, pri čemer se uporabijo razpoložljive razlike do zgornjih mej razdelka 2).

Z zmanjšanji iz razdelka 2 je bila oblikovna umetna majhna razlika, ki otežuje primeren odziv EU na krize trga, živalske bolezni, nihanja trgov in nepričakovane svetovne dogodke.

Velika zmanjšanja plačil (820 milijonov EUR, od katerih je 98 milijonov EUR iz razvoja podeželja in 38 milijonov EUR iz LIFE+) pa bodo po vsej verjetnosti ogrozila izvajanje odobritev za prevzem obveznosti tudi v letu 2011: namreč, finančna enota Komisije, da bi imela zadostna sredstva za opravljanje plačil, ki izhajajo iz obstoječih obvez (in tudi v izogib tveganju poznih plačil in z njimi povezanih stroškov), bi najprej dodelila odobritve plačil za izpolnitev pravnih obvez, ki so že vnesene, in ki zapadejo leta 2011 (kot vmesna in končna plačila), saj bo skupna vrednost dejansko podpisanih odobritev manj kot znesek za odobritve za prevzem obveznosti v proračunu. Velika znižanja plačil bi lahko spodbudila finančne enote, da upočasnijo stopnjo podpisovanja novih pravnih obvez, zlasti v zadnji četrtini leta.

Opozoriti je treba, da se je delež odhodkov za SKP v proračunu EU že stalno zniževal od skoraj 75 % v letu 1985 na 39,3 %, predvidenih za leto 2013, in da je zmanjšanje proračunskih odhodkov za tržne ukrepe še višje, od 74 % celotnih odhodkov za SKP v letu 1992 na manj kot sedanjih 10 %.

Na koncu pa je treba poudariti, da politični pomen skupne ribiške politike v PP za leto 2011 ni primerno odražen, stališče Sveta pa otežuje te razmere z ostrim zmanjšanjem plačil za vrstice, namenjene Evropskemu skladu za ribištvo (95 in 44 milijonov EUR).

4. Razdelek 3a – Svoboda, varnost in pravica

Svet je v svojem sklepu o proračunskih smernicah za leto 2011 podal eno samo pripombo, ki se nanaša na postavko 3a, s katero je opozoril, da je "pomembno dodeliti zadostna finančna sredstva ustreznim politikam EU, na primer politiki priseljevanja". Vendar pa se njegova glavna zmanjšanja plačil (25,65 milijona EUR od 41,25 milijona EUR) nanašajo na tri glavne sklade za izvajanje politike priseljevanja (Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav in Evropski sklad za vračanje), in sicer 7,37-odstotno zmanjšanje v primerjavi s PP za leto 2011.

Glavno zmanjšanje obveznosti (1 milijon EUR, ki predstavlja 18,52-odstotno zmanjšanje) zadeva program Prince (ukrepi za informiranje v zvezi z vzpostavitvijo območja svobode, varnosti in pravice, kot so interne spletne strani, javni dogodki, komunikacijski izdelki, raziskave Eurobarometra itd.). To zastavlja vprašanja glede uspeha stockholmskega programa, zlasti glede nedavnega osnutka sklepov Sveta o akcijskem načrtu Komisije za izvajanje stockholmskega programa, kjer se navaja, da "nekateri predlagani ukrepi Komisije niso v skladu s stockholmskim programom, drugi ukrepi iz navedenega programa pa v sporočilu Komisije niso upoštevani" in poziva "vse zadevne strani, naj zagotovijo ustrezno izvajanje vseh potrebnih ukrepov iz stockholmskega programa, tudi tistih, ki niso vključeni v navedeni predlog Komisije".

Glede programa SIS II, za katerega Parlament zahteva, da sredstva ostanejo v rezervi, pa Svet ne spreminja odobritev za prevzem obveznosti in predlaga samo 11,9-odstotno zmanjšanje plačil (–2,5 milijona EUR).

5. Razdelek 3b – Državljanstvo

Edino povečanje obveznosti, ki ga je predlagal Svet v celotnem PP za leto 2011, zadeva nov pripravljalni ukrep (4 milijone EUR) za ohranitev spominskih obeležij v Evropi, kot je koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Ta nova proračunska vrstica izravnava zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti za instrument za civilno zaščito (znižanje v višini 2,1 milijona EUR, ki predstavlja več kot 11-odstotno znižanje).

Glavna znižanja odobritev plačil zadevajo ukrepe EU na področju zdravja (–8,1 milijona EUR, skoraj 23-odstotno znižanje) in program Kultura 2007–2013 (–3,85 milijona EUR).

Skupno pa Svet, v primerjavi s PP za leto 2011, zmanjšuje plačila za 19,3 milijona EUR (–3,02 %) in povečuje odobritve za prevzem obveznosti za 1,65 milijona EUR (+ 0,25 %).

6. Razdelek 4 – EU kot globalni akter

Svet namerava oblikovati razliko v tem razdelku, da bi se tako lahko soočili z morebitnimi krizami v tretjih državah. V primerjavi s PP za leto 2011 (70,3 milijona EUR) pa se je razlika povečala za znesek 164 milijonov EUR.

Predlagana znižanja, ki znašajo skoraj 94 milijonov EUR, naj bi omogočila povečanje razlike predvsem za:

- operativne izdatke v okviru instrumenta za širitev / čezmejno sodelovanje z državami pristopnicami (–52 milijonov EUR): ta pristop je sporen, saj se vse strani strinjajo o dejstvu, da bo leto 2011 mejnik za vse države, ki se nahajajo v različnih fazah pristopnega postopka. Komisija je v svojem PP za leto 2011 dejansko predlagala povečanje za več kot 13 % za odobritve za prevzem obveznosti za širitev, predlog, ki ga je EP pozdravil v svoji resoluciji o pooblastilu za tristranske pogovore,

- odhodke za upravno poslovodenje: zmanjšanje za 24,65 milijona EUR, od katerih 16 milijonov EUR iz Instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, 4,75 milijona EUR iz Instrumenta za predpristopno pomoč, 1,2 milijona EUR iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, 1,2 milijona EUR iz instrumenta za stabilnost, 1 milijon EUR iz Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter 0,5 milijona EUR iz humanitarne pomoči). Opozoriti je treba, da predlagana zmanjšanja upravnih odhodkov niso soodnosno v razmerju z dodelitvijo sredstev instrumentom za operativne odhodke, in niso povezana s stopnjami izvrševanja proračuna, ki v sredini junija 2010 presegajo 80 % (z izjemo upravnih odhodkov za humanitarno pomoč);

- makrofinančna pomoč (zmanjšanje za 15 milijonov EUR za odobritve za prevzem obveznosti): Svet predlaga, da se skoraj ponovno vzpostavi raven sredstev, ki so bila sprejeta v proračunu za leto 2010.

Glede odobritev plačil pa predlagana zmanjšanja znašajo 591 milijonov EUR (vključno s celotnim praznjenjem odobritev plačil za rezervo za nujno pomoč v višini 203 milijonov EUR). Komisija je v svojem PP za leto 2011 že predlagala zmanjšanje za 186 EUR v primerjavi s proračunom za leto 2010, pri čemer so se neporavnane obveznosti iz proračunskih vrstic za zaključek programov znatno znižale.

To dodatno znižanje Sveta v višini 591 milijonov EUR, ki je vodilo k skoraj 10-odstotnemu zmanjšanju odobritev plačil v primerjavi z letom 2010, ne zadeva vrstic za zaključek programov, ampak vrstice za poslovanje vseh sedanjih programov (z izjemo skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

7. Razdelek 5 – Uprava

Stališče Sveta predvideva, da se PP, ki ge je predlagala Komisija, zmanjša za 162,15 milijona EUR, da se tako zmanjša raven upravnih odhodkov za vse institucije na 8.094 milijonov EUR, in sicer 2,5-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2010, kar bi pustilo razliko v višini 323 milijonov EUR.

Nekatere predpostavke, na katerih temeljijo zmanjšanja in pristop Sveta, ki sestoji iz uporabe standardnega pavšala za znižanje plač, ob upoštevanju trenutnega odstotka prostih delovnih mest, bi lahko imel negativen učinek na nemoteno delovanje institucij. Poudariti je treba, da za vsako od institucij potrebujemo posamezno analizo, kot se zahteva v smernicah Parlamenta.

Vsa zmanjšanja Sveta zmanjšujejo za približno 2 % začetni predlog Komisije. Zadevajo predvsem:

- odhodke Evropske komisije, vključno z evropskimi uradi (–80 milijonov EUR oziroma –2,1 %, od katerih znašajo zmanjšanja za urade –0,75 % za EPSO oziroma 3,15% za PMO),

- evropske šole ( –13 milijonov EUR oziroma –7,5 %),

- Evropski ekonomsko-socialni odbor (–14 milijonov EUR oziroma –10,3%),

- Odbor regij (–10 milijonov EUR oziroma –11,2 %),

- pokojnine (–23 milijonov EUR oziroma –1,8 %).

Zanimivo je tudi opozoriti, da je po Parlamentu (za katerega se uporablja neformalni dogovor) in varuhu človekovih pravic (odhodki katerega so mejni), Svet uvedel manjša zmanjšanja za svoje lastne odhodke (samo –1,3 %), pri čemer pa znižanja za Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij presegajo 10 %.

Na splošno namerava Svet omejiti povečanje vseh institucij na največ 2 %, razen za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, nova delovna mesta niso bila ustvarjena, razen za Evropski svet in Svet zavrača tudi sprejemanje proračuna za 1,85-odstotno letno prilagajanje plač in pokojnin v pričakovanju izidov postopkov pred Sodiščem. Ta sklep ne pomeni dobrega upravljanja proračuna, saj bi prvotna celotna 3,7-odstotna prilagoditev plač, ki je bila predlagana leta 2009, lahko postala v celoti plačljiva, če bi Sodišče odločilo v prid Komisije. Zato bi bilo bolj preudarno, če bi to povečanje vključili v proračun že sedaj.

Dodatno zmanjšanje Sveta zadeva morebiten pristop Hrvaške, ki ga Svet predvideva od 1. julija 2012. To ne ustreza sedanjim/predhodnim delovnim predpostavkam in Parlament bi tako lahko ohranil predvideni datum 1. januarja 2012. Kot vemo, je tudi Komisija uporabila 1. januar 2012 kot delovno predpostavko v PP in ni dala nobene druge izjave. Pomembno je, da Svet bolj podrobno pojasni svoje stališče.

8. Agencije

Stališče Sveta o decentraliziranih agencijah EU je temeljilo na naslednjih načelih glede spreminjanja sredstev v primerjavi z letom 2010:

- omejitev povečanja na 1,5 % za že operativne agencije;

- omejitev povečanja na 3 % za agencije, ki so jim bile zaupane nove naloge, s samo polovico zahtevanih delovnih mest;

- nobene spremembe predloga Komisije glede vzpostavitve novih agencij.

To je dodano omejitvam same Komisije glede odbitkov namenskih prejemkov agencij, ki izhajajo iz presežkov preteklega leta in premajhnega proračunskega izvajanja iz preteklega leta. Ta pristop je tako omogočil splošno stabilizacijo proračunskih odhodkov EU za decentralizirane agencije na 679 milijonov EUR, znesek, ki je bil sedaj zmanjšan na 666 milijonov EUR.

V primerjavi z začetnim predlogom Komisije, je bilo v celoti 13,5 milijona EUR in 11,8 milijona EUR odvzetih iz proračuna agencij, tako za obveznosti kot za plačila. Ta razlika med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil izhaja iz zmanjšanj obveznosti, ampak ne plačil za Evropsko agencijo za okolje in Evropsko agencijo za varnost hrane.

Ta zmanjšanja na različen način vplivajo na skoraj polovico (15) decentraliziranih agencij: kadar zmanjšanja, ki se predlagajo za večino agencij, ne presežejo 1 %, so blizu oziroma celo nad 5 % za Evropsko železniško agencijo in Evropsko policijsko akademijo. Zmanjšanja za dodatno osebje zadevajo 4 AD in 3 AST delovna mesta.

Polovico sredstev, ki so bila prvotno predvidena za Agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, je Svet postavil v rezervo, pod predpostavko, da napredek zakonodajnega postopka ne bo dovolil agenciji, da bo operativna pred polovico leta 2011.

C. Priloge:

– Povzetek po kategorijah in po programu večletnega časovnega okvira, kot ga je sprejel Coreper

– Osnutki izjav Sveta o odobritvah plačil

– Sklepi, ki so bili sprejeti na trialogu, glede datumov in načinov delovanja Spravnega odbora

– Proračunski postopek za leto 2011: okvirni časovni razpored

C. Priloge:

Povzetek po kategorijah in po programu večletnega časovnega okvira, kot ga je sprejel Coreper

Razdelek, naslov in zgornja meja

Proračun za leto 2010

Predlog proračuna za leto 2011

Stališče Sveta 2011

Razlika (Svet: PP)

 

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

1: Trajnostna rast

64.249.445.345

47.727.155.803

64.406.946.054

54.650.510.910

64.360.396.054

52.684.370.910

-46.550.000

-0,07%

-1.966.140.000

-3,60%

63.974.000.000

Razlika*

 

67.053.946

 

113.603.946

 

 

 

 

 

1.1: Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

14.862.853.253

11.343.270.803

13.436.852.270

12.109.714.170

13.390.302.270

11.218.574.170

-46.550.000

-0,35%

-891.140.000

-7,36%

12.987.000.000

Razlika*

 

50.147.730

 

96.697.730

 

 

 

 

 

Sedmi okvirni program za raziskave

7.542.425.000

6.373.875.000

8.586.667.000

7.018.286.100

8.558.552.000

6.462.771.100

-28.115.000

-0,33%

-555.515.000

-7,92%

(vključno s Šestim okvirnim programom za raziskave:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Razgradnja jedrskih elektrarn (Slovaška,

255.000.000

220.000.000

258.000.000

200.000.000

258.000.000

200.000.000

0

0

 

 

Litva, Bolgarija)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva

500.000.000

0

500.000.000

50.000.000

500.000.000

0

0

0

-50.000.000

-100%

Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva

1.980.000.000

1.027.482.000

0

1.074.766.600

0

1.074.766.600

0

0

 

 

Razgradnja (Neposredne raziskave)

26.900.000

33.000.000

26.270.000

30.000.000

26.270.000

30.000.000

0

0

 

 

Ten

1.083.900.000

931.794.000

1.266.150.000

935.300.000

1.265.070.000

824.720.000

-1.080.000

-0,09%

-110.580.000

-11,82

Galileo

894.400.000

453.500.000

195.941.800

554.000.000

194.491.800

552.550.000

-1.450.000

-0,74%

-1.450.000

-0,26%

Marco Polo

63.940.000

36.675.000

65.865.000

33.665.000

65.725.000

24.525.000

-140.000

-0,21%

-9.140.000

-27,15

Vseživljenjsko učenje in Erasmus Mundus

1.107.288.500

1.075.812.000

1.135.635.000

1.076.240.000

1.135.435.000

1.042.540.000

-200.000

-0,02%

-33.700.000

-3,13%

PKI Podjetništvo in inovacije

302.113.000

198.622.200

316.044.000

163.069.000

314.744.000

97.769.000

-1.300.000

-0,41%

-65.300.000

-40,04

PKI – Podpora za politiko IKT

112.400.000

95.160.000

120.600.000

103.400.000

120.600.000

88.400.000

0

0

-15.000.000

-14,51

Inteligentna energija CIP

111.195.000

65.903.300

112.000.000

53.301.000

111.300.000

46.601.000

-700.000

-0,63%

-6.700.000

-12,57

Agenda o socialni politiki

214.550.000

180.510.000

191.330.000

175.110.000

189.290.000

161.560.000

-2.040.000

-1,07%

-13.550.000

-7,74%

Carina 2013 in Fiscalis 2013

75.450.000

47.432.000

81.932.000

58.932.000

81.932.000

58.932.000

0

0

 

 

Decentralizirane agencije

251.081.753

247.397.803

237.994.470

237.994.470

234.949.470

234.949.470

-3.045.000

-1,28%

-3.045.000

-1,28%

Drugi ukrepi in programi

342.210.000

356.107.500

342.423.000

345.650.000

333.943.000

318.490.000

-8.480.000

-2,48%

-27.160.000

-7,86%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.2: Kohezija za rast in zaposlovanje

49.386.592.092

36.383.885.000

50.970.093.784

42.540.796.740

50.970.093.784

41.465.796.740

0

0

-1.075.000.000

-2,53%

50.987.000.000

Razlika

16.906.216

 

 

16.906.216

 

 

 

 

 

Konvergenčni cilj

30.255.996.999

22.519.800.000

31.406.373.076

25.831.400.000

31.406.373.076

25.831.400.000

0

0

 

 

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

7.604.832.146

6.095.900.000

7.084.823.108

7.835.400.000

7.084.823.108

7.093.400.000

0

0

-742.000.000

-9,47%

Cilj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Cilj evropskega teritorialnega sodelovanja

1.242.911.613

818.200.000

1.312.201.407

1.040.300.000

1.312.201.407

982.300.000

0

0

-58.000.000

-5,58%

Tehnična pomoč

88.106.454

88.035.000

88.100.000

72.900.000

88.100.000

72.900.000

0

0

 

 

Kohezijski sklad

10.190.244.880

6.854.950.000

11.078.596.193

7.752.750.000

11.078.596.193

7.477.750.000

0

0

-275.000.000

-3,55%

Drugi ukrepi in programi

4.500.000

7.000.000

0

8.046.740

0

8.046.740

0

0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2: Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

59.498.833.302

58.135.640.809

59.486.248.389

58.135.685.296

59.011.601.738

57.314.977.696

-474.646.651

-0,80%

-820.707.600

-1,41%

60.338.000.000

Razlika

 

851.751.611

 

1.326.398.262

 

 

 

 

 

Kmetijski trgi

43.417.420.000

43.416.522.586

43.374.505.132

43.376.461.358

42.913.692.532

42.915.648.758

-460.812.600

-1,06%

-460.812.600

-1,06%

Trg z ribiškimi proizvodi

30.496.768

31.000.000

29.996.768

27.500.000

29.996.768

27.500.000

0

0

 

 

Zdravstveno varstvo živali in rastlin

371.885.000

253.685.000

342.900.000

252.800.000

333.525.000

237.925.000

-9.375.000

-2,73%

-14.875.000

-5,88%

Razvoj podeželja

14.363.564.633

13.399.280.000

14.436.116.552

13.404.365.000

14.435.651.552

13.260.900.000

-465.000

0,00%

-143.465.000

-1,07%

Evropski sklad za ribištvo

644.028.678

481.080.000

658.285.042

488.822.859

658.020.991

345.772.859

-264.051

-0,04%

-143.050.000

-29,26

Izvajanje skupne ribiške politike in mednarodnih

277.530.000

252.460.000

262.175.000

250.473.000

260.510.000

245.378.000

-1.665.000

-0,64%

-5.095.000

-2,03%

sporazumov o ribolovu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Life +

306.855.000

215.820.000

333.500.000

268.225.000

331.900.000

215.125.000

-1.600.000

-0,48%

-53.100.000

-19,8

Decentralizirane agencije

42.953.223

43.113.223

43.769.895

43.769.895

43.304.895

43.459.895

-465.000

-1,06%

-310.000

-0,71%

Drugi ukrepi in programi

44.100.000

42.680.000

5.000.000

23.268.184

5.000.000

23.268.184

0

0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3: Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

1.674.487.370

1.397.957.870

1.803.069.740

1.491.552.740

1.792.319.740

1.422.637.740

-10.750.000

-0,60%

-68.915.000

-4,62%

1.889.000.000

Razlika

 

85.930.260

 

96.680.260

 

 

 

 

 

3.1: Svoboda, varnost in pravica

1.006.487.370

738.570.370

1.135.252.740

852.573.740

1.124.342.740

802.963.740

-10.910.000

-0,96%

-49.610.000

-5,82%

1.206.000.000

Razlika

70.747.260

81.657.260

 

 

 

 

 

 

 

Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov

517.150.000

349.290.000

612.590.000

431.110.000

611.340.000

403.410.000

-1.250.000

-0,20%

-27.700.000

-6,43%

Varnost in varstvo svoboščin

106.900.000

73.729.000

133.000.000

66.700.000

133.000.000

62.400.000

0

0

-4.300.000

-6,45%

Temeljne pravice in pravosodje

77.500.000

58.690.000

78.000.000

64.920.000

77.700.000

60.620.000

-300.000

-0,38%

-4.300.000

-6,62%

Decentralizirane agencije

239.837.370

213.837.370

252.462.740

241.137.740

244.102.740

232.777.740

-8.360.000

-3,31%

-8.360.000

-3,47%

Drugi ukrepi in programi

65.100.000

43.024.000

59.200.000

48.706.000

58.200.000

43.756.000

-1.000.000

-1,69%

-4.950.000

-10,16

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.2: Državljanstvo

668.000.000

659.387.500

667.817.000

638.979.000

667.977.000

619.674.000

160.000

0,02%

-19.305.000

-3,02%

683.000.000

Razlika

 

15.183.000

 

15.023.000

 

 

 

 

 

Javno zdravje in varstvo potrošnikov

73.290.000

63.300.000

75.350.000

73.850.000

75.350.000

65.750.000

0

0

-8.100.000

-10,97

Kultura 2007

54.165.000

44.529.000

57.572.000

49.550.000

57.572.000

45.700.000

0

0

-3.850.000

-7,77%

Mladina v akciji

124.886.000

122.380.000

126.888.000

118.280.000

126.888.000

118.030.000

0

0

-250.000

-0,21%

Media 2007

102.078.500

93.500.000

110.035.000

101.210.000

109.810.000

100.985.000

-225.000

-0,20%

-225.000

-0,22%

Evropa za državljane

32.505.000

23.365.000

28.530.000

21.700.000

28.500.000

21.670.000

-30.000

-0,11%

-30.000

-0,14%

Finančni instrument za civilno zaščito

18.450.000

12.450.000

18.350.000

18.350.000

16.250.000

12.250.000

-2.100.000

-11,44%

-6.100.000

-33,24

Ukrepi za tisk in komunikacije

95.280.000

86.540.000

93.685.000

86.400.000

93.685.000

84.900.000

0

0

-1.500.000

-1,74%

Evropski solidarnostni sklad

0

0

0

0

0

0

0

0

 

 

Decentralizirane agencije

125.296.000

116.557.000

125.103.000

125.305.000

123.618.000

125.305.000

-1.485.000

-1,19%

0

 

Drugi ukrepi in programi

42.049.500

96.766.500

32.304.000

44.334.000

36.304.000

45.084.000

4.000.000

12,38%

750.000

1,69%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4: EU kot globalni akter

8.141.006.470

7.787.695.183

8.613.529.377

7.601.763.867

8.519.789.377

7.010.864.867

-93.740.000

-1,09%

-590.899.000

-7,77%

8.430.000.000

Razlika*

 

70.330.623

 

164.070.623

 

 

 

 

 

Instrument za predpristopno pomoč (IPA)

1.587.100.000

1.782.174.400

1.796.793.000

1.513.666.157

1.740.043.000

1.317.757.157

-56.750.000

-3,16%

-195.909.000

-12,94

instrument za industrijsko razvite države

23.740.000

17.063.000

25.121.000

20.100.000

24.121.000

14.100.000

-1.000.000

-3,98%

-6.000.000

-29,85

Demokracija in človekove pravice (EIDHR)

164.198.200

157.974.000

163.113.000

148.673.000

162.113.000

117.673.000

-1.000.000

-0,61%

-31.000.000

-20,85

Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti

70.452.882

61.800.000

75.813.000

71.268.300

75.813.000

71.268.300

0

0

 

 

instrument za industrijsko razvite države

34.500.000

9.500.000

45.000.000

7.060.000

45.000.000

7.060.000

0

0

 

 

Evropski sosedski in partnerski

1.672.867.627

1.359.833.000

1.726.993.000

1.348.092.600

1.725.793.000

1.321.892.600

-1.200.000

-0,07%

-26.200.000

-1,94%

instrument (ENPI)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja

2.467.932.439

2.061.364.301

2.612.193.240

2.255.997.488

2.596.193.240

2.194.997.488

-16.000.000

-0,61%

-61.000.000

-2,70%

Instrument za stabilnost

219.559.000

191.405.160

290.188.000

207.088.000

288.988.000

161.888.000

-1.200.000

-0,41%

-45.200.000

-21,83

Humanitarna pomoč

800.518.000

800.518.000

824.693.000

824.693.000

824.193.000

824.193.000

-500.000

-0,06%

-500.000

-0,06%

Makroekonomska pomoč

98.985.000

90.000.000

114.868.567

103.500.000

99.868.567

88.000.000

-15.000.000

-13,06%

-15.500.000

-14,98

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

281.541.000

225.650.000

 

327.374.000

286.036.000

327.374.000

286.036.000

0

0

 

Jamstva ES za dajanje posojil

93.810.000

93.810.000

138.880.000

138.880.000

138.880.000

138.880.000

0

0

 

 

Rezerva za nujno pomoč

248.882.000

248.882.000

253.860.000

203.000.000

253.860.000

0

0

0

-203.000.000

-100%

Decentralizirane agencije

18.282.000

18.282.000

19.850.000

19.850.000

19.760.000

19.760.000

-90.000

-0,45%

-90.000

-0,45%

Drugi ukrepi in programi

358.638.322

669.439.322

198.789.570

453.859.322

197.789.570

447.359.322

-1.000.000

-0,50%

-6.500.000

-1,43%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5: Uprava

7.898.452.499

7.897.947.499

8.255.374.289

8.256.429.289

8.093.227.557

8.094.282.557

-162.146.732

-1,96%

-162.146.732

-1,96%

8.334.000.000

Razlika*

 

160.625.711

 

322.772.443

 

 

 

 

 

Evropska komisija

3.604.622.000

3.604.117.000

3.709.015.360

3.710.070.360

3.629.405.560

3.630.460.560

-79.609.800

-2,15%

-79.609.800

-2,15%

Pokojnine (vse institucije)

1.192.789.000

1.192.789.000

1.274.979.000

1.274.979.000

1.252.318.000

1.252.318.000

-22.661.000

-1,78%

-22.661.000

-1,78%

Evropske šole

154.212.044

154.212.044

173.514.000

173.514.000

160.611.000

160.611.000

-12.903.000

-7,44%

-12.903.000

-7,44%

Evropski parlament

1.616.760.399

1.616.760.399

1.706.547.354

1.706.547.354

1.706.547.354

1.706.547.354

0

0

 

 

Svet

633.552.000

633.552.000

651.580.000

651.580.000

643.155.000

643.155.000

-8.425.000

-1,29%

-8.425.000

-1,29%

Sodišče

329.300.000

329.300.000

345.293.000

345.293.000

334.388.440

334.388.440

-10.904.560

-3,16%

-10.904.560

-3,16%

Računsko sodišče

147.945.731

147.945.731

146.879.500

146.879.500

144.265.731

144.265.731

-2.613.769

-1,78%

-2.613.769

-1,78%

Ekonomsko-socialni odbor

123.173.749

123.173.749

139.220.719

139.220.719

124.845.420

124.845.420

-14.375.299

-10,33%

-14.375.299

-10,33

Odbor regij

79.660.950

79.660.950

91.067.355

91.067.355

80.842.683

80.842.683

-10.224.672

-11,23%

-10.224.672

-11,23

Evropski varuh človekovih pravic

9.332.275

9.332.275

9.395.100

9.395.100

9.395.100

9.395.100

0

0

 

 

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

7.104.351

7.104.351

7.882.901

7.882.901

7.453.269

7.453.269

-429.632

-5,45%

-429.632

-5,45%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupni proračun

141.462.224.986

122.946.397.164

142.565.167.849

130.135.942.102

141.777.334.466

126.527.133.770

-787.833.383

-0,55%

-3.608.808.332

-2,77%

Skupnja zgornja meja za večletni finančni okvir: 131.487.000.000

Skupna razlika

 

1.235.692.151

 

2.023.525.534

 

 

 

 

 

Osnutki izjav Sveta o odobritvah plačil

1.      Odobritve plačil

"Svet poziva Komisijo, naj predloži spremembo proračuna, če odobritve v proračunu za leto 2011 ne zadostujejo za kritje odhodkov v podrazdelku 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje), podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje), razdelku 2 (Ohranjanje in upravljanje naravnih virov) in razdelku 4 (EU kot globalni akter)."

2.        Posebni postopek v zvezi z odobritvami plačil v podrazdelku 1b

"Svet poziva Komisijo, naj najpozneje do konca septembra 2011 predstavi posodobljene podatke o trenutnem stanju in ocene v zvezi z odobritvami plačil v podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje) ter po potrebi samo za ta namen predloži predlog spremembe proračuna.

Svet bo čim prej sprejel stališče o predlogu spremembe proračuna, da bi se izognil izpadu odobritev plačil."

Sklepi, ki so bili sprejeti na trialogu dne 30. junija 2010, glede datumov in načinov

delovanja Spravnega odbora

Datumi in načini delovanja Spravnega odbora v letu 2010

Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na svojo skupno izjavo z dne 30. novembra 2009 o prehodnih ukrepih in zlasti točko 7, kjer so se dogovorili, da bodo določili načela in načine organizacije Spravnega odbora.

S tem v zvezi so se za leto 2010 dogovorili o naslednjih ključnih datumih:

1.      Trialog bo sklican 11. oktobra pred obravnavo v Evropskem parlamentu;

2.      V skladu z določbami člena 314(4)(c) PDEU bo Spravni odbor po potrebi sklican 26. oktobra 2010, pri čemer se upošteva 21-dnevno obdobje iz člena 314, ki bo poteklo 15. novembra 2010, v skladu s pragmatičnim časovnim razporedom, odobrenim v navedeni skupni izjavi;

3.      Spravni odbor se bo sestal 27. oktobra popoldne v Evropskem parlamentu in 11. novembra v Svetu; seje Spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih, ki bodo potekali 27. oktobra zjutraj, 4. novembra in 8. novembra; dodatni trialogi se lahko skličejo v tritedenskem spravnem obdobju.

Strinjajo se tudi glede načinov delovanja spravnega odbora, ki so v prilogi.

Priloga o načinih delovanja Spravnega odbora v letu 2010

1.      Če Evropski parlament izglasuje spremembe na stališče Sveta, se predsednik Sveta seznani z razlikami v stališčih obeh institucij na plenarnem zasedanju po glasovanju. Pismo predsednika Evropskega parlamenta, ki sklicuje Spravni odbor, se nato pošlje v soglasju s predsednikom Sveta pred koncem 42. tedna. Če se Svet ne strinja z vsemi spremembami, ki jih je izglasoval Evropski parlament, se to potrdi s pismom, ki ga pošlje Svet 25. oktobra 2010.

2.      Spravni odbor[36] ima na voljo skupen niz dokumentov (vhodni dokumenti), ki primerjajo različne faze proračunskega postopka. Ta sklop dokumentov vsebuje zneske "po posameznih vrsticah", skupne zneske po razdelkih finančnega okvira in konsolidiran dokument z zneski in pripombami za vse proračunske vrstice, ki se štejejo, da so tehnično "odprte". Brez poseganja v končno odločitev Spravnega odbora so v posebnem dokumentu navedene vse proračunske vrstice, ki se štejejo, da so tehnično zaprte[37]. Ti dokumenti se razvrstijo po proračunski nomenklaturi.

Vhodnim dokumentom za Spravni odbor[38] se priložijo tudi drugi dokumenti.

3.      Na prvi seji Spravnega odbora se lahko določi obseg pogajanj in opredelijo vprašanja, ki naj se obravnavajo na trialogih. Lahko se tudi odobri seznam proračunskih vrstic, ki se štejejo, da so tehnično zaprte, čeprav je soglasje pogojno, dokler ni vse dogovorjeno.

Vprašanja, ki se opredelijo na prvi seji Spravnega odbora, ter druge preostale odprte točke, se obravnavajo na trialogih, da se po možnosti dosežejo dogovori na zadnji seji Spravnega odbora.

Trialogi se lahko organizirajo za tematska vprašanja, vključno po razdelkih večletnega finančnega okvira. Začasni sklepi se pripravijo skupaj na vsakem trialogu ali takoj po njem, hkrati z dnevnim redom naslednjega sestanka. Osnutek sklepov finalizira institucija, v kateri sestanek poteka, in se šteje, da je odobren po 24 urah brez poseganja v končno odločitev Spravnega odbora.

Na drugem sestanku Spravnega odbora so na voljo sklepi trialogov in dokument s proračunskimi vrsticami, za katere je bil na trialogih dosežen okvirni sporazum, da bi bili lahko odobreni.

4.      Spravni odbor lahko odobri sklepe in morebitne skupne izjave. Dogovoriti se mora tudi o skupnem besedilu, ki vsebuje pravni uvodni dokument in priloge[39].

Za skupno besedilo se pripravi prevod v vse jezike (v službah Evropskega parlamenta), ki se v 14 dneh predloži v odobritev obema vejama proračunskega organa.

Proračun se finalizira po sprejetju skupnega besedila v obeh vejah proračunskega organa, tako da se priloge skupnega besedila združijo s proračunskimi vrsticami, ki niso bile spremenjene v spravnem postopku.

5.      Institucija, ki gosti srečanje (trialog ali spravni postopek), zagotovi tolmačenje s polno jezikovno ureditvijo, ki velja za seje Spravnega odbora, ter ad hoc jezikovno ureditvijo za trialoge.

Institucija, ki gosti srečanje, poskrbi za razmnoževanje in distribucijo delovnih dokumentov.

Službe treh institucij sodelujejo pri zapisovanju rezultatov pogajanj, da se skupni dokumenti finalizirajo.

________________________

Proračunski postopek za leto 2011: okvirni časovni razpored

na dan 9. julija 2010

Teden

Dejavnosti

26. teden (od 28. junija do 2. julija)

- 30. junij: trialog

28. teden

(od 15. do 16. julija)

- 8. julij: COREPER

- 13. avgust: proračun Sveta

36. teden (od 6. do 10. septembra)

- 7. oziroma 8. september: minister predstavi stališče Sveta na plenarnem zasedanju

- 8. september (ob 12.00): ROK, do katerega odbori in poslanci EP vložijo predloge sprememb za plenarno zasedanje (40 podpisov)

- 8. september (ob 12.00): ROK, do katerega posamezni poslanci EP vložijo predloge sprememb za Odbor za proračun (manj kot 40 podpisov)

37. teden

(od 13. do 17. septembra)

- 15. september (ob 12.00): ROK, do katerega politične skupine vložijo predloge sprememb za plenarno zasedanje

40. teden (od 4. do 8. oktobra)

- 4., 5., 7. oktober: seja Odbor za proračun: konec glasovanja o predlogih sprememb in resoluciji

41. teden

(od 11. do 15. oktobra)

- 11. oktober: trialog

42. teden

(od 18. do 22. oktobra)

 

- 20. oktober: glasovanje v EP

- Komisija predstavi pisni predlog spremembe za kmetijske odhodke

- po glasovanju, morebitna izjava ministra na plenarnem zasedanju, ki "upošteva razlike v stališčih Sveta in EP"

 

- 22. oktober: predsednik EP pošlje pismo, s katerim skliče Spravni odbor

 

43. teden (od 25. do 29. oktobra)

 

 

 

- 25. oktober: Svet posreduje uradno pismo o odobritvi/ ne odobritvi predlogov sprememb EP

 

- 27. oktober dopoldne: – Odbor za proračun

– morebiten trialog

 

- 27. oktober popoldne: predsednik Evropskega parlamenta (v prostorih EP) uradno skliče Spravni odbor (člen 314(4) PDEU) (točen čas bo potrjen naknadno)

 

44. teden

(od 1. do 5. novembra)

 

(4. november ?) Pripravljalna srečanja (poročevalci)

- 4. november: trialog (oblika bo opredeljena naknadno)

45. teden

(od 8. do 12. novembra)

- 8. november: trialog

- 9. november: odbor za proračun

- 11. november: drugi spravni sestanek (v prostorih Sveta)

 

Konec spravnega postopka

 

46. teden

(od 15. do 19. novembra)

- EP: priprava stališča političnih skupin glede skupnega besedila

- 15. november: trialog (po potrebi)

47. teden (od 22. do 26. novembra)

- Parlament in Svet potrdita skupno besedilo

  • [1]  O pragmatičnem časovnem razporedu so se v teku let dogovorile institucije, ki so se zavedale potrebe, da ukrepajo pred roki, določenimi s pogodbami. Pragmatični časovni razpored za proračunski postopek za leto 2011 je deloma naveden v skupni izjavi o prehodnih ukrepih, omenjeni v besedilu.
  • [2]  Da se na primer glede časa uradnega sporočila Sveta o zavrnitvi skupnega besedila zagotovi sklic plenarnega zasedanja v roku 14 dni – ki ga Evropskemu parlamentu določa PDEU –, na katerem mora priti do glasovanja o potrditvi.
  • [3]  Odločitev konference predsednikov z dne 18. septembra 2008 o drugem vmesnem poročilu delovne skupine za reformo Evropskega parlamenta.
  • [4]  Format srečanj se določi glede na dnevni red: predsednik Evropskega parlamenta, predsednik in poročevalci, specializirani odbori, konferenca poročevalcev itd.
  • [5]          Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Moldavija, Maroko, Palestinska oblast, Sirija, Tunizija, Ukrajina in Rusija.
  • [6]  v: European Contract Law, Material for a Common Frame of Reference, ur. Bénédicte Fauvarque-Cosson in Denis Mazeaud, Sellier, München 2008, str. 421 ss
  • [7]  Vključene bodo le države, s katerimi je EU sklenila izvršljive sporazume o zaščiti obdelanih podatkov.
  • [8]  Kot je opredeljeno v sporočilu „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“ (KOM(2007) 621 konč.).
  • [9] 1Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska pobuda za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju – KOM (2007) 708 konč.
  • [10]  Leto 2008 je bilo prvo leto pripravljalnega ukrepa MEDIA International s proračunom 2 milijona EUR za 18 projektov (od 33 predlaganih). Za leto 2009 je EP potrdil občutno povečanje proračuna, tako da je bilo izbranih 40 projektov (od 95 predlaganih) v skupni vrednosti 5 milijonov EUR. Vsi projekti MEDIA International temeljijo na partnerstvih med strokovnjaki iz EU in tretjih držav, namenjenih doseganju največjega in trajnostnega učinka mednarodnega mrežnega povezovanja. Projekti, izbrani v letih 2008 in 2009, so prispevali k uspešnemu strukturiranju mednarodnih audiovizualnih trgov ter so med strokovnjaki, ki so v letih 2008 in 2009 veliko vlagali v ustvarjanje novih partnerstev in visokokakovostne projekte, ki so pripravili pot za začetek novega programa MEDIA Mundus v letu 2011, ustvarili pričakovanja.
  • [11]  Člen 71(2) uredbe (ES) št. 1083/2006.
  • [12]  o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu
  • [13]  Seja skupine za spremljanje odbora BUDG o kohezijski politiki, 17. marec 2010.
  • [14]  Primer: države članice lahko zdaj začnejo izvajati projekte velikega obsega in prejmejo povračila celo pred formalno predložitvijo in sprejetjem danega projekta s strani Komisije.
  • [15]  V zvezi s tem nekateri opazovalci priporočajo izvedbo ocene regulativnega učinka z namenom zagotoviti, da nacionalni prenos ne poveča zapletenosti (glej najboljše prakse v Latviji).
  • [16]  To bo tudi samodejno povečalo razlike med OO in OP, kot tudi stopnjo RAL, ki bi se po samodejnih prenehanjih morala znižati. Vendar pa se pričakuje, da se bo to izravnalo z večjo hitrostjo plačil.
  • [17]  Zdaj vključen v „skupno revizijsko strategijo“ za strukturne ukrepe za 2009–2011.
  • [18]  Namesto tega se je Komisija osredotočila na spremljanje finančnega izvajanja programov s sodelovanjem v nadzornih odborih, z letnimi poročili o izvajanju organov za upravljanje, z letnimi preglednimi srečanji in z obdelavo aplikacij za vmesna plačila s strani nacionalnih organov.
  • [19]  Zavezala se je tudi k povečevanju osveščenosti in sprejemanja ciljev EU–2020 s strani nacionalnih in regionalnih organov, odgovornih za sredstva kohezijske politike, ob omogočanju hitre in učinkovite izrabe pomoči Skupnosti na tem področju.
  • [20]  Člen 27 uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo.
  • [21]  Poročilo Komisije o izvrševanju z dne 19. aprila 2010.
  • [22]  Poročilo Komisije o izvrševanju z dne 19. aprila 2010.
  • [23]  Delovni dokument Komisije o predlogu proračuna 2011 (del I).
  • [24]  Delovni dokument Komisije o predlogu proračuna 2011 (del I).
  • [25]  Poročilo Komisije o izvrševanju z dne 19. aprila 2010.
  • [26]  Poročilo Komisije o izvrševanju z dne 19. aprila 2010.
  • [27]  Poročilo Komisije o izvrševanju z dne 19. aprila 2010.
  • [28]  Izjema je posebni program Ljudje, ki ga upravlja Izvajalska agencija za raziskave (REA).
  • [29]  COM(2010)2020 z dne 3. marca 2010.
  • [30]  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2010 o prednostnih nalogah proračuna za leto 2011 – oddelek III – Komisija
  • [31]  Glej odgovor Komisije na odprta vprašanja, ki jih je postavila nadzorna skupina EP za mlade (4. maj 2010)
  • [32]  Od katerih je bilo zmanjšanje v višini 50 milijonov EUR za plačila za ESPG.
  • [33]  Od katerih je bilo zmanjšanje v višini 100 milijonov EUR za plačila za program Človeški viri.
  • [34]  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2010 o pooblastilu za tristranske pogovore o predlogu proračuna za leto 2011 (A7-0183/2010).
  • [35]  Predstavitev in hiter pregled predloga spremembe proračuna v primeru, ko odobritve plačil ne zadostujejo za pokritje potreb.
  • [36]          Različne faze vključujejo: proračun za leto 2010 (vključno s sprejetimi spremembami proračuna); prvotni predlog proračuna; stališče Sveta o predlogu proračuna; spremembe Evropskega parlamenta k stališču Sveta in pisni predlogi sprememb, ki jih predloži Komisija (če jih še niso v celoti odobrile vse institucije).
  • [37]          Proračunska vrstica, ki se šteje, da je tehnično zaprta, je vrstica, pri kateri ni nesoglasij med Svetom in Evropskim parlamentom in za katero ni bil predložen pisni predlog spremembe.
  • [38]         Vključno s pismom Komisije o izvedljivosti glede stališča Sveta in sprememb Evropskega parlamenta; pisni predlog spremembe za kmetijstvo (in morda druga področja); morda jesensko obvestilo o proračunskih napovedih, ki ga pripravi Komisija; ter morebitno pismo/pisma drugih institucij o stališču Sveta in spremembah Evropskega parlamenta.
  • [39]         Priloge k skupnemu besedilu vsebujejo zneske po posameznih vrsticah za vse proračunske postavke, skupne zneske po razdelkih finančnega okvira, konsolidiran dokument (zneski in končno besedilo vseh vrstic, ki so bile spremenjene v spravnem postopku), seznam vrstic, ki niso bile spremenjene glede na predlog proračuna ali stališče Sveta.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (13.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – vsi oddelki
(2010/2001 (BUD))

Pripravljavec mnenja: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponavlja, da bo treba v proračunu EU zagotoviti dovolj sredstev, če želimo, da bi EU v svetu igrala dejavno vlogo; poudarja, da se mora dodelitev dodatnih upravnih virov za vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje odražati v ustreznem povečanju operativnih sredstev za zunanje ukrepe EU, ki bi upoštevali jasne politične prednostne naloge, vključno s preprečevanjem sporov; je v zvezi s tem še vedno zelo zaskrbljen nad ostrim in trajnim razhajanjem med izjemno majhno razliko do zgornje meje v razdelku 4 proračuna in nujno potrebo po ukrepanju in posredovanju EU v svetu, še posebej ob katastrofah ter političnih in humanitarnih krizah;

2.  razume, da si je treba v obdobju gospodarskih težav in proračunskih omejitev prizadevati za iskanje morebitnih možnosti prihranka; vendar vztraja pri tem, da se ne sme varčevati na račun osrednjih prednostnih nalog EU na področju zunanje politike ali že sprejetih zavez, saj bi s tem ogrozili stabilnost in blaginjo v soseščini EU in drugod ter spodkopali verodostojnost EU kot svetovnega akterja;

3.  da bi ohranili sposobnost EU za ukrepanje, poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da bi v okviru pregleda večletnega finančnega okvira znatno povečala finančna sredstva, ki so na voljo v razdelku 4;

4.  zlasti obsoja nerealistično zmanjšanje sredstev za finančno pomoč Palestini, ki ga je predlagala Komisija, in vztraja pri povečanju pomoči, da bi pomagali izpolniti najnujnejše potrebe Palestincev in znova okrepiti institucionalno zmogljivost palestinskih oblasti; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj vzporedno s tem okrepi politično vlogo EU pri mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, in sicer v okviru ponovnega začetka neposrednih pogovorov med Izraelci in Palestinci, s čimer bi prispevala k oprijemljivemu napredku v smeri rešitve z dvema državama;

5.  ponovno potrjuje svojo podporo procesu širitve in odločno nasprotuje zmanjšanju sredstev za poslovanje v zvezi z Instrumentom za predpristopno pomoč, ki ga je predlagal Svet v obdobju, ko je verodostojnost predanosti EU evropski prihodnosti regije bistvenega pomena za izvajanje prihodnjih reform v državah kandidatkah in državah potencialnih kandidatkah;

6.  poudarja, da nov proračunski postopek, vpeljan z Lizbonsko pogodbo, v celoti velja za proračun SZVP, in se veseli sodelovanja z visoko predstavnico/podpredsednico pri povečevanju – v skladu z zavezami, ki jih je do Parlamenta sprejela v okviru pogajanj o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje – preglednosti v tem proračunu, tudi z vzpostavitvijo posebnih proračunskih vrstic za večje misije SVOP;

7.  se ne strinja s predlogom Sveta o izbrisu vseh odobritev za plačila v okviru rezerve za nujno pomoč, saj bi bilo to v nasprotju z duhom tega mehanizma, torej hitro zagotovitvijo sredstev v izrednih razmerah;

8.  obžaluje, da proračun Evropske službe za zunanje delovanje za leto 2011 še ni bil predstavljen; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj predstavita popoln in realističen predlog proračuna, s katerim bi se izognili podvajanju s strukturami Komisije in Sveta, ustvarili sinergije in tako optimizirali uporabo človeških virov, kar je v obdobju proračunske strogosti dejavnik osrednjega pomena.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

6

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Sir Robert Atkins, Dominique Baudis, Bastiaan Belder, Frieda Brepoels, Arnaud Danjean, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Heidi Hautala, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Maria Eleni Koppa, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Sabine Lösing, Barry Madlener, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Marek Siwiec, Hannes Swoboda, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emine Bozkurt, Reinhard Bütikofer, Lorenzo Fontana, Roberto Gualtieri, Baronica Sarah Ludford (Baroness Sarah Ludford), Doris Pack, György Schöpflin, Dominique Vlasto

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Filip Kaczmarek

MNENJE Odbora za razvoj (5.10.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – vsi oddelki
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: Thijs Berman

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja podnebni finančni sveženj za hiter začetek ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, vendar zahteva zagotovilo Komisije, da so sredstva v višini 65 milijonov EUR, predlagana za leto 2011 v proračunski vrstici 21 04 01, dejansko dodatna sredstva, ki niso bila zagotovljena v škodo obstoječih programov za razvojno sodelovanje, zahteva pa tudi nazorno predstavitev finančnih prispevkov držav članic k mehanizmu za hiter začetek;

2.  odločno zavrača vse poskuse financiranja programa za države AKP, ki pridelujejo banane, s prerazporeditvijo razvojnih sredstev znotraj razdelka 4, zlasti predlog, da bi v ta namen prerazporedili 13 milijonov EUR iz instrumenta za razvojno sodelovanje in 5 milijonov EUR iz finančnega instrumenta za civilno zaščito (19 09 01, 19 10 01 01, 21 02 01, 21 03 01, 21 05 01 01, 21 06 02 in 23 03 06);

3.  pozdravlja predlog Komisije o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom[1], vendar odločno nasprotuje financiranju tega instrumenta s proračunskimi sredstvi, ki so namenjeni instrumentu za razvojno sodelovanje (19 09 01, 19 10 01 01, 19 09 03, 19 10 04 in 21 06 06);

4.  opozarja na pomanjkanje sredstev za humanitarno pomoč v letu 2010, poziva k povečanju sredstev za to področje (23 02 01) in vztraja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za plačila za rezervo za nujno pomoč (40 02 42), da se zagotovi hitro in učinkovito odzivanje EU;

5.  poziva k povečanju proračunskih sredstev za vrstico 23 03 06 „Civilna zaščita v tretjih državah”, saj je nedavna katastrofa na Haitiju jasno pokazala, da je treba okrepiti mehanizem Skupnosti za civilno zaščito;

6.  poudarja, da so proračunske vrstice za upravne odhodke v razdelku 4 nujne za celovito in učinkovito izvajanje večletnih programov, in vztraja, da je treba zato podpreti predlog Komisije (19 01 04 01, 19 01 04 07, 21 01 04 01 in 23 01 04 01).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.10.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Corina Creţu, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Enrique Guerrero Salom, András Gyürk, Eva Joly, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, David-Maria Sassoli, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ivo Vajgl, Anna Záborská, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Santiago Fisas Ayxela, Isabella Lövin, Miguel Angel Martínez Martínez, Vincent Peillon, Bart Staes

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Róża, grofica Thun und Hohenstein (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein)

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (1.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – oddelek III – Komisija
(2010/2001(BUD))

Poročevalec: Peter Šťastný

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da ima Parlament zdaj nove pristojnosti na področju mednarodnih trgovinskih sporazumov; poziva Komisijo, naj ta nova pooblastila Parlamenta v celoti spoštuje, zlasti kar zadeva preglednost in pretok informacij; poudarja, da bi lahko Parlament uporabil vsa sredstva, ki jih ima na voljo, če ni zadovoljen z načinom, kako ga s tem v zvezi obravnava Komisija;

2.   poudarja, da mora Evropski parlament nadzirati uporabo proračuna EU za izpolnitev zavez Komisije, med drugim glede makrofinančne pomoči, instrumenta za industrializirane države in trgovinske pomoči, zlasti pomoči za trgovino;

3.   poziva Komisijo, naj pojasni, na kakšen način financira pomoč za trgovino, in zagotovi, da to financiranje ni v škodo razvojnim skladom;

4.   pozdravlja predlog Komisije o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom[1], vendar odločno nasprotuje temu, da bi se instrument financiral s sredstvi, predvidenimi v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja; poudarja, da morajo biti sredstva, dodeljena za razvojne instrumente, namenjena zmanjšanju revščine; poziva Komisijo, naj redno posreduje natančne podatke o proračunskih vrsticah, ki se uporabljajo za financiranje tega instrumenta; znova opozarja, da je treba z rednim zakonodajnim postopkom sprejeti okvirno uredbo o makrofinančni pomoči;

5.   je seznanjen s predlaganim povišanjem proračunske vrstice za makrofinančno pomoč (01 03 02) v predlogu proračuna za leto 2011 v primerjavi s proračunom za leto 2010; opozarja, da za uporabo tega instrumenta za tretje države velja redni zakonodajni postopek, in od Komisije zahteva, naj dodatno pojasni predlagano povišanje;

6.   poudarja, da je treba poskrbeti za ustrezno delovanje poslovnih središč v tujini (Peking, štiri lokacije v Indiji in trgovinski center združenja ASEAN na Tajskem), ki se financirajo v okviru pripravljalnega ukrepa, da se evropskim podjetjem, zlasti srednjim in malim, omogoči, da najdejo partnerje, ki imajo potrebne zmogljivosti za dostop na neevropske trge in imajo na voljo popolne storitve v podporo svoji izvozni zmogljivosti in sposobnosti internacionalizacije, kar bi omogočilo odprtje novih trgov in oblikovanje skupnih tržnih strategij v tretjih državah;

7.   je seznanjen s poročilom Komisije o spremljanju pomoči za trgovino, ki se nanaša na delovanje v letu 2010; obžaluje, da poročilo ne vsebuje več podrobnih informacij; v prihodnje zahteva, da Komisija Parlamentu posreduje letno poročilo, v katerem natančno navede točne vire financiranja (glede na večletne programe Unije in Evropski razvojni sklad), ki bodo prikazani glede na državo, regijo in kategorijo pomoči; zahteva, da poročilo vsebuje tudi posebne informacije o poteku financiranih ukrepov, sodelovanju ustreznih partnerjev ter izpolnjevanju obveznosti;

8.   poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje spremljevalnih ukrepov za banane, ki bodo državam proizvajalkam banan zagotovili trajnost njihove proizvodnje, pri čemer imajo nujno prednost najbolj prizadete države; meni, da so dodatna sredstva potrebna za nadomeščanje novih koncesij, dodeljenih po ženevskih sporazumih proizvajalcem in izvoznikom banan tako imenovanega "območja dolarja"med pogajanji o sporazumih o prosti trgovini z andskimi in srednjeameriškimi državami;

9.   ponovno poudarja, da si je zadal cilj spremljati pogajanja STO s parlamentarnim postopkom; zato poudarja, da bo v prihodnje potrebno stalno financirati to osrednjo dejavnost; v zvezi s tem ugotavlja, da bo leta 2011 organizirano vsaj eno letno zasedanje parlamentarne konference o STO, ali sočasno z ministrsko konferenco STO, če bo organizirana, ali pa v Bruslju ali Ženevi, ter da bosta potekali dve zasedanji usmerjevalnega odbora v Ženevi;

10.  ponovno poudarja pomen parlamentarne razsežnosti STO, kakršno vključuje parlamentarna konferenca o STO, da se okrepita demokratična legitimnost in preglednost pogajanj v okviru STO; je odločen zagotoviti zadostna sredstva, zlasti tista za tehnično pomoč, kot pogodbeno pravico najmanj razvitih držav, da bodo lahko vidno sodelovale pri večstranskem trgovinskem sistemu, in tudi pokriti vračanje potnih stroškov in dnevnic šestih predstavnikov držav AKP;

11.  poudarja, da bo Parlament, če bo leta 2011 organizirana ministrska konferenca STO, zagotovil okrepitev proračunske vrstice 3 0 4 4, da se pokrijejo stroški za organizacijo vzporednega zasedanja parlamentarne konference o STO;

12. odločno vztraja, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo Parlamentu omogočila izpolnjevati obveznosti v zvezi skupno trgovinsko politiko, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe;

13. poudarja, da je treba ohraniti financiranje za raziskave in razvoj na področju bolezni, povezanih z revščino, tropskih in zapostavljenih bolezni; zahteva, da Komisija čim prej da na voljo poročila o napredku in predloge za nadaljevanje tega ukrepa.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

30.8.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (The Earl of) Dartmouth, Kader Arif, Daniel Caspary, Marielle De Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Niccolò Rinaldi, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Robert Sturdy, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

George Sabin Cutaş, Carl Schlyter, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer

  • [1]  UL L 405, 30. 12. 2006, str. 41.

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (29.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – oddelek III – Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: Bogusław Liberadzki

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja želi s tem mnenjem zagotoviti, da bodo v proračunu upoštevana načela in priporočila za dobro finančno poslovodenje in preglednost pri upravljanju sredstev EU, ki jih je sprejel Parlament, zlasti kar zadeva stroškovno učinkovitost različnih politik EU.

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva Komisijo, naj organizira medinstitucionalno razpravo, ki bi v začetni fazi vključevala predstavnike Parlamenta, Sveta, Komisije in Računskega sodišča na najvišji ravni, v drugi fazi pa predstavnike držav članic, nacionalnih parlamentov in vrhovnih revizijskih ustanov, z njo pa bi sprožili obsežno debato o sedanjem sistemu postopka za podelitev razrešnice[1];

2.   predlaga, da Komisija v prihodnjem proračunskem postopku dodeli finančna sredstva, potrebna za organizacijo takšne razprave[2];

3.   predlaga, da se razmisli o oblikovanju proračuna, ki bi vključeval zmanjšanje števila zaposlenih, namenjenih upravni podpori in usklajevanju (splošni stroški), in prerazporeditev sredstev na osnovna področja, kot sta oblikovanje politik in nadzor nad izvajanjem zakonodaje Unije. Ker gre za prerazporeditev sredstev, ta predlog morda ne bi vplival na proračun;

4.   razmišlja o tem, da bi bilo treba proračune agencij, ki niso dosegle zadovoljive ravni proračunskega izvrševanja (95 %), obdržati na ravni iz leta 2010;

5.   predlaga, da se upravnemu odboru in direktorju agencije v primeru nezadostnega proračunskega izvrševanja (stopnja, nižja od 95 %) oziroma v primeru nespoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja pošlje uradno opozorilo;

6.   poziva Komisijo, naj pred koncem leta Parlament obvesti o trenutnem stanju pri izvrševanju predpristopnih sredstev EU na področju pravosodnih sistemov in boja proti korupciji v javni upravi na območju zahodnega Balkana, vključno s pregledom sodnih zaostankov;

7.   meni, da je treba del proračunskih sredstev v zvezi s kabineti komisarjev uvrsti v rezervo, dokler se ne sprejme revidiran kodeks ravnanja za komisarje;

8.   po slabem upravljanju v Grčiji, potem ko so bile v grških skladih, financiranih s pomočjo deljenega upravljanja, odkrite resne težave, in seveda po finančni krizi zahteva stalen nadzor in redno nadaljnje spremljanje;

9.   poziva Komisijo, naj vzpostavi in uvede obsežno protikorupcijsko politiko in ustvari jasen mehanizem za redno spremljanje razmer v državah članicah;

10. predlaga, da Komisija zagotovi vsa potrebna sredstva za izvedbo tega nadzornega mehanizma in poskrbi za učinkovito nadaljnje spremljanje zaključkov in ugotovitev;

11. opominja na zahteve, ki jih je izrazil v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 5. maja 2010 o razrešnici Komisiji za proračunsko leto 2008, in ponavlja, da se kljub manjšemu napredku pri izterjavah težave z nepravilno izplačanimi sredstvi Skupnosti in nekakovostnimi informacijami, posredovanimi v zvezi z mehanizmom popravkov, ki se uporablja na ravni držav članic, nadaljujejo, zato še toliko resneje opozarja, da je treba za sredstva, ki so bila nepravilno uporabljena, nujno zagotoviti stoodstotno stopnjo izterjave.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Andrea Češková, Jorgo Chatzimarkakis, Andrea Cozzolino, Ryszard Czarnecki, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Cătălin Sorin Ivan, Iliana Ivanova, Jan Olbrycht, Crescenzio Rivellini, Christel Schaldemose, Theodoros Skylakakis, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Edit Herczog, Véronique Mathieu

  • [1]  Glej odstavek 70 resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvajanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, oddelek III - Komisija in izvajalske agencije (UL L 252, 25.9.2010. str. 39).
  • [2]  Glej odstavek 71 zgoraj omenjene resolucije z dne 5. maja 2010.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (7.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet - Oddelek III - Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: Andreas Schwab

OBRAZLOŽITEV

To mnenje se sklicuje na predlog proračuna za proračunsko leto 2011, ki ga je objavila Komisija 27. aprila 2010.

Splošne ugotovitve

Razprave o proračuni za leto 2011 spremljajo krhka oživitev gospodarstva, pretresi v območju evra in šibke javne finance v mnogih državah članicah. V takih razmerah bi lahko preudarna poraba proračuna EU pomagala pri stabilizaciji gospodarstva, pospeševanju kratkoročnega oživljanja, spodbujanju dolgoročne rasti, naložb in delovnih mest. Odločilni elementi za uspeh so jasne povezave med temi tremi vidiki in usmerjena prizadevanja, povezana s konkurenčnostjo, podjetništvom, zaposlovanjem, finančnim nadzorom, statistiko, konkurenco, nadzorom območja evra in strategijo EU 2020.

Glede na te okoliščine Odbor za ekonomske in monetarne zadeve vztraja, da se v letu 2011 zagotovi dovolj sredstev za obravnavo dejavnikov, ki so bili prisotni ob nastanku sedanje gospodarske krize. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve meni, da je zlasti zelo pomembno zagotoviti kakovostne in natančne statistične podatke, med drugim tudi z ustreznim financiranjem urada Eurostat na eni strani in z oblikovanjem ustrezno delujočih organov EU za finančni nadzor na drugi strani.

Nedavna študija Parlamenta je pokazala, da proračun EU zajema približno le dva odstotka celotne javne porabe v EU. Povezava med cilji strateške politike EU in proračunskimi politikami je šibka. Domači proračuni le redko omenjajo sredstva, s katerimi bi prispevali k izpolnjevanju ciljev Lizbonske strategije ali drugih strategij EU.

Pristojni organi držav članic bi morali pristati na to, da se opravi pregled, kako državni proračuni prispevajo k izpolnjevanju ciljev in strategij EU. Usklajenost bi povečala učinek evropskih politik in omogočila ustvariti resnično evropsko dodano vrednost, hkrati pa podpirala dolgoročne cilje politik.

Svet bi v svojih razpravah o proračunu moral ustrezno upoštevati dejstvo, da je proračun EU lahko pozitiven element za spodbujanje rasti. Obstajajo prepričljivi argumenti za izogibanje splošnemu zmanjševanju sredstev, četudi so razmere za nacionalne javne finance izjemno težavne.

Vprašanja v predlogu proračuna za leto 201, ki zadevajo odbor ECON

Podrazdelek 1 a, Konkurenčnost za rast in zaposlovanje, predlaga povišanje sredstev za prevzem obveznosti za 4,4 % (na 13.437 milijonov EUR), in sredstev za plačila za 7 % (na 11.035 milijonov EUR) ter razliko do zgornje meje v znesku 50,1 milijona EUR. Čeprav je splošno povišanje glede na sedanje gospodarske razmere pozitivno in pomembno, je razlika do zgornje meje premajhna, saj dopušča le malo možnosti za ukrepanje na področju, ki je bistveno za prizadevanja za oživitev po krizi.

Da ne bi spodkopali teh prizadevanj, nove proračunske vrstice, ki se bodo financirale iz tega podrazdelka (finančni nadzorni organi, ITER, GMES in program Kozloduj), ne smejo negativno vplivati na obstoječe programi in ukrepe.

Bistvenega pomena je, da se pojasni, kakšne posledice bo na proračun imela strategija EU 2020. Glavne pobude tega razdelka ne bi smele biti le golo preimenovanje obstoječih politik. Treba jim je nameniti ustrezne finančne vire, ki bodo omogočili dober začetek.

Podrazdelek 1 b, Kohezija za rast in zaposlovanje, predlaga povišanje sredstev za prevzem obveznosti za 3,2 % (na 50.970 milijonov EUR), in sredstev za plačila za 16,9 % (na 42.541 milijonov EUR). Veliko povišanje sredstev za plačila je zelo dobrodošlo. Povečana poraba bi v posameznih primerih utegnila imeti pozitivne učinke, saj bi spodbudila oživitev gospodarstva v nekaterih evropskih regijah.

– Naslov 1: Gospodarske in finančne zadeve

Predlagano 5,3-odstotno znižanje odhodkov za Usklajevanje in nadzor ekonomske in monetarne unije (01 02 02) (razdelek 5) ni smiselno glede na pretrese v območju evra in velikega števila postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je v preteklosti že večkrat poudaril, da je temu vprašanju treba nameniti dovolj sredstev. Predlagano krčenje še toliko bolj preseneča, saj je Komisija sama predlagala, naj se okrepi gospodarsko upravljanje v območju evra, za kar bodo seveda potrebna dodatna sredstva.

– Naslov 2: Podjetništvo

Oblikovanje in uresničevanje poslovnih zamisli in inovacije so nujni za to, da mala in srednja podjetja lahko v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih nudi domači trg. Odličen način za uresničevanje tega je, da bodoči in novi podjetniki dobijo možnost, da vzpostavijo čezmejne stike z izkušenejšimi partnerji. Pripravljalni ukrep Erasmus za podjetnike (02 02 03 05) (podrazdelek 1 a) je pomembna pobuda, ki bi ji morali nameniti občutno več finančnih sredstev od predvidenih v predlogu proračuna.

Predlagano znižanje plačil za Okvirni program za konkurenčnost in inovacije – Program za podjetništvo in inovacije (01 04 04) (podrazdelek 1 a) je razlog za skrb, zlasti glede na odločilno vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja kot gonilo gospodarskega okrevanja. Čeprav, kot pravilno ugotavlja Komisija, je v času krize težko ohranjati plačila na visoki ravni, bi morala obstajati možnost, da bi se izognili tako korenitemu znižanju, kot je bilo predlagano.

– Naslov 3: Konkurenca

Predlagano povečanje upravnih odhodkov za konkurenčno politiko – Odhodki za aktivno zaposlene na področju konkurence – (03 01 01) (razdelek 5) je zelo dobrodošlo. Konkurenca ni le glavno orodje kriznega upravljanja v času krize. Tudi veliko število preiskovalnih postopkov o državni pomoči, ki jih bo treba opraviti v letu 2011, opravičuje povečanje sredstev.

– Naslov 12: Notranji trg

Novi organi finančnega nadzora – Evropski bančni organ (EBA) (12 04 02 01 in 12 04 02 02) (podrazdelek 1 a), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (12 04 03 01 in 12 04 03 02) (podrazdelek 1 a) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) (12 04 04 01 in 12 04 04 02) (podrazdelek 1 a)– bodo pomagali pri zagotavljanju finančne stabilnosti v EU. Dobro delujoči organi bodo zelo pomembni za uspeh zakonodajnih reform v evropskem finančnem sektorju v letu 2011 in v prihodnje. Zato je bistvenega pomena, da se tem organom zagotovijo ustrezna finančna sredstva.

Če se zakonodajalec odloči, da bo tem organom podelil dodatne naloge v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije, je treba temu ustrezno sprejeti dodelitev dodatnih sredstev.

Naslov 14: Obdavčenje in carinska unija

Predlagano povečanje za program Fiscalis 2013 (14 05 03) (podrazdelek 1 a) je zelo dobrodošlo, saj bi morali njegovi cilji okrepitve boja proti davčnim goljufijam in izboljšanja upravnih postopkov in praks v korist upravam in poslovanju v EU, izboljšati pobiranje davkov in povečati prihodke držav članic med krizo.

Prav zato je bistvenega pomena tudi to, da se spodbuja Dobro upravljanje na davčnem področju (14 03 04) (razdelek 4).

– Naslov 17: Zdravje in varstvo potrošnikov

Stabilni in pregledni finančni trgi so temeljni pogoj za oživitev gospodarstva in dolgoročno rast. Ustrezni ukrep v povezavi s tem je usposabljanje svetovalcev potrošnikov. Dobro obveščeni potrošniki bodo zahtevali več odprtosti in poskrbeli za to, da se slabo finančno upravljanje izpostavi in ustavi. Zato bi moral biti pilotni projekt Preglednost in stabilnost finančnih trgov (17 02 04) (podrazdelek 1 a) visoko na seznamu prednostnih nalog in dobiti ustrezna finančna sredstva.

Naslov 24: Boj proti goljufijam

Trgovina s ponarejenim blagom prispeva k zmanjševanju dejavnosti podjetij, ki izdelujejo izvirno blago, in vodi k izgubi delovnih mest. Poleg tega je ponarejeno blago pogosto nevarno za potrošnike, saj je stopnja nadzora njihove kakovosti običajno zelo nizka.

Glede na močno povečanje količine ponarejenega blaga in posledične izgube delovnih mest, predlagano povečanje, ki ne odtehta stopnje inflacije za Operativne programe v boju proti goljufijam (24 02 01) (podrazdelek 1 a), ni sprejemljivo. Ta dodelitev je namenjena financiranju ukrepov ali organiziranih dejavnosti, in sicer v okviru programa Hercules II za spodbujanje dejavnosti za zaščito finančnih interesov Unije, med drugim na področju preprečevanja tihotapljenja in ponarejanja cigaret ter boja proti njima.

– Naslov 29: Statistika

Pretresi v območju evra so pokazali, da je bistvenega pomena imeti dostop do zanesljivih podatkov o finančnih trgih in javnih financah. Predlagano povečanje za Odhodke za aktivno zaposlene na področju statistike (29 01 01) (razdelek 5) je pozitiven korak, vendar je treba na tem področju storiti več. Povečati je treba stopnjo kakovosti evropskih statističnih podatkov in med drugim zagotoviti večjo vlogo urada Eurostat. V ta namen bo treba dodeliti dodatna sredstva. Komisija je izrecno povedala, da namerava področju politike statistika dati veliko prednost. Proračun za leto 2011 bi moral bolje odražati to namero.

V skladu s tem velja zelo majhno povečanje – znova manjše od stopnje inflacije – sredstev za Program za posodobitev evropske statistike podjetij in trgovine (MEETS) (29 02 04) (podrazdelek 1 a) za premajhno. Potrebujemo več sredstev.

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da bi bilo treba zgornjo mejo za podrazdelek 1 a proračuna za leto 2011 (kakor tudi za 2012 in 2013) povečati, tako da bi razlika do nje dala prostor za ukrepanje v najpomembnejšem področju politike v krizi;

2.   poudarja, da nove potrebe, ki se bodo financirale iz podrazdelka 1 a ne bi smele finančno posegati v obstoječe programe in ukrepe;

3.   poudarja, da je treba nove organe finančnega nadzora ustrezno financirati in da morajo dodatne naloge, ki so jim bile dodeljene, spremljati odgovarjajoča dodeljena sredstva;

4.   poudarja, da je treba izboljšati statistične podatke EU in da bo treba sredstva, ki bodo ostala od predlaganih povečanj, dodeliti za izpolnitev tega cilja;

5.   poziva, naj se sredstva za prevzem obveznosti in plačila za Usklajevanje in nadzor ekonomske in monetarne unije, povečajo, ne pa zmanjšajo;

6.   podpira povečanje sredstev za boj proti davčnim goljufijam in zagotavljanje dobrega upravljanja obdavčevanja;

7.   pozdravlja povečanje števila osebja za konkurenčno politiko, zlasti ob upoštevanju pričakovanega velikega števila preiskav državne pomoči;

8.   poziva, naj se dve najpomembnejši pobudi – pripravljalni ukrep Erasmus za mlade podjetnike in pilotni projekt Preglednost in stabilnost na finančnih trgih – v proračunskih razpravah obravnava kot temi, ki sta visoko na seznamu prednostnih nalog;

9.   poudarja, da je treba ponovno preučiti predlagano korenito znižanje plačil za Okvirni program za konkurenčnost in inovacije – Program za podjetništvo in inovacije;

10. poudarja, da je treba dati prednost financiranju Operativnim programom v boju proti goljufiji glede na trenutne gospodarske razmere in ob upoštevanju občutnega povečanja teh nezakonitih dejavnosti;

11. meni, da bi v luči davčnih omejitev v številnih državah članicah Komisija morala podrobneje utemeljiti predlagane programe in prepoznavne ukrepe, zlasti kadar ti zahtevajo nove proračunske vrstice.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Jürgen Klute, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Hans-Peter Martin, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sophie Auconie, Sari Essayah, Philippe Lamberts, Olle Ludvigsson, Andreas Schwab

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (14.9.2010)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 - Oddelek III - Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je cilj proračuna Unije za leto 2011 izgraditi prihodnost, ki bo presegla finančno, gospodarsko in socialno krizo,

B.  ker je skupna stopnja brezposelnosti v Uniji 10 %, pri mladih ljudeh pa doseže 20%,

C.  ker se je že pred krizo več kot 84 milijonov ljudi ali 17 % prebivalstva Evropske unije soočalo s tveganjem revščine,

1.  je seznanjen s povečanjem plačil za 6,9 % za podrazdelek 1a in za 16,9 % za podrazdelek 1b, da se podpre konkurenčnost in kohezija za spodbujanje rasti in zaposlovanja v državah članicah v korist projektov za ustvarjanje delovnih mest in socialne vključenosti;

2.  obžaluje, da je bilo le 1,4 % sredstev iz podrazdelka 1a rezerviranih za izvajanje agende za socialno politiko, ki je namenjena lažjemu prehodu evropske družbe v obdobje po krizi;

3.  poudarja pomembno vlogo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pri usposabljanju delavcev, ki so postali presežni zaradi krize, s čimer se bo olajšalo njihovo ponovno vključevanje v trg dela;

4.  ugotavlja, da so se povečala sredstva za plačila za Evropski socialni sklad; to vidi kot rezultat nedavnih reform, vendar meni, da potrebujemo dodatne in globlje reforme;

5.  sprašuje se o precejšnjem zmanjšanju sredstev za plačila za Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, kar je v nasprotju s cilji strategije Evropa 2020, saj center posveča posebno pozornost vseživljenjskemu učenju in razvoju sposobnosti delavcev, ki sta glavni orodji za preprečevanje brezposelnosti;

6.  glede na številna prestrukturiranja podjetij in množična odpuščanja delavcev obžaluje, da ni bilo dodeljeno več proračunskih sredstev za proračunske vrstice, s katerimi se financirajo EURES (evropski portal o poklicni mobilnosti), odnosi med delavci in delodajalci ter socialni dialog; poudarja, da je treba okrepiti instrumente za ponovno vključevanje na trg dela in pomembno vlogo socialnih partnerjev pri iskanju vključujočih rešitev;

7.  pozdravlja vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“ za povečanje uspešnosti izobraževalnih sistemov in olajšanje vstopa mladih na trg dela; poudarja, da je podpora mladim, ki se izobražujejo in ki iščejo zaposlitev, ena izmed prednostnih nalog Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v okviru proračuna za leto 2011; meni, da je spodbujanje mobilnosti pomemben vidik pri vseh ukrepih, ki so bili pripravljeni v okviru strukturnih skladov in programa Progress za zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih, vendar poudarja, da mobilnost ne more biti edina rešitev za brezposelnost; podpira začetek izvajanja pilotnega projekta "Prva zaposlitev EURES" za financiranje mobilnosti mladih pri iskanju dela, kar povečuje njihove možnosti za pridobitev zaposlitve;

8.  predlaga, da se uporabijo razpoložljive razlike za okrepitev programa Progress, kot je bilo dogovorjeno s Svetom in Komisijo med pogajanji o evropskem mikrofinančnem instrumentu;

9.  poudarja, da je treba nadaljevati študije in dejavnosti v zvezi z življenjskimi razmerami delavcev, napotenih na delo, in pri tem upoštevati trenutno zabeleženo povečanje migracijskih procesov;

10. predlaga pilotni projekt za podporo zdravja, dobrega počutja in varnosti pri delu starejših delavcev, da se odgovori na izzive poklicnega življenja delavcev in delodajalcev, ki so povezani z demografskim razvojem;

11. predlaga nadaljevanje "pilotnega projekta za spodbujanje preoblikovanja negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami", saj se to temeljno vprašanje postavlja vedno znova, ko so ogrožene pravice delavcev;

12. predlaga nadaljevanje pilotnih projektov, ki so v njegovi pristojnosti in so bili sprejeti v okviru proračunskega postopka za leto 2010.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Marije Cornelissen, George Sabin Cutaş, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Jean Lambert, Olle Ludvigsson, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Poupakis, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Silvia Costa, Richard Howitt, Ria Oomen-Ruijten, Emilie Turunen

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – oddelek III – Komisija
(2010/2001(BUD))

Poročevalka: Jutta Haug

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da sta boj proti podnebnim spremembam in učinkovita uporaba naravnih virov prednostni nalogi strategije Evropa 2020 ter da je bil zaradi prednostnega sprejetja podnebnih ukrepov ustanovljen poseben generalni direktorat, namenjen politiki podnebnih sprememb ter njihovi blažitvi in prilagajanju; ne glede na to meni, da je preprečevanje podnebnih sprememb horizontalna prednostna naloga politik EU; ugotavlja, da je vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v proračun EU nujna prednostna naloga, in priporoča, da se posebno pozornost nameni zadevnim pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom;

2.  je seznanjen s spremembo v naslovu 07 – „Okolje in podnebje“; pozdravlja uvedbo posebnih proračunskih poglavij za podnebje (07 11, 07 12 in 07 13) in je seznanjen s predlaganim povečanjem sredstev za izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih sprememb;

3.  pozdravlja povečanje skupne ravni sredstev za LIFE+ na 333,5 milijona EUR, kar je za 8,68 % več kot v proračunu za leto 2010, in ugotavlja, da se bo s temi sredstvi financiralo povečanje razpoložljivih sredstev za projekte na vseh političnih področjih, vključno s podnebjem, 60-odstotno povečanje razpoložljivih sredstev za podporne ukrepe, ki jih Komisija izvaja v podporo politiki in zakonodaji na področju podnebja, pa tudi ohranjanje podpore za ukrepe politik na področju okolja na isti ravni;

4.  meni, da je glede na velikopotezne cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, zastavljene v strategiji EU 2020, treba sprejeti obsežnejše ukrepe, kamor sodi tudi povečanje sredstev za program LIFE+, še zlasti pa se je treba osredotočiti na uporabo odpadnega lesa za proizvodnjo energije in na sončno energijo, da se ohranijo naravni viri;

5.  je seznanjen, da je bilo treba zaradi reorganizacije nekaterih dejavnosti in služb v okviru nove Komisije prilagoditi tudi proračunsko nomenklaturo, zlasti zaradi prenosa civilne zaščite pod odgovornost generalnega direktorata ECHO;

6.  znova poudarja, da je treba povečati ozaveščenost javnosti o škodljivih učinkih uživanja tobaka, vključno s pasivnim kajenjem, in izraža zaskrbljenost, da bo leta 2010 prenehal delovati sklad Skupnosti za tobak, ki zagotavlja finančno podporo projektom obveščanja in izobraževanja; zahteva, da se ta uspešni instrument za ozaveščanje javnosti, vključno z opozarjanjem na izpostavljenost otrok škodljivim učinkom tobaka, nadaljuje na novi pravni podlagi, in poziva Komisijo (to je GD AGRI in GD SANCO), naj poišče zadovoljivo rešitev v zvezi z nadaljevanjem kampanje v prehodnem obdobju;

7.  je prepričan, da je finančno načrtovanje za Evropsko agencijo za kemikalije za obdobje 2011–2013 preveč optimistično, in meni, da so načrti za samofinanciranje te agencije v letu 2011 zelo nerealistični; poudarja, da pričakovani prihodek od pristojbin v letu 2011 temelji na ocenah, opravljenih leta 2006; poziva k pripravi previdnostnih ukrepov, ki bi se uporabljali po potrebi;

8.  se zaveda, da bo treba na področju zakonodaje o biocidih Evropski agenciji za kemikalije zagotoviti dodatna finančna sredstva, če bodo potrebne pripravljalne naloge za prihodnje izvajanje dodatnih nalog na področju delovanja te agencije;

9.  ugotavlja, da se je z leti prispevek Evropske unije za Evropsko agencijo za zdravila zmanjševal, čeprav je zakonodajalec Evropske unije agenciji dodeljeval dodatne naloge v zvezi z javnim zdravstvom, ki bi se morale financirati s subvencijami Evropske unije; poleg tega opaža, da je zato treba čedalje več dejavnosti javnega zdravstva navzkrižno subvencionirati s prihodki od pristojbin, zaradi česar bo treba omejiti dejavnosti, povezane z javnim zdravstvom, saj mora Evropska agencija za zdravila prednostno izvajati dejavnosti, za katere prejema pristojbine; zato izraža zaskrbljenost, da je Komisija namenske prejemke Evropske agencije za zdravila znova vključila v izračun predloga proračuna, predvidenega za to agencijo;

10. ponovno potrjuje, da je za Evropsko agencijo za zdravila pravno zavezujoče, da obravnava vse zdravstvene zahtevke, ki prispejo v določenem roku; ugotavlja, da večje število zahtevkov posledično ne pomeni samo več pristojbin, temveč naraščajo tudi potrebe po uslužbencih, ki te zahtevke obravnavajo; zato podpira prošnjo agencije za 48 začasnih uslužbencev, ki bodo delovali kot strokovno znanstveno osebje, saj to ne vpliva na proračun Evropske unije, glede na to, da se ta mesta financirajo izključno s pristojbinami;

11. izraža zaskrbljenost zaradi načrtovanega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti za javno zdravstvo ter veterinarske in fitosanitarne ukrepe na 340 milijonov EUR in poudarja, da ne kaže zanemariti izkoreninjenja živalskih bolezni; opozarja na pomen ukrepov za boj proti širjenju škodljivih žuželk (kot so palmov rilčkar, borova ogorčica, kitajski kozliček in koruzni hrošč);

12. je seznanjen, da je Komisija (GD SANCO) postavila rok, do katerega mora izpolniti zahteve iz člena 45 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, ki zahteva, da se do marca 2005 izdela posvetovalni dokument o izvedljivosti in koristnosti evropske zakonodaje o pristojbinah Evropske agencije za varnost hrane; v zvezi s tem spominja, da je bil v proračunu za leto 2010 za isto vprašanje uvrščen v rezervo določen znesek.

OBRAZLOŽITEV

Splošno ozadje

Proračunski postopek za leto 2011 je prvi, ki poteka po Lizbonski pogodbi in bo končan v eni sami obravnavi, ki se mora zaključiti z dogovorom o vseh odhodkih, ki bo med spravnim postopkom dosežen z drugo vejo proračunskega organa.

V predlogu proračuna za leto 2011 je skupaj predvidenih 142.576,4 milijona EUR sredstev za obveznosti in 130.147,2 milijona EUR sredstev za plačila, kar pomeni, da razlika do zgornje meje za obveznosti znaša 1.224,4 milijona EUR, za plačila pa 4.417,8 milijona EUR. Zneska predstavljata 1,15 % oziroma 1,05 % predvidenega BND Evropske unije za leto 2011.

Posamezni proračuni v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane – okolje

Podnebne spremembe

Boj proti podnebnim spremembam in učinkovita uporaba naravnih virov sta dve od prednostnih nalog strategije EU do leta 202. Zaradi prednostnega pomena podnebnih ukrepov je bil februarja 2010 ustanovljen poseben generalni direktorat, namenjen podnebni politiki (blažitev posledic in prilagajanje podnebnim spremembam), to je GD za podnebne ukrepe (v nadaljevanju GD CLIMA).

O prednostnem pomenu ukrepov na področju okolja in podnebja priča tudi visoka raven proračunskih sredstev, predlaganih v okviru programa LIFE + in ustreznih proračunskih vrstic.

Komisija predlaga povečanje skupnega obsega proračunskih sredstev za program LIFE+ za 8,68 %, in sicer s 306.855.000 EUR v letu 2010 na 333.500.000 milijonov EUR. To pomeni tudi 7,4 milijona EUR več sredstev v primerjavi z začetnim načrtovanjem programa, Komisija pa prav tako predlaga, naj se s tem nadaljuje pri proračunskih sredstvih za leti 2012 in 2013.

Povečanje sredstev bo namenjeno zlasti financiranju:

- povečanja razpoložljivih sredstev za projekte na vseh političnih področjih, vključno s podnebjem, v okviru proračunske vrstice 07 03 07 (z 240 milijonov EUR v letu 2010 na 260,13 milijona EUR v predlogu proračuna za leto 2011);

- 60-odstotnega povečanja razpoložljivih sredstev za podporne ukrepe Komisije v podporo politiki in zakonodaji na področju podnebja (7,2 milijona EUR več sredstev za leto 2011 v primerjavi z letom 2010);

- okrepljene podpore nevladnim organizacijam in podpornim političnim ukrepom na področju okolja ob upoštevanju večjih zahtev v zvezi z upravno podporo izbiri, spremljanju in širjenju rezultatov projektov v skladu s priporočili Računskega sodišča in Evropskega parlamenta v okviru podelitve razrešnice za leto 2008 (spodbujanje trajnosti projektov).

Kar zadeva program LIFE + in ob upoštevanju pravkar navedenih elementov, proračunska nomenklatura, sprejeta za predlog proračuna za leto 2011, temelji na naslednjem:

- podpora projektov in nevladnih organizacij bo še naprej pod vodstvom GD ENV zaradi zahtev pravne podlage (ni mogoče vnaprej opredeliti zneska financiranja prednostnih nalog na področju podnebja) – proračunski vrstici 07 01 04 01 in 07 03 07;

- ukrepi, ki jih je Komisija sprejela v podporo okoljski politiki/razvoju in izvajanju zakonodaje (vključno s podporo izbiri, spremljanju, reviziji in ocenjevanju projektov), prav tako ostajajo v poglavju 07 03 – proračunski vrstici 07 01 04 01 in 07 03 07;

- posebne proračunske vrstice, ustvarjene za ukrepe Komisije v podporo politiki in razvoju ter izvajanju zakonodaje na področju podnebja (vključno s povečanjem ozaveščanja, objavljanjem in informacijskimi sistemi CITL in ODS) – proračunski vrstici 07 01 04 05 in 07 12 01.

Life +

Komisija je oktobra 2009 sprejela sklep o financiranju odhodkov za proračun za leto 2010.

Javni razpis je bil objavljen 4. maja 2010 v skupnem znesku 240.000.000 EUR. Predloge projektov je bilo treba poslati ustreznim državnim organom najpozneje do 1. septembra 2010. Državni organi bodo do 4. oktobra 2010 predloge projektov poslali Evropski komisiji, ki bo preverila, ali načrti projektov izpolnjujejo merila za upravičenost do sredstev iz programa LIFE+, ter bo predloge ocenila na podlagi meril za izbor in dodelitev sredstev. Pričakuje se, da bo končna odločitev o projektih, ki so bili izbrani za financiranje, objavljena v juliju/avgustu 2011, najzgodnejši datum začetka projektov pa je 1. september 2011.

Stroški javnega razpisa se krijejo iz skupnih prevzetih obveznosti v skladu s členom 76 finančne uredbe in členom 92 izvedbenih določb za ustrezen znesek, kar omogoča, da se z upravičenci podpiše sporazum o donaciji do konca leta 2011.

Zato bodo razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti za leto 2010 v celoti uporabljena.

Pričakuje se, da bodo sredstva za plačila (167 milijonov) v celoti uporabljena.

Evropska agencija za okolje

Za to agencijo se predlaga povečanje sredstev za 2 % (to je pravzaprav stopnja letnega deflatorja) skupaj s:

- razširitvijo kadrovskega načrta za eno mesto, da se okrepi vloga agencije v Evropskem programu za opazovanje zemlje (GMES);

- ponovnim usklajevanjem subvencije za naslova 1 in 2, da se podpre srednjeročna strategija agencije za vzpostavljanje lastnega močnega strokovnega znanja.

Realizacija proračuna Evropske agencije za okolje za leto 2009 kaže na presežek v višini 851.673 EUR, ki ga je Komisija uporabila kot namenski prejemek za vzpostavitev predloga proračuna za to agencijo v skladu z zahtevo proračunskega organa za agencije, ki se ne financirajo s pristojbinami.

Znesek zahtevanih proračunskih sredstev iz predloga proračuna za leto 2011 tako znaša 35.105.327 EUR, medtem ko skupni znesek subvencije EU, ki upošteva namenski prejemek iz presežka za leto 2009, znaša 35.957.000 EUR.

Globalne okoljske zadeve

Od leta 2007 zunanji ukrepi na področju okolja sodijo pod instrumente zunanjih ukrepov iz področja 21 (razvoj), še posebej pod tematski program za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo (poglavje 21 04 predloga proračuna).

V naslovu 7 ostajajo samo še proračunska sredstva, namenjena obveznim prispevkom za večstranske sporazume na področju okolja, katerih podpisnica je Skupnost, kot so okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, kjotski protokol, konvencija o biološki raznolikosti itd.Predlagani obseg proračunskih sredstev za leto 2011 ostaja nespremenjen, torej na ravni iz leta 2010 (3.000.000 EUR). Na ravni proračunske nomenklature so sredstva razdeljena med poglavjem 07 02 (Globalne okoljske zadeve) in novim poglavjem 07 11 (Globalni podnebni ukrepi), ki zajema obvezne članarine za mednarodne sporazume o snoveh, ki škodujejo podnebju in ozonu (okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotski protokol, dunajska konvencija, montrealski protokol).

Treba je opozoriti, da je na podlagi københavnskega dogovora Komisija predlagala precejšnje povečanje sredstev tematskega programa za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo (proračunska vrstica 21 04 01), ki vključuje zlasti:

- v skladu z obljubo v okviru københavnskega dogovora znesek v višini 50 milijonov EUR za ukrepe blažitve posledic in prilagajanje podnebnim spremembam v državah v razvoju;

- dodatnih 15 milijonov EUR za podporo globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah z najmanj razvitimi državami.

Posamezni proračuni v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane – javno zdravje in varnost hrane

Javno zdravje

Namen programa za zdravje (17 03 06) s 45,7 milijona EUR sredstev za prevzem obveznosti v letu 2010 in predlaganih 47,06 milijona EUR za leto 2011 dopolnjuje nacionalne politike in naj bi spodbudil sodelovanje med državami članicami, državami pristopnicami in mednarodnimi organizacijami.

Trije glavni cilji programa so izboljšati zdravstveno varnost državljanov, krepiti zdravje ter pridobivati in razširjati informacije in znanje o zdravju. Rahlo povečanje sredstev je v skladu s finančnim načrtovanjem.

Skupni znesek predvidenih sredstev za javno zdravje (17 03) v višini 205,11 milijona EUR je za 15,77 milijona EUR manjši kot v proračunu za leto 2010. Sredstva so se zmanjšala predvsem zaradi poteka veljavnosti uredbe, ki je predvidevala financiranje tobačnega sklada – informacijske kampanje proizvajalcev tobaka proti kajenju.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Proračun centra se je zmanjšal za 3,49 milijona EUR, ker v preteklem letu ni porabil vseh razpoložljivih sredstev. Neuporabljena sredstva je Evropska komisija uporabila kot namenske prejemke za oblikovanje predloga proračuna agencije.

Evropska agencija za zdravila

Prispevek EU za to agencijo znaša 38,42 milijona EUR, od tega je 5,477 milijona namenskih prejemkov. Komisija znova ni upoštevala glasovanja Parlamenta glede ravnanja z namenskimi prejemki agencij, odvisnih od pristojbin.

Nadalje je treba opozoriti, da bodo v letu 2011 morda potrebna dodatna proračunska sredstva zaradi svežnja o zdravilih, ki je trenutno v obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu.

Varnost hrane in krme ter veterinarski ukrepi

V skladu s pristopom „od hleva do mize“ glede varnosti hrane in krme poskuša ta ukrep izboljšati celotno prehransko verigo. Ta sektor je popolnoma usklajen na ravni EU. Ne glede na to se v poglavju 17 04 (Varnost hrane in krme) predlaga 340,3 milijona EUR za leto 2011 v primerjavi s 354,9 milijona EUR v letu 2010.

Sredstva so nižja predvsem zaradi ukrepov za izkoreninjenje živalskih bolezni (15 milijonov EUR) in ukrepov sklada za nujne primere (10 milijonov EUR). Sredstva za izkoreninjenje živalskih bolezni so manjša zaradi manjšega obsega cepljenja in drugih ukrepov proti bolezni modrikastega jezika. Zmanjšanje sredstev za sklad za nujne primere je posledica negotovosti glede njihovega izvajanja, saj je vse odvisno od izbruha bolezni. Če bi nenadoma izbruhnila bolezen, bi bila sredstva hitro zagotovljena.

Predlagano je bilo povečanje sredstev za 4 milijone EUR za nove ukrepe na področju nadzora krme in hrane, in sicer za financiranje sprememb pri dejavnostih referenčnih laboratorijev EU in za financiranje možne ustanovitve dodatnega laboratorija za zdravje čebel.

Za ukrepe na področju zdravstvenega varstva rastlin je bilo predlagano rahlo povečanje sredstev (0,45 milijona EUR). Dodatna sredstva Komisija nujno potrebuje za izpolnjevanje novih nalog in obveznosti, ki so ji bile dodeljene z začetkom veljavnosti uredbe 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih. Te nove naloge in obveznosti dopolnjujejo tekoče upravne dejavnosti zdravstvenega varstva rastlin, ki so se v preteklih letih financirale iz te proračunske vrstice.

Evropska agencija za varnost hrane

Predvideno je, da bo agencija svoj dokončni sedež prevzela marca leta 2011, njeni zaposleni pa se bodo selili v nove prostore predvidoma pred koncem leta. Proračunska sredstva za kritje stroškov za uporabo stavbe so bila že zagotovljena, vendar se v proračunu agencije predlaga dodaten znesek višini 3,29 milijona EUR, in sicer za kritje dejanskih stroškov opremljanja prostorov, upravljanja v prehodnem obdobju, plačevanja dvojne najemnine v trimesečnem prehodnem obdobju, selitve, vzpostavitve skupnih objektov in nakupa nekaj dodatne opreme.

Druge proračunske vrstice pod pristojnostjo odbora ENVI

Evropska agencija za kemikalije

Zaradi predloga Uredbe Komisije o dajanju v promet in uporabi biocidnih pripravkov (COM(2009)267), ki predvideva nekatere naloge ocenjevanja in izdaje dovoljenj za aktivne snovi od leta 2013 in 2014 naprej, Komisija predlaga odprtje potrebnih proračunskih vrstic za plačilo subvencije takoj po sprejetju uredbe (proračunski vrstici 07 03 60 01 in 07 03 60 02). Vendar ni predvidenih nobenih proračunskih sredstev za to, da se agenciji omogoči izvedba nujnih priprav na nove naloge do konca leta 2011 in 2012.

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

V predlogu proračuna za leto 2011 Komisija predlaga:

- uvedbo novega pripravljalnega ukrepa za vključevanje podnebnih ukrepov in prilagajanje podnebnim spremembam (proračunska vrstica 07 03 13);

- podaljšanje pripravljalnega ukrepa za okoljsko spremljanje območja Črnega morja in skupni evropski okvirni program za razvoj črnomorske regije (proračunska vrstica 07 02 04).

V proračunu za leto 2010 je bilo sprejetih devet pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, od tega jih osem izvaja GD ENV in enega GD SANCO.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

58

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Kriton Arsenis, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Christofer Fjellner, Matthias Groote, Lucas Hartong, Jutta Haug, Romana Jordan Cizelj, Judith A. Merkies, Rovana Plumb, Giancarlo Scottà, Bart Staes, Struan Stevenson, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Marita Ulvskog, Peter van Dalen

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (2.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – vsi oddelki
(2010/2001(BUD))

Pripravljavka mnenja: Heide Rühle

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da pristojnosti Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v proračunskem postopku zajemajo proračunske vrstice v naslovih 2 (Podjetništvo), 12 (Notranji trg), 14 (Obdavčenje in carinska unija) in 17 (Zdravje in varstvo potrošnikov);

2.  poudarja pomen dodeljenih proračunskih sredstev v poglavju 02 03 predloga proračuna Komisije in meni, da se boljše delovanje notranjega trga lahko doseže z izboljšanji na področjih obveščanja in potrjevanja; prav tako meni, da je dodelitev proračunskih sredstev na področju standardizacije in uskladitve zakonodaje upravičena, saj bodo ti ukrepi olajšali delovanje in povečali konkurenčnost podjetij, hkrati pa evropskim potrošnikom zagotovili varnejše izdelke in storitve;

3.  pozdravlja rahlo povečanje sredstev v proračunski vrstici 12 02 01, po njegovem mnenju potrebno zaradi koristi, ki jih prinaša enotni trg gospodarstvu EU kot celoti, zlasti med gospodarsko recesijo; zato poziva Komisijo, naj predstavi predloge o tem, kako dokončno oblikovati enotni trg na podlagi dobrega poznavanja trga, ekonomske analize in izbire ustreznih instrumentov; v zvezi s tem poudarja pomen storitvenega sektorja za evropsko gospodarstvo in zato meni, da je izvajanje direktive o storitvah[1] osrednja prednostna naloga; poleg tega poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami in oblikuje upravno kulturo, ki bo usmerjena v preprostejšo pravno ureditev in učinkovito reševanje težav; poudarja, kako pomembne so dejavnosti usposabljanja za pomoč uradnikom in sodnikom pri pravilnem prevzemanju, uporabi in izvajanju predpisov o notranjem trgu;

4.   obžaluje, da sredstva niso bila dodeljena proračunski vrstici 12 02 02; meni, da je omrežje SOLVIT učinkovit in brezplačen mehanizem za izvensodno reševanje sporov, ki bi ga morala Komisija podpreti z dejavnostmi usposabljanja in spodbujanja v vseh državah članicah; od držav članic zahteva, naj povečajo kadrovske in finančne vire, namenjene temu omrežju; prav tako podpira zasnovo podpornih storitev za enotni trg z oblikovanjem enotne spletne strani z informacijami in nasveti;

5.  poziva k financiranju pilotnega projekta z naslovom „Forum o enotnem trgu“, vsakoletnega dogodka, ki bi se odvijal enkrat letno v državi članici, ki predseduje EU, na njem pa se sestanejo predstavniki državljanov, podjetij in potrošniških organizacij ter predstavniki držav članic in institucij EU, da bi se jasno zavezali prenosu, uporabi in izvrševanju zakonodaje o enotnem trgu; meni, da mora biti namen tega dogodka odprava napačnega prenosa, nepravilne uporabe in neustreznega izvajanja zakonodaje o enotnem trgu z boljšim usklajevanjem in upravljanjem enotnega trga; meni, da mora dogodek postati pomembno prizorišče za izmenjavo praktičnih zgledov med interesnimi skupinami in za obveščanje državljanov o njihovih pravicah na enotnem trgu; prav tako zahteva, da udeleženci na tem dogodku obravnavajo 20 najbolj perečih težav, izzivov in priložnosti za državljane in podjetja, ki bi jih opredelila Komisija; meni, da je treba ustanoviti delovno skupino poslancev Evropskega parlamenta ter predstavnikov Komisije in predsedstva Sveta v času dogodka, ki bo opredelila podrobnosti o dogodku;

6.  meni, da je rahlo povečanje zneska, dodeljenega proračunski vrstici 14 04 02 za program Carine 2013, upravičeno in primerno za uresničitev ciljev na tem področju politike, kot so okrepitev varnosti in varstvo zunanjih meja, podpora boju proti nezakonitemu trgovanju in goljufijam ter izboljšanje učinkovitosti carinskih sistemov; podpira dosežek ciljev programa z izboljšanjem usklajevanja in sodelovanja med državami članicami, spodbujanjem izmenjav najboljših praks, znanja in izkušenj ter spremljanjem pravilne uporabe zakonodaje Unije; poudarja, kako pomembni so programi usposabljanja za nacionalne carinske uradnike;

7.  meni, da je znesek, ki je dodeljen proračunski vrstici 17 02 02 na področju potrošniške politike, upravičen in ustrezen za oblikovanje notranjega trga z varnimi proizvodi in storitvami ter enakimi pravicami za vse potrošnike; poudarja pomen tesnega sodelovanja med Unijo, državami članicami in tretjimi državami, vključno z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Indijo, v zvezi z učinkovitejšimi mehanizmi izvajanja, da bi dosegli večje zaupanje potrošnikov; poziva Komisijo, naj razvije temeljno znanje ter programe usposabljanja na področju tržnega nadzora; prav tako meni, da so skupna prizadevanja na področju izobraževanja potrošnikov, zlasti v zvezi s finančno pismenostjo, prednostna naloga; prav tako poziva Komisijo, naj podpre delovanje mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, da bi izvršilnim organom, ki v državah članicah delujejo na področju varstva potrošnikov, zagotovili učinkovitejšo rabo mehanizmov za sodelovanje na tem področju; opozarja, da mreža evropskih potrošniških centrov potrebuje ustrezna sredstva za krepitev zaupanja potrošnikov v enotni trg; poudarja pomembno vlogo potrošniških organizacij pri ozaveščanju v Uniji ter se zavzema za financiranje njihovih projektov; v skladu s tem zahteva, da se podaljša program TRACE, ki potrošniškim organizacijam s pomočjo dejavnosti usposabljanja omogoča, da vzpostavijo močne ter učinkovite organizacije in mreže;

8.  poudarja pomen spremljanja potrošniških trgov s konsolidacijo pregledov stanja in študij, povezanih s trgom, ki temeljijo na zbirki podatkov o vedenju potrošnikov in delovanju teh trgov; zato poziva k dodatnemu pripravljalnemu ukrepu z naslovom "Spremljevalni ukrepi na področju potrošniške politike", ki bi omogočil nadaljevanje obstoječih raziskav in študij ter financiranje nadaljnjih tržnih raziskav.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Eija-Riitta Korhola, Hans-Peter Mayer, Gianni Pittella, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Catherine Stihler, Kyriacos Triantaphyllides, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sylvana Rapti, Catherine Soullie, Rafał Trzaskowski, Wim van de Camp

  • [1]  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27. 12. 2006, str. 36).

MNENJE Odbora za promet in turizem (3.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – oddelek III – Komisija
(2010/2001(BUD))

Poročevalec: Dominique Riquet

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je promet bistveni element evropskega gospodarstva, saj omogoča čezmejno mobilnost ljudi, blaga in znanja; poudarja, da promet spodbuja enakost in socialno mobilnost, zlasti za mlade, saj ponuja nove priložnosti za izmenjavo, zlasti na področju znanja in usposabljanja;

2.  poudarja, da bi moralo financiranje prometa omogočiti boljšo integracijo tega sektorja, to pa bo prispevalo k učinkovitejši družbi, kar zadeva gospodarstvo, varnost, socialne interese in okolje;

3.  obžaluje, da so sredstva za prevzem obveznosti, ki jih predlaga Komisija v predlogu proračuna, minimalni zneski, potrebni za ohranitev ritma izvajanja politike in zakonodaje Evropske unije na področju prometa in turizma; meni, da je po popolnem prometnem zastoju v Evropi zaradi izbruha vulkana Eyjafjallajökull še toliko bolj nujno pregledati financiranje evropskega prometnega sektorja in mu dodeliti zadostna sredstva, da se vzpostavi nadomestno prometno omrežje, ki bo preprečilo takšne zaplete v prihodnosti, saj ogrožajo konkurenčnost in gospodarsko rast;

4.  glede na nov proračunski postopek in gospodarske razmere se zaveda, da je treba opredeliti politične prednostne naloge; kljub vsemu poudarja, da je treba preprečiti pomanjkanje sredstev za plačila in da je treba po potrebi sprejeti spremembo proračuna;

5.  opozarja, da ima, v okviru oživitve evropskega gospodarstva, vlaganje v promet, zlasti v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), osrednjo vlogo pri krepitvi rasti in zaposlovanja kot tudi pri spodbujanju gospodarskih interesov Unije; zato meni, da je treba vse možne mehanizme za financiranje preučiti, da se omogoči dokončanje kar največjega števila projektov, med drugim ustanovitev evropskega prometnega sklada, ki bi moral biti vključen v večletni finančni okvir;

6.  velik pomen pripisuje vlaganjem za zagotavljanje varnosti pri vseh vrstah prometa;

7.  poudarja, da prometni sektor ponuja velike možnosti za spopadanje s podnebnimi spremembami, in poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom za dekarbonizacijo pri vseh vrstah prometa, na podlagi ciljev svežnja ukrepov za podnebne spremembe in energijo, zlasti s spodbujanjem somodalnosti med vsemi oblikami prevoza in z obsežnejšo uporabo pametnih prometnih sistemov;

8.  meni, da bi moral biti prispevek iz proračuna Unije za agencije, ki se ukvarjajo s prometom, določen sorazmerno z njihovimi dodatnimi odgovornostmi in s politično prednostno nalogo, ki je dana okrepitvi varnosti v železniškem in letalskem prometu kot tudi spopadanju z onesnaževanjem morja zaradi nedavnih hudih nesreč;

9.  poudarja pomen zagotavljanja enakovrednih in preglednih pravic za vse potnike v vseh vrstah prometa; vztraja, da je potreben enotni vmesnik za obveščanje in rezervacije za vse vrste prometa, ki zagotavlja jasne informacije o potovanju ter pravicah potnikov, da bi omogočili svobodo gibanja;

10. pozdravlja dejstvo, da Lizbonska pogodba omogoča oblikovanje večletnega programa za turizem; meni, da je bistveno, da se, v pričakovanju tega programa, nadaljujejo in okrepijo že obstoječi pripravljalni ukrepi.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod

To proračunsko leto je peto v obdobju, ki ga pokriva večletni finančni okvir 2007–2013, za katerega pa se postopek vmesnega pregleda še vedno ni začel. V razdelku 1a finančnega okvira "Konkurenčnost za zaposlovanje", ki zadeva promet in turizem, znaša za leto 2011 manevrski prostor 50,1 milijona EUR.

V okviru krize in strogosti je to proračunsko leto zaznamovano z začetkom veljave Lizbonske pogodbe. Pogodba znatno spreminja proračunski postopek, ki vsebuje samo eno obravnavo, ki ji po možnosti sledi spravni postopek, s čimer je Evropski parlament postal enakovreden Svetu. Poleg tega je sedaj turizem v popolni pristojnosti Evropske unije, kar oblikuje pravno podlago za njegovo financiranje.

Sektorja prometa in turizma, ki ju je še posebno prizadela gospodarska kriza in predstavljata več kot 10 % BDP in več kot 20 % globalnih emisij CO2 EU, si zaslužita posebno pozornost v okviru tega proračunskega leta.

I. Proračun za promet

Naslov 6 (Mobilnost in promet)[1] proračuna Komisije združuje vse proračunske vrstice, ki se nanašajo na prometno politiko EU. Predlog proračuna (PP) za proračunsko leto 2011, ki ga je pripravila Evropska komisija, predlaga 10,5-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti, ki se s 1.407,5 milijona EUR v letu 2010 povečajo na 1.555,4 milijona EUR za leto 2011. Vendar pa predvideva 1,7-odstotno zmanjšanje odobritev za plačila, ki se tako s 1.224,2 milijona EUR v letu 2010 zmanjšajo na 1.203,1 milijona EUR za leto 2011.

1) Upravni odhodki (vrstica 06 01)

Komisija si je prizadevala za zmanjšanje svojih upravnih odhodkov za 2,4 milijona EUR, da bi tako omogočila povečano financiranje agencij.[2]

Raven financiranja za agencijo za vseevropska omrežja (TEN-T), ki je predvidena v PP, se zdi primerna.

2) Agencije

Evropska komisija poudarja, da bodo glede na zmanjšanja v razdelku 1a finančnega okvira 2007–2013 za zagotovitev financiranja programa Galileo, tri agencije s področja prometa trpele zaradi pomanjkanja znatnega financiranja (predvideva se znesek 20 milijonov EUR) v letih 2011, 2012 in 2013, čeprav so bile njihove naloge v zadnjih letih razširjene.

– Evropska agencija za varnost v letalstvu (vrstica 06 02 01)

Za leto 2011 se v PP predvideva skupni prispevek EU v višini 34,4 milijona EUR. Evropska agencija za varnost v letalstvu predvideva ustalitev svojih lastnih sredstev v prihodnjih letih, ki so ocenjena na malo več kot 92 milijonov EUR v letu 2011.

Agencija meni, da bi skupni prispevek EU v letu 2011 moral biti 37,7 milijona EUR, da se tako v letih 2012–2013 zagotovi pripravo in operativno izvajanje letalskih svežnjev, ki so bili sprejeti v letih 2008 in 2009[3].

– Evropska agencija za pomorsko varnost (vrstica 06 02 02)

Za leto 2011 se v PP predvideva skupni prispevek EU v višini 54,9 milijona EUR. Agencija meni, da bi moral znašati 56,6 milijona EUR za sredstva za prevzem obveznosti in 57,6 milijona EUR za odobritve plačil, da bi lahko pokrila stroške nadgradnje baz podatkov, ki jih bo morala leta 2011 upravljati (SafeSeaNet, THETIS, EQUASIS, itd.).

– Evropska železniška agencija (vrstica 06 02 08)

Za leto 2011 se v PP predvideva skupni prispevek EU v višini 25,3 milijona EUR, vendar pa agencija meni, da bi moral znašati 27 milijonov EUR. Primerno financiranje agencije je bistveno za razvoj velikih evropskih programov kot so Safety, Interop in ERTMS, in torej za napredek na področju medobratovalnosti in varnosti.

3) Program Marco Polo (vrstici 06 02 06 in 06 02 07)

V PP je predvideno povečanje v višini 1,9 milijona EUR za sredstva za prevzem obveznosti, ustalitev odobritev plačil, namenjenih programu Marco Polo II, pa se zdi prilagojena trenutnim potrebam. Tudi če je program utrpel znatno upočasnjenost zaradi gospodarske krize, pa bi se dejansko morali obeti za uporabo sredstev od leta 2010 dalje izboljšati. Vendar pa moramo biti zelo pozorni na razvoj programa.

4) Vseevropska omrežja (vrstica 06 03)

Če je v PP predvidena ustalitev odobritev plačil na 900 milijonov EUR v letu 2011 glede na leto 2010, pa je bilo takšno znatno proračunsko prizadevanje doseženo na področju sredstev za prevzem obveznosti (+ 17,1 %).

Prednostna omrežja in zlasti mejni prehodi so premalo financirani. Priporoča se, da se poleg posebnih sredstev TEN-T razmisli o oblikovanju usklajenega ukrepa, da se povečajo zmožnosti financiranja na tem področju.

5) Podporne dejavnosti na področju evropske prometne politike in pravic potnikov (06 02 03)

V PP za leto 2011 je predviden relativno ustaljen proračun za te dejavnosti glede na leto 2010.

6) Skupno podjetje SESAR (vrstici 06 03 05 in 06 06 03)

Naslov 6 vsebuje dve ločeni proračunski vrstici za SESAR, pri čemer sta vira financiranja okvirni program za raziskave in program TEN-T.

Zneski, predvideni v PP, se zdijo zadovoljivi. Namenjeni so predvsem financiranju raziskovalnih in razvojnih dejavnosti in dejavnosti za potrjevanje novih sistemov za upravljanje zračnega prometa (ATM).

7) Raziskave na področju prometa (vrstica 06 06)

Zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil, predvideno v PP, je utemeljeno s prerazporeditvijo raziskovalnih odhodkov za program Galileo v naslov 2 proračuna Komisije, ki je namenjen podjetništvu.

8) Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

Kot je poudaril podpredsednik Kallas in kot je pokazal nedavni vulkanski izbruh, je treba predvideti vzpostavitev integriranega evropskega informacijskega sistema in sistema rezervacij za vse vrste prometa za prevoz potnikov. Priporoča se, da se ta ukrep začne s primernim pilotnim projektom.

II. Proračun za turizem

Čeprav je turizem vse od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe v polni pristojnosti Evropske unije, pa v PP nima lastnega proračuna. Evropska komisija je le prevzela že obstoječe pripravljalne ukrepe na tem področju, ki so določeni v naslovu 2 proračuna Evropske komisije (Podjetništvo).

Za pripravo ukrepov EU na področju turizma je treba pripravljalna ukrepa "Socialni turizem" in "Trajnostni turizem" nadaljevati oziroma okrepiti v letu 2011. Poleg tega pa bi vzpostavitev dveh novih pilotnih projektov "Industrijski turizem" in "Evropski turizem in poti kulturne dediščine" predstavljala resnično dodano vrednost pri spodbujanju kulturnih posebnosti in dediščine evropskih regij.

Sklepne opombe

Zgornje opombe temeljijo na predlogu proračuna za proračunsko leto 2011. Pričakujemo stališče Sveta, ki bo sprejeto sredi julija. Glavni predlogi sprememb pripravljavca mnenja se bodo nanašali na to stališče. Zlasti si pridržujemo pravico za predložitev predlogov sprememb tam, kjer Svet pavšalno in nediferencirano zmanjšuje zneske, pri čemer ne upošteva potreb, lokalnih razmer in prednostnih nalog ukrepanja Evropskega parlamenta za vsako proračunsko vrstico.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Ville Itälä, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Koumoutsakos, Werner Kuhn, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Gesine Meissner, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Dominique Vlasto, Artur Zasada

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philip Bradbourn, Anne E. Jensen, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Jan Mulder, Dominique Riquet, Anna Rosbach, Laurence J.A.J. Stassen, Nuno Teixeira, Oldřich Vlasák, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

  • [1]  V letu 2011 je naslov 6 namenjen samo prometu, medtem ko je bil v preteklih proračunskih letih namenjen tudi energiji.
  • [2]  Kadar se navaja številka brez pojasnila glede tega, ali gre za sredstva za prevzem obveznosti ali sredstva za plačila, so to nediferencirana proračunska sredstva, za katera so obveznosti in plačila enaki.
  • [3]  Uredbi Sveta 216/2008 in 1108/09, ki širita naloge Evropske agencije za varnost v letalstvu na letališča, upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa. Te nove naloge vključujejo zlasti oblikovanje pravil in inšpekcijske preglede standardiziranja.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (9.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet - oddelek III - Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: László Surján

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvodne opombe

Pri soočanju s finančno krizo in nadaljevanjem gospodarske recesije je Komisija s podporo Parlamenta sprejela ukrepe za pospeševanje porabe za regionalni razvoj v okviru strategije Unije za uspešno gospodarsko okrevanje. To se odraža v predlogu proračuna za leto 2011, v katerem so se odobritve za prevzem obveznosti povečale za 3,2 % in odobritve plačil za 16,9 % na 42.540,8 milijona eurov. S tem v zvezi nam Komisija sporoča, da se je zaželena pospešitev porabe uresničila in da je bilo izvrševanje te vrstice v letu 2010 57-odstotno. Skupaj z dejstvom, da so programi na terenu zdaj v polnem teku, lahko to obravnavamo kot uspeh.

Ponovna vzpostavitev predloga proračuna:

Evropska komisija je pri pripravi proračunskih določb ocenila proračunske potrebe ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta leta 2005, določb finančne perspektive za obdobje 2007–2013 in medinstitucionalnega sporazuma, dolgovanih zneskov v okviru projektov, ki se končujejo v programskem obdobju 2000–2006, ter možnih zahtev za predplačila za tekoče obdobje. Vaš poročevalec meni, da je Komisija edina institucija, ki ima na voljo informacije za pregled proračunskih potreb vseh evropskih regij. Zato predlaga, da se vsa zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, črtajo in da se ponovno vzpostavijo zneski, ki jih je prvotno predlagala Komisija v predlogu proračuna.

Porazdelitev sredstev med skladi

Porazdelitev sredstev med različnimi skladi je naslednja:

za ERDF 25,6 milijarde eurov, za Kohezijski sklad 7,7 milijarde in 9 milijard za ESS. Vaš poročevalec bi izkoristil to priložnost, da poudari pomen ESS v okviru regionalnega gospodarskega okrevanja, saj zajema več kot 20 % razpoložljivih sredstev. Sklad je in mora ostati osrednje orodje, ki ga bodo uporabljali tako v gospodarstvu kakor lokalne in regionalne oblasti za obvladovanje dinamičnih sprememb gospodarske dejavnosti, ki so del sodobnega gospodarstva. Zato se mora uporabljati za vzpostavitev primernega ravnovesja med potrebo poslovne skupnosti po prilagodljivosti in potrebo zaposlenih po varnosti delovnega mesta, razvoju poklicne poti in usposabljanju. Po mnenju vašega poročevalca je nepogrešljiv element v vseh lokalnih gospodarskih strategijah.

Oživitev evropskega gospodarstva in napredek v smeri bolj ekološkega in trajnostnega gospodarstva:

Evropski načrt za oživitev gospodarstva ni vrsta paničnih ukrepov, sprejetih zaradi globalne finančne krize brez primere v preteklosti. Je tesno povezan s predlagano novo gospodarsko strategijo Unije in njenimi priznanimi cilji oblikovanja inteligentnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva, ki zagotavlja visoko raven zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. S tem v zvezi je predvidena 1 milijarda eurov za izvedbo energetskih projektov na terenu, dogovorjenih v letih 2009 in 2010, na področju zajemanja in skladiščenja ogljika in vetrne energije na morju ter energetske infrastrukture ter 500 milijonov eurov za financiranje širokopasovnih projektov informacijske tehnologije na podeželju.

Napredek glede neporavnanih obveznosti (RAL)

Evropska komisija nam sporoča, da so se med obdobjem 2009–2010 neporavnane obveznosti povečale za 16,8 % in dosegle znesek 14,2 milijarde eurov. Najbolj občutno so se povečala sredstva za ESRR, v katerem so se neporavnane obveznosti povečale na 9,8 milijarde eurov, sorazmerno najbolj za čezmejno sodelovanje (67,6 %).

Pri večletnem finančnem načrtovanju je obstoj neporavnanih obveznosti, ki jih je treba plačati po tem, ko so pogoji za plačila izpolnjeni, nekaj običajnega. Vendar je 67,6-odstotno povečanje neporavnanih obveznosti v zvezi s čezmejnim sodelovanjem zaskrbljujoče in zato vaš poročevalec zahteva, da Komisija pojasni razloge za to veliko povečanje.

Glavni strateški rezultati za leto 2011

Na seznamu pričakovanih političnih rezultatov, ki ga je objavila Evropska komisija, je zlasti pomembna uskladitev politike z vizijo Evropa 2020 glede spodbujanja inteligentne, okolju prijaznejše in konkurenčne rasti regionalnih gospodarstev. S tem v zvezi je še zlasti pomemben cilj Komisije, povečati ozaveščenost in pristojnost za cilje EU 2020 pri nacionalnih in regionalnih organih. Enako pomemben je poudarek, ki ga Komisija daje osrednji vlogi naše politike v strategiji Unije za izhod iz krize.

V obdobju 2009–2010 je Komisija z navdušeno podporo Parlamenta razvila pojem makroregij. V letu 2011 bo zlasti pomemben razvoj teh makroregij s poudarkom na strategiji za Baltsko morje v vseh vidikih, vključno s pilotnim projektom za spodbujanje povezav z Rusijo in ustreznim izvajanjem strategije za Podonavje.

Pilotni projekti:

V tem letu so člani odbora vložili veliko možnih pilotnih projektov (16), nekateri od teh obravnavajo posebne potrebe donavske makroregije, vključno s projektom, ki ga predstavljam v tem poročilu in za katerega upam, da ga bo odbor podprl.

Naslov pilotnega projekta, ki ga želim predložiti, je

"Na poti k skupni regionalni identiteti in spravi narodov v donavski makroregiji" in predlaga naslednje.

Programi usposabljanja, seminarji za mladino se organizirajo s ciljem poudariti skupno regionalno identiteto narodov, ki živijo v donavski makroregiji. Ti programi bodo preko državljanske vzgoje in priložnosti za kulturno izmenjavo prispevali k postopni, trajnostni v prihodnost usmerjeni evropski razsežnosti sožitja. Zato pilotni projekt spodbuja socialno in gospodarsko stabilnost v zadevnih regijah, med drugim zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi in poudarkom na dodani vrednosti nadnacionalnega sodelovanja.

Upravičeno območje je donavska makroregija in sosednje države v skladu z evropsko sosedsko politiko. Programi, upravičeni do sredstev, vključujejo udeležence iz vsaj treh držav članic iz regije.

Sklep:

V trenutnih edinstvenih svetovnih gospodarskih razmerah bodo sredstva, namenjena za področje politike, ki največ prispeva k realnemu gospodarstvu, odločilna za njegovo učinkovitost in sposobnost spodbujanja inovacij ter pomoči nacionalnim in lokalnim gospodarstvom, da bi bila uspešna pri preoblikovanju v ekološka, trajnostna in vključujoča gospodarstva, ki temeljijo na znanju. V teh pogojih je običajno, da si želimo vplivati na napredek z nekaterimi novimi zamislimi, ki so predmet vseh predlaganih pilotnih projektov. Vaš poročevalec zato zahteva, da Komisija izvede pilotne projekte, glede katerih bo odbor sklenil, da jih bo podprl.

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da zneski za regionalno politiko, vključeni v predlog proračuna, ustrezajo potrebam Unije pri njenih prizadevanjih za zmanjšanje regionalnih razlik in zato zahteva ohranitev vseh proračunskih vrstic podrazdelka 1b ali njihovo ponovno vzpostavitev, če je potrebno;

2.   je seznanjen s spremembo finančnega načrtovanja, opravljeno za leta 2011 do 2013, da se upošteva točka 17 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1] (MIS);

3.   pozdravlja 3,2-odstotno povečanje sredstev za obveznosti na 50.970.100.000 EUR, pri čemer ostaja razlika do zgornje meje 16,9 milijona EUR, in 16,9-odstotno povečanje sredstev za plačila na 42.540.800.000 EUR; pričakuje, da bodo ta sredstva učinkovito prispevala h gospodarskemu okrevanju v Evropi in neoviranemu preoblikovanju gospodarstva v skladu s cilji strategije EU 2020; vendar obžaluje nizko raven razlike do zgornje meje v podrazdelku 1b, ki znaša 16,9 milijona EUR;

4.   je zaskrbljen nad nizkim deležem porabe strukturnih skladov in poziva Komisijo, naj za vsako državo in regijo posebej podrobno analizira vzroke za to; meni, da bi moralo biti doseganje optimalne stopnje črpanja politična prednostna naloga, zlasti med pripravami na naslednje obdobje proračunskega načrtovanja;

5.   poziva Komisijo, da podpre in izvede vse pilotne projekte , ki jih predlaga odbor za regionalni razvoj;

6.   poziva k nadaljnji poenostavitvi in pojasnitvi prakse in uprave v zvezi z regionalnimi politikami, da bo mogoče vsa sredstva, namenjena regionalnemu razvoju, porabiti učinkoviteje in na način, ki bo bolj usmerjen v rezultate, kar bo omogočilo uresničitev ciljev strategije EU 2020;

7.  poziva Komisijo, da začne pilotni projekt, usmerjen v spodbujanje skupne regionalne identitete in sprave narodov, npr. v donavski makroregiji, in pridobi izkušnje, ki jih bo mogoče upoštevati v morebitnih drugih makroregijah; meni, da morajo ti pilotni projekti zajemati programe usposabljanja ter organizirane seminarje za mlade z namenom spodbujanja priložnosti kulturnih izmenjav in prispevanja k napredni, trajnostni, evropski in v prihodnost usmerjeni razsežnosti skupnega bivanja; meni, da bi to spodbujalo socialno in gospodarsko stabilnost v zadevnih regijah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Sophie Auconie, Catherine Bearder, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Seán Kelly, Constanze Angela Krehl, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Franz Obermayr, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Georgios Stavrakakis (Georgios Stavrakakis), Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karima Delli, Pat the Cope Gallagher, Ivars Godmanis, Catherine Grèze, Lena Kolarska-Bobińska, Veronica Lope Fontagné, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Elisabeth Schroedter, Evžen Tošenovský

  • [1]  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (29.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – vsi oddelki
(2010/2001(BUD))

Poročevalka: Mairead McGuinness

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  zavrača spremembe Sveta k predlogu proračuna za leto 2011; meni, da so ocene proračunskih potreb, ki jih je podala Komisija, bolj realistične kot predlogi Sveta, zlasti kar zadeva potrditev obračunov iz preteklih let; zato vztraja pri ponovni vzpostavitvi zneskov iz predloga proračuna 2011;

2.  izraža zaskrbljenost zaradi optimističnih predvidevanj Komisije v zvezi z razvojem na kmetijskih trgih v letu 2011; opozarja na močno nestabilnost trga mlečnih izdelkov v letu 2009; poudarja, da je treba poiskati nezapleten dostop do financiranja, če bi se na trgih pojavila podobna nestabilnost tudi v teku leta 2011; zaradi tega predlaga, da se sredstva uvrsti v rezerve v okviru razdelka 2; meni, da je takšna namenska vezava sredstev izjemno pomembna, saj zagotavlja možnost hitrega odziva ob morebitnih težavah na trgih glavnih kmetijskih proizvodov;

3.  priznava, da gre pri programu razdeljevanja sadja v šolah in programu mleka za šole z vidika spodbujanja zdrave prehrane pri otrocih za pomembna programa; pozdravlja povečanje sredstev za program razdeljevanja sadja v šolah, ki ga je predlagala Komisija; predlaga, da se v to proračunsko vrstico doda še 10.000.000 EUR; predlaga, da se sredstva, namenjena programu mleka za šole, poveča za 10.000.000 EUR;

4.  poudarja, da je treba pri obvladovanju nihanja cen na kmetijskih trgih ubrati trajen pristop; priznava koristi izrednih finančnih sredstev za sektor mleka v višini 300.000.000 EUR, zagotovljenih v proračunu EU za leto 2010; poudarja, da je pri tem šlo za enkraten ukrep; zato predlaga, da se ustvari nova proračunska vrstica, ki bi opravljala vlogo „sklada za mleko“, z njo pa bi zagotovili podporo posodobitvi, razširitvi in prestrukturiranju ter tako izboljšali trženje in podprli organizacije proizvajalcev;

5.  poudarja potrebo po boljši komunikaciji med institucijami v zvezi s proračunskim postopkom; izraža razočaranje nad pomanjkljivo komunikacijo Sveta v zvezi z njegovimi spremembami k predlogu proračuna za leto 2011; obžaluje dejstvo, da so poslanci Evropskega parlamenta o osnutkih dopolnitev izvedeli šele iz tiska; zahteva učinkovitejši sistem komuniciranja v prihodnjih proračunskih postopkih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, Christophe Béchu, Luis Manuel Capoulas Santos, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, George Lyon, Mairead McGuinness, James Nicholson, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Alfreds Rubiks, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marian Harkin, Christa Klaß

MNENJE Odbora za ribištvo (2.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet - Oddelek III - Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavka mnenja: Ulrike Rodust

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V letu 2011 bodo dejavnosti Evropskega parlamenta osredotočene na razpravo o bližajočih se predlogih za reformo skupne ribiške politike (SRP), ki zajemajo tudi reformo Evropskega sklada za ribištvo. Prilagoditev razdelitve sredstev glede na spremembo poglavitnih ciljev, ki jo bo predvidoma prinesla reforma, se zdi primerna in jo je treba upoštevati tudi med posvetovanji o naslednjem večletnem finančnem okviru. Z iztekom pripravljalnega ukrepa za pomorsko politiko je treba poiskati novo pravno podlago za financiranje te nove politike, obenem pa preprečiti, da bi se to zgodilo na račun skupne ribiške politike.

Proračun za leto 2011 zaznamujeta kontinuiteta in omejitve, nastale v okviru večletnega finančnega okvira. Za Evropski sklad za ribištvo so predvidena sredstva za obveznosti v višini 658 milijonov EUR in sredstva za plačila v višini 488 milijonov EUR (2,2 oz. 1,5 % več kot v letu 2010). Sredstva, predvidena za skupno ribiško politiko, so bila zmanjšana za približno 15 milijonov EUR (tj. 5,5 %). V prvi vrsti gre to pripisati manjši uporabi sredstev za mednarodne sporazume o ribolovu. Izrecno je treba pozdraviti tudi večjo uporabo sredstev za Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva.

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

K predlogu proračuna Evropske komisije

1.   podpira predloge Komisije za ribiško in pomorsko politiko v predlogu proračuna za leto 2011, četudi proračunska sredstva, določena v večletnem finančnem okviru 2007–2013, niso dorasla političnemu pomenu skupne ribiške politike, zlasti kar zadeva politična pričakovanja glede večje zavzetosti Evropske unije na področju nadzora ribištva, raziskav v ribištvu, posodobitve ladjevja za varčevanje z energijo in povečanje varnosti ter socialnega blaženja potrebnega zmanjšanja zmogljivosti;

2.   pozdravlja predlagano povečanje sredstev za obveznosti in sredstev za plačila za Evropski sklad za ribištvo;

3.   obžaluje zmanjšanje sredstev, namenjenih obveznostim za podporo pri upravljanju ribolovnih virov (izboljšanje znanstvenih mnenj), ki ga predlaga Evropska komisija, saj je razširitev raziskav na področju ribištva nujno potreben pogoj za uspešno ribiško politiko, še posebej pri ustvarjanju priložnosti za ribarjenje na letni ravni in zagotavljanju trajnostnega upravljanja virov ter s socialnega in gospodarskega vidika vzdržen sektor ribištva; ugotavlja, da je za uspešno reformo SRP srednjeročno in dolgoročno nujno treba povečati odhodke za raziskave na področju ribištva;

4.   pozdravlja dejstvo, da bodo sredstva, predvidena za Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva, povečana, saj agencija opravlja pomembno delo in je treba ustrezno podpreti povečan obseg nalog; meni, da mora biti povečanje zadostno, da bo omogočalo razširitev dejavnosti agencije na nadzor nad mednarodnimi sporazumi o partnerstvu;

5.   meni, da je treba povečati operativni proračun Agencije Skupnosti za nadzor ribištva, da bo lahko po potrebi najela patruljne čolne, saj bo lahko Unija le tako izpolnila svoje mednarodne obveze v zvezi z nadzorom ribištva;

6.   opozarja, da, tako kot v primeru skupne ribiške politike, sredstva, predlagana za oblikovanje celostne pomorske politike (IMP), ne zadostujejo za pokritje niti najpomembnejših vidikov začetka delovanja te nove politike; zahteva, da se za novo celostno pomorsko politiko Unije ustvarijo posebne proračunske vrstice, za katere je treba zagotoviti zadostna proračunska sredstva, da se celostna pomorska politika ne bo razvijala na račun skupne ribiške politike;

7.   ugotavlja, da so se precej zmanjšala sredstva za plačila za mednarodne sporazume o ribolovu; v zvezi s tem meni, da je najava Evropske komisije, da bo v prihodnje pregledno razdeljevala sredstva med plačila za ohranitev ribolovnih pravic in plačila, namenjena razvoju tretjih držav, pozitivna;

8.   obžaluje, da ni možnosti za financiranje določenih področij, za katera bi bilo nujno potrebno usklajeno delovanje na ravni EU, še posebej za razširjanje pridobljenega znanja o opremi za selektivni ribolov ter za usklajevanje in spodbujanje uporabnih raziskav na področju ribištva; poudarja, da je treba financirati raziskave in razvoj, da se pridobi strokovno znanje o vseh staležih in določi trajnostni povprečni doprinos v okviru skupne ribiške politike;

K predlogom sprememb Sveta

9.   odločno zavrača korenito znižanje, ki ga v stališču glede proračuna 2011 za poglavje ribištva predlaga Svet; obžaluje, da je Svet pripravljen drastično zmanjšati že tako nezadosten prispevek Unije k temu sektorju; meni, da bi vsakršno dodatno zmanjšanje finančnih sredstev EU negativno vplivalo na trajnostni razvoj ribiškega sektorja;

10. zelo obžaluje predloge Sveta, po katerih bi se sredstva za obveznosti in plačila na področju nadzora ribištva zmanjšala, tako v zvezi z udeležbo Unije pri odhodkih držav članic na tem področju kot tudi v zvezi z lastnimi nadzornimi dejavnostmi Unije; opozarja, da Komisija že dandanes zmore financirati le 20 kontrolorjev, kar je lahko glede na razsežnost ribolovne dejavnosti in velikost evropskih voda le vstop v nadzorno mrežo EU, ki jo je treba nujno dodatno širiti;

11. prav tako obžaluje predlog Sveta, da se v nasprotju s predlogom Komisije sredstva za Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva v Vigu zmanjšajo; poudarja, da agencija ustvarja visoko dodano vrednost, saj pomaga pri usklajevanju nadzora ribištva po vsej EU;

12. obžaluje predlog Sveta, da se sredstva, namenjena podpori državam članicam pri zbiranju znanstvenih podatkov, močno zmanjšajo; v zvezi s tem opozarja Svet, da je podatkovna baza zdaj precej neustrezna za sprejemanje političnih odločitev na področju ribolova; prav tako opozarja Svet, da države članice svojih dolžnosti glede zbiranja in posredovanja podatkov o ribolovu ne izpolnjujejo vedno v zadostni meri, zato je še toliko bolj pomembno ohraniti podporo Evropske komisije;

13. poziva Svet, naj ponovno preuči svoje stališče o višini plačil v okviru Evropskega sklada za ribištvo, saj se v nasprotnem primeru najverjetneje ne bo mogoče izogniti naknadnim prerazporeditvam; kritizira zahtevo Sveta po zmanjšanju proračunskih sredstev, predvidenih za nadzor nad pravilno porabo sredstev Evropskega sklada za ribištvo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

30.8.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Kriton Arsenis, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Iliana Malinova Iotova, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Britta Reimers, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, Ole Christensen, Chris Davies, Diane Dodds, Antolín Sánchez Presedo

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Constance Le Grip

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (6.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – oddelek III – Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da je zmanjšanje sredstev za področje izobraževanja in kulture, kot ga predlaga Svet, nesprejemljivo zaradi političnih in tehničnih razlogov; je zgrožen zlasti zaradi zmanjšanja sredstev za programe izobraževanja, saj je to v popolnem nasprotju z izjavami Sveta o tem, da je izobraževanje pomembno za strategijo EU 2020 in za cilje na področju mobilnosti, ki so postavljeni v okviru lizbonskega postopka; je zavezan ponovni vzpostavitvi zneskov v predlogu proračuna Komisije; meni, da je omejevanje finančnih sredstev na področju kulture, izobraževanja, športa in mladinske politike slab zgled za tiste, ki pripravljajo nacionalne proračune v državah članicah, saj se s tem sporoča, da je treba varčevati na področjih, ki so bistvena za izvrševanje vodilnih pobud strategije Evropa 2020;

2.   obžaluje, da je predlog proračuna Komisije premalo ambiciozen pri financiranju ukrepov za doseganje glavnih ciljev strategije Evropa 2020, ki jo je sprejel Evropski svet; zlasti obžaluje, da ni bilo dodeljenih nobenih dodatnih proračunskih sredstev (nad mejo finančnega načrtovanja) za področja izobraževanja, usposabljanja in kulture, kljub njihovemu pomenu za strategijo Evropa 2020 in visoki stopnji izvrševanja na teh področjih; zato poziva k povečanju proračunskih sredstev za program vseživljenjskega učenja, da se prispeva k uresničevanju glavnih ciljev Unije;

3.   pozdravlja pobudo Komisije "Mladi in mobilnost" kot politično pobudo; vendar poudarja, da ne bi smeli odpirati nove proračunske vrstice, saj bi bilo treba pobudo izvajati z obstoječimi programi;

4.   poudarja, da bi morali precej povečati proračunska sredstva za programe Erasmus, Leonardo da Vinci in Ljudje, saj so to programi za mobilnost študentov, profesorjev in raziskovalcev v Evropi ter za modernizacijo evropskih univerz; odločno poziva države članice, naj prispevajo k izmenjavi profesorjev in jo podpirajo ter pomagajo visokošolskim ustanovam pri odpravljanju pomanjkljivosti v zvezi s priznavanjem diplom, pridobljenih z izmenjavo študentov, zlasti v okviru programa Erasmus, saj se lahko zaradi teh pomanjkljivosti zmanjša interes študentov; zaskrbljen je tudi zaradi socialnih neenakosti, ki se kažejo pri dostopu do teh programov; priporoča povečanje finančnih sredstev za programe (ne zgolj s povečanjem števila donacij), da bi več ljudem omogočili dostop do njih, ter poziva Komisijo, naj vzpostavi boljšo komunikacijsko politiko z izobraževalnimi ustanovami, vključenimi v programe izmenjav EU; poziva Komisijo, naj nameni več sredstev za poklicno usposabljanje mladih ljudi, da bi jim olajšali preusmeritev na tista gospodarska področja, ki v današnjem času gospodarske krize poslujejo dobro in so uspešnejša od drugih;

5.   poudarja, da je treba zagotoviti zadostno finančno podporo za pripravo nove pristojnosti na področju športa iz člena 165 PDEU, v katerem se zahteva več razpoložljivih sredstev kot doslej za podporo ukrepov na tem področju, kot so spodbujanje športa in pomoč združenjem, in za pridobivanje izkušenj v zvezi z izvajanjem celovitega športnega programa od leta 2012 naprej; poudarja, da ima šport še posebej pomembno vlogo pri oblikovanju občutka evropske pripadnosti in pri nadaljnjem razvoju koncepta o državljanstvu Unije; poleg tega opozarja na moč športa za vključevanje ljudi v družbo; poudarja, da začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe ni opravičilo za zmanjšanje sredstev v proračunu za leto 2011, temveč ima Unija obveznost, da nadaljuje z izvajanjem pripravljalnih ukrepov z nezmanjšano zavezanostjo, da bi izpolnila svoje nove naloge na področju športa;

6.   izraža veliko presenečenje in zaskrbljenost nad predlogi Sveta za precejšnje zmanjšanje sredstev za plačila pri številnih proračunskih postavkah, saj bo to preprečilo pravočasno izplačilo že obljubljenih finančnih sredstev, zaradi česar bo treba kasneje zneske izplačati z obrestmi, kar bo povečalo stroške v letu 2012;

7.   zahteva premestitev programa Media Mundus iz podrazdelka 3b nazaj v razdelek 4, kamor je bil umeščen pripravljalni ukrep, saj ima ta ukrep močno mednarodno razsežnost in je zaradi tega sestavni del zunanje politike Unije;

8.   meni, da je izobraževanje in usposabljanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bistveno, da se v Evropi zagotovi razvoj novih spretnosti in znanja za nova delovna mesta ter v celoti izkoristijo potenciali vse bolj digitalne družbe; zato predlaga, da bi morali programi EU več prispevati k razvoju teh spretnosti in znanja, zlasti tistih, ki so povezani z zelenim gospodarstvom in trajnostnim razvojem; priporoča, naj bo varstvo osebnih podatkov sestavni del programov v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

9.   izraža zaskrbljenost zaradi nizke ravni proračunskih sredstev za komuniciranje in zaradi precejšnjega znižanja sredstev, zlasti kar zadeva seminarje za usposabljanje novinarjev; odločno poziva k povečanju proračunskih sredstev, da se izboljša usklajevanje informacijskih središč Europe Direct in olajša otvoritev novih evropskih javnih prostorov;

10.  meni, da je strateško pomembno sprejeti večjo finančno zavezo k spodbujanju (oprijemljive in neoprijemljive) kulturne dediščine Unije, kar vključuje tudi sinergijo z novo pridobljeno pristojnostjo Unije na področju turizma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Ildikó Gáll-Pelcz, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Morten Løkkegaard, Marek Henryk Migalski, Doris Pack, Chrysoula Paliadeli, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Timo Soini, Emil Stoyanov, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Marie-Christine Vergiat, Sabine Verheyen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Luigi Berlinguer, Timothy Kirkhope, Iosif Matula, Francisco José Millán Mon, Georgios Papanikolaou, Alyn Smith

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (3.9.2010)

za Odbor za proračun

o stališču Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet – vsi oddelki
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: Juan Fernando López Aguilar

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja dejstvo, da je v predlogu proračuna, kakor ga predlaga Komisija, proračun za podrazdelek 3a občutno povečan v primerjavi z letom 2010, za 12,8 % v odobritvah za prevzem obveznosti in 15,4 % v odobritvah plačil; poudarja, da je to povečanje posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, v skladu s katero je Listina o temeljnih pravicah postala zavezujoča in je bila odpravljena stebrna struktura za območje svobode, varnosti in pravice, pa tudi posledica predvidenih ukrepov v stockholmskem programu za naslednjih pet let; obžaluje, da ta ugotovitev ne velja tudi za rubriko "Temeljne pravice in pravosodje", za katero je bil proračun le skromno povečan kljub nedavnemu začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter bližajočemu se pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; zato obžaluje, da je Svet predlagal zmanjšanje sredstev na področju, ki je za državljane EU in države članice izjemnega pomena; zlasti obžaluje zmanjšanje odobritev plačil v zvezi z nujnimi ukrepi za množičen prihod beguncev;

2.   vendar vztraja, da morajo projekti imeti sorazmerna in objektivno upravičena sredstva v času gospodarske krize in proračunskih omejitev ter morajo biti osredotočeni na prednostne naloge, ki so že opredeljene v stockholmskem programu; opozarja, da učinkovito proračunsko načrtovanje predpostavlja učinkovito uporabo sredstev, ki so že na voljo;

3.   vztraja, da morajo imeti agencije območja svobode, varnosti in pravice pri obravnavi vprašanj v zvezi s temeljnimi pravicami in državljanskimi svoboščinami na voljo ustrezna, zadostna in objektivno opravičljiva sredstva, da se omogoči izvajanje njihovih dejavnosti, kar velja zlasti za agencije z novimi nalogami, ki so opredeljene v stockholmskem programu in Lizbonski pogodbi; v zvezi s tem poudarja, da bo potrebno povečati proračun Europola za leto 2011, da lahko izpolni svojo nalogo in preveri zahteve ZDA po podatkih, kot je opisano v sporazumu o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Evropski azilni podporni urad začel pravočasno delovati pred letom 2011, in poskrbi, da bo urad imel dovolj finančnih sredstev, da bo lahko začel opravljati svojo funkcijo; obžaluje, da dodeljena proračunska sredstva agencijam ne zadostujejo za izvajanje novih pristojnosti Unije na teh področjih, zlasti na področju migracije, azila, pravosodja ali temeljnih pravic;

4.   ugotavlja, da bo skorajšnja revizija obsega nalog te agencije vključevala odločitve, kar bo imelo velike finančne posledice, kot so možnost, da agencije kupuje ali najema svoja lastna sredstva in opremo; zato poudarja, da je treba tej agenciji zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da bo lahko opravljala svoje naloge;

5.   opozarja Komisijo in Svet, da je revizija sklepa o Europolu1 v luči Lizbonske pogodbe prednostna naloga za Parlament, da se mora obravnavati kot nujna zadeva ter da je treba Parlament stalno in v celoti obveščati ter vključevati v postopek;

6.   meni, da je izobraževanje in razvoj usposobljenosti osebja agencij območja svobode, varnosti in pravice glede poznavanja prava Unije in mednarodnega prava ter spremljanja usklajenosti s pravom Unije in mednarodnim pravom prednostna naloga, ki jo je treba uresničiti s povečanjem proračunskih sredstev;

7.   ponovno opozarja na svoje stališče, da mora biti Parlament zanesljivo, natančno, izčrpno in pravočasno obveščen o proračunu in njegovem izvrševanju v okviru območja svobode, varnosti in pravice ter zlasti o uporabi obsežnih informacijskih sistemov, kot so druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumski informacijski sistem (VIS) in agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, prav tako o drugih projektih, ki obravnavajo človekove pravice in temeljne svoboščine;

8.    poziva k ponovnemu pregledu sredstev splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", da se omogoči boljše upoštevanje razmer v državah članicah, ki so pod večjim migracijskim pritiskom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Roberta Angelilli, Vilija Blinkevičiūtė, Rita Borsellino, Simon Busuttil, Philip Claeys, Rosario Crocetta, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Göncz, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Véronique Mathieu, Nuno Melo, Louis Michel, Claude Moraes, Jan Mulder, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Rui Tavares, Daniël van der Stoep, Axel Voss, Renate Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Edit Bauer, Ioan Enciu, Ana Gomes, Nadja Hirsch, Monika Hohlmeier, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Franziska Keller, Michèle Striffler, Marie-Christine Vergiat

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (7.9.2010)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 – oddelek III – Komisija
(2010/2001(BUD))

Pripravljavec mnenja: Algirdas Saudargas

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker trenutna gospodarska kriza in kriza evra, s katero se sooča Evropska unija, ni poudarila samo potrebe po bolj združeni Evropi in tesnejšem sodelovanju med državami članicami, kar zahteva večjo podporo evropskih državljanov evropskim institucijam in njihovo zaupanje vanje, temveč je jasno pokazala na dodano vrednost usklajenega evropskega delovanja, ki je več kot le seštevek državnih proračunov,

B.   ker je začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe s 1. decembrom 2009 prinesel institucionalne spremembe, ki so naklonjene bolj demokratični Uniji, na primer okrepljene pristojnosti Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter oblikovanje evropske državljanske pobude, kar bo zahtevalo celovito komunikacijsko politiko do državljanov in najboljše možnosti za delovanje, da bodo ti lahko pravilno uporabljali svoje nove pristojnosti,

C.  ker je bil Parlament v svoji resoluciji z dne 15. junija 2010 o pooblastilu za tristranske pogovore o predlogu proračuna za leto 2011[1] „zaskrbljen zaradi nizke ravni odobrenih sredstev – v nekaterih primerih so se celo zmanjšala v primerjavi s proračunom za leto 2010 – za programe spodbujanja evropskega državljanstva, obveščanja in informacij za medije“ in „prepričan, da so ti programi nujni za oblikovanje evropske identitete in obveščanje državljanov EU o evropskem projektu“,

D.  ker je Odbor za ustavne zadeve v mnenju z dne 2. septembra 2009 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, oddelek III – Komisija[2], izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti v podrazdelku 3.2 (Državljanstvo) v primerjavi z letom 2009,

1.   poudarja, da mora nastajajoče evropsko gospodarsko upravljanje in vse nedavne ukrepe držav članic, ki so bili odziv na krizo evra, spremljati resnična komunikacijska politika, da se tako doseže podporo državljanov, katerim je treba pokazati prednosti, ki izhajajo iz bolj združene Evrope;

2.   poleg tega meni, da je treba nove institucionalne določbe Lizbonske pogodbe, zlasti ustanavljanje Evropske službe za zunanje delovanje, ki naj bi imela znaten dolgoročen vpliv na način, kako Evropska unija in države članice obravnavajo zunanjo politiko, državljanom v celoti razložiti;

3.   obžaluje, da so v trenutku, ko je potrebna večja finančna podpora za komunikacijsko politiko, katere namen je spodbujanje ciljev in koristi Unije, podrobnejše pojasnjevanje njenih struktur in možnosti državljanov, da vplivajo na njene politike, pa tudi krepitev občutka evropske pripadnosti, zneski, ki jih je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2011, nizki oziroma celo nižji kot leta 2010; meni, da tega ključnega izziva za evropsko demokracijo v razpravi o večletnem finančnem okviru ne bi smeli zanemariti;

4.   po drugi strani pozdravlja povečanje sredstev za financiranje evropskih političnih strank in ustanov, predvideno v načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2011; opozarja na pomen evropskih političnih strank in ustanov za ozaveščenost državljanov glede evropskih politik in evropskega povezovanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Matthias Groote, Roberto Gualtieri, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, David Martin, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, György Schöpflin, József Szájer, Søren Bo Søndergaard, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski, Guy Verhofstadt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Guerrero Salom, Sylvie Guillaume, Íñigo Méndez de Vigo, Vital Moreira, Helmut Scholz

MNENJE Odbora za peticije (16.7.2010)

za Odbor za proračun

o načrtu prihodkov in odhodkov za proračun Evropskega varuha človekovih pravic za proračunsko leto 2011
(2010/2001(BUD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za peticije se je seznanil z načrtom prihodkov in odhodkov ter proračunskimi potrebami za leto 2011, ki jih je Evropski varuh človekovih pravic predložil proračunskemu organu v skladu s členom 31 finančne uredbe.

Naloga Evropskega varuha človekovih pravic je zagotoviti pravičen izid v zvezi s pritožbami proti institucijam Evropske unije. Zavzema se tudi za preglednost in upravno kulturo služb. Tesno sodeluje z drugimi institucijami in organi EU ter z evropsko mrežo državnih in regionalnih varuhov človekovih pravic.

Proračun Varuha je sestavljen iz treh glavnih delov: odhodkov za zaposlene, odhodkov za nepremičnine, pohištvo in opremo ter odhodkov, ki nastanejo pri izvajanju splošnih nalog te institucije.

Da bo lahko opravljal vse te naloge, je Evropski varuh človekovih pravic za proračunsko leto 2011 predvidel odhodke v višini 9.395.100 EUR, kar je 0,67 % (62.825 EUR) več kot v letu 2010. V prejšnjih letih se je proračun povečal občutno bolj, in sicer za 5,95 % v letu 2009 in 7,14 % v letu 2010.

Zaradi trenutne finančne in gospodarske krize ter v želji, da bi izkazal solidarnost z nacionalnimi in regionalnimi kolegi, ki se soočajo s hudimi časi, kar zadeva njihove proračune, je skušal Evropski varuh čim bolj omejiti porast proračunskih odhodkov.

Po drugi strani pa je dobil nekatere nove naloge. Lizbonska pogodba je namreč razširila njegov mandat, tako da ne zajema le „institucij in organov Skupnosti“, temveč „institucije, organe, urade in agencije Unije“. To bo nedvomno vplivalo na obseg njegovega dela v prihodnje.

V načrtu prihodkov in odhodkov za leto 2011 nove naloge niso posebej upoštevane in Varuh je opozoril, da ne more zagotoviti ohranjanja trenutne ravni omejitev. Opomnil je še, da bo zahteval dodatna sredstva, če bo k temu prisiljen zaradi novih delovnih obremenitev, ki jih bo uvedla Lizbonska pogodba. Trenutno ni mogoče napovedati, ali bo to potrebno in kakšne praktične posledice bi to utegnilo imeti.

Podobno kot pri prejšnjih načrtih prihodkov in odhodkov so službe Evropskega varuha tudi tokrat pregledale vse proračunske vrstice, da bi opredelile in omogočile prihranke in/ali prerazporedile sredstva. Tako so za leto 2011 ustvarile 273.500 EUR prihrankov. S temi prihranki bo mogoče pokriti več kot 80 % povečanja sredstev v drugih proračunskih vrsticah, ki je med drugim posledica večjih stroškov prevajanja zaradi nove cenovne politike Prevajalskega centra za organe Evropske unije (CDT) in večjih izdatkov za informacijsko tehnologijo, in sicer za izboljšave zastarelega sistema za videokonference, ki se uporablja za komunikacijo med uradoma Varuha v Strasbourgu in Bruslju.

Varuh je še navedel, da so v letu 2009 dosegli dobre rezultate. Preiskave so bile zaključene v krajšem času, ne da bi to vplivalo na kakovost. To je bilo delno mogoče zaradi dodatnih uslužbencev, ki jih je Varuh lahko zaposlil od leta 2009 naprej, delno pa zaradi uporabe inovativnih preiskovalnih metod. Od leta 2009 so bili primeri zaključeni po preiskavi, ki je povprečno trajala 9 mesecev, pri čemer je kar 60 % raziskav privedlo do zadovoljive rešitve za pritožnika.

Kar zadeva zaposlene, je kadrovski načrt Varuha za leto 2010 predvidel 63 delovnih mest: 16 uradnikov in 47 začasnih uslužbencev (35 mest AD in 28 mest AST). Za proračun za leto 2011 Varuh zahteva eno dodatno delovno mesto AST in napredovanje za dvanajst uslužbencev (šest AST in šest AD) v skladu s členom 6(2) kadrovskih predpisov. Poleg tega zahteva preoblikovanje enega delovnega mesta AD14 iz začasnega v stalnega.

Kar zadeva politiko usposabljanja institucije, Varuh za leto 2011 predlaga povečanje sredstev v ta namen s 37.000 EUR na 45.000 EUR. Če bodo ta sredstva na voljo, bo lahko institucija nadaljevala svojo novo politiko usposabljanja, ki je bila predvidena že v načrtu prihodkov in odhodkov za leto 2010 in se bo začela izvajati v drugi polovici tega leta.

Poročevalka podpira zahteve Varuha in meni, da mu bo skupni znesek proračunskih sredstev, predviden v načrtu, omogočil, da izpolni obveznosti iz svojega statuta in učinkovito opravlja svoje naloge.

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bodo proračunska sredstva, ki jih zahteva Evropski varuh človekovih pravic, zagotovila, da bo izpolnil obveznosti, ki jih predvideva njegov statut, njegova institucija pa bo učinkovito opravila svoje naloge;

2.  ugotavlja, da je povečanje proračunskih sredstev za leto 2011, ki ga zahteva Varuh, precej manjše kot v letu 2009 (+ 5,95 %) in letu 2010 (+ 7,14 %), in sicer znaša le 0,67 % (62.825 EUR); vendar Evropski parlament v času gospodarske in socialne krize priporoča Varuhu, da upošteva željo Parlamenta, da bi čim bolj omejili odhodke evropskih institucij v naslednjih letih;

3.  je seznanjen in pozdravlja solidarnost, ki jo je Varuh izkazal nacionalnim in regionalnim varuhom, ki se zaradi sedanje finančne in gospodarske krize soočajo s težavami na proračunski ravni;

4.  ugotavlja, da se je mandat Varuha z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe razširil in namesto „institucij in organov Skupnosti“ po novem zajema „institucije, organe, urade in agencije Unije“, kar prinaša nove naloge, zlasti v povezavi z Evropskim svetom ter skupno zunanjo in varnostno politiko;

5.  se zaveda, da zaradi novih nalog Varuha v skladu z Lizbonsko pogodbo predlagano majhno povečanje proračuna morda ne bo zadostovalo; spodbuja Varuha, naj tudi v prihodnje pripravlja stvarne, na stroških temelječe načrte odhodkov, pri katerih naj povsod upošteva, da je treba omejena sredstva upravljati na optimalen način;

6.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo leto 2009 pozitivno leto, v katerem so bile preiskave zaključene v krajšem času, ne da bi to vplivalo na kakovost; ugotavlja, da je bilo to mogoče tako zaradi dodatnih človeških virov kot zaradi uvedbe inovativnih preiskovalnih metod; spodbuja Varuha, naj si tudi v prihodnje prizadeva za tako odlične rezultate;

7.  ugotavlja, da je Varuh podobno kot v prejšnjih letih pregledal vse proračunske vrstice, da bi omogočil prihranke in prerazporedil sredstva; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili s to operacijo ustvarjeni prihranki v skupni vrednosti 273.500 EUR, s čimer bo mogoče poravnati več kot 80 % celotnega povečanja proračuna za leto 2011 (336.325 EUR), kar je razlog za zelo skromno povečanje tega proračuna (62.825 EUR);

8.  podpira zahtevo Varuha za eno dodatno delovno mesto AST, napredovanje dvanajstih uslužbencev (šest AD in šest AST) in eno preoblikovanje (AD 14) začasnega delovnega mesta v stalno; podpira tudi predlog Varuha za povečanje proračunskih sredstev za usposabljanje in za pregled upravljanja kakovosti v letu 2011.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.7.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Elena Băsescu, Victor Boştinaru, Simon Busuttil, Giles Chichester, Bairbre de Brún, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Iliana Malinova Iotova, Carlos José Iturgaiz Angulo, Peter Jahr, Lena Kolarska-Bobińska, Erminia Mazzoni, Willy Meyer, Mariya Nedelcheva, Chrysoula Paliadeli, Diana Wallis, Jarosław Leszek Wałęsa, Angelika Werthmann, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Gerald Häfner, Constance Le Grip

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Duff, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Norica Nicolai

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

7.10.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Damien Abad, Alexander Alvaro, Marta Andreasen, Reimer Böge, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Estelle Grelier, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Jiří Havel, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Miguel Portas, Vladimír Remek, Dominique Riquet, László Surján, Helga Trüpel, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Richard Ashworth, Maria Da Graça Carvalho, Frédéric Daerden, Roberto Gualtieri, Paul Rübig, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Charles Goerens, Jan Mulder