POROČILO o javni radioteleviziji v digitalni dobi: prihodnost dvojnega sistema

11.10.2010 - (2010/2028(INI)

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Ivo Belet

Postopek : 2010/2028(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0286/2010

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o javni radioteleviziji v digitalni dobi: prihodnost dvojnega sistema

(2010/2028(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju člena 14 in člena 106(2) Pogodbe o Evropski uniji,

–    ob upoštevanju Protokola št. 29, priloženega PEU, o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah[1],

–    ob upoštevanju člena 11(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[2],

–    ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)[3],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 1996 o vlogi javne televizije v multimedijski družbi[4],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji[5],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2008 o medijski pismenosti v digitalnem okolju[6],

–    ob upoštevanju Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije z dne 2. julija 2009[7],

–    ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o medijskem pluralizmu v državah članicah Evropske unije (SEC(2007)0032),

–    ob upoštevanju Priporočila št. R (96)10 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 11. septembra 1996 o zajamčeni neodvisnosti javne radiotelevizije,

–    ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali na zasedanju Sveta 25. januarja 1999, o javni radioteleviziji[8],

–    ob upoštevanju Priporočila št. CM/Rec(2007)2 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 31. januarja 2007 o medijskem pluralizmu in raznolikosti medijskih vsebin,

–    ob upoštevanju Priporočila št. CM/Rec(2007)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 31. januarja 2007 o nalogah javnih medijev v informacijski družbi,

–    ob upoštevanju Priporočila št. 1878 (2009) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. junija 2009 o financiranju javne radiotelevizije,

–    ob upoštevanju izjave Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 27. septembra 2006 o zajamčeni neodvisnosti javne radiotelevizije v državah članicah,

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0286/2010),

A.  ker so demokratična evropska družba, soudeležba državljanov v javni razpravi in dostop do informacij v digitalnem svetu odvisni od živahnega in konkurenčnega sektorja avdiovizualnih in tiskanih medijev,

B.   ker je radiotelevizija med najpomembnejšimi viri informacij, ki so na voljo državljanom v državah članicah EU, in je kot taka pomemben dejavnik pri oblikovanju vrednot in mnenj ljudi,

C.  ker imajo javne in zasebne radiotelevizije pomembno vlogo pri evropski avdiovizualni produkciji, kulturni raznolikosti in identiteti, informacijah, pluralizmu, socialni koheziji, pospeševanju temeljnih svoboščin in delovanju demokracije,

D.  ker imajo javne radiotelevizijske ustanove vodilno vlogo pri spodbujanju in izkoriščanju tehnološkega napredka za posredovanje svojih vsebin javnosti z novimi mediji in distribucijskimi tehnikami,

E.   ker je avdiovizualna krajina EU edinstvena in jo označuje tako imenovani dvojni sistem, ki temelji na pravem ravnotežju med javnimi in komercialnimi radiotelevizijskimi ustanovami,

F.   ker je učinkovit dvojni sistem s pravim ravnotežjem med javnimi in zasebnimi radiotelevizijami ustanovami v skupnem interesu,

G.  ker soobstoj javnih in komercialnih radiotelevizijskih ustanov zagotavlja raznolik nabor brezplačno dostopnih programov, ki koristi vsem državljanom EU in prispeva k medijskemu pluralizmu, kulturni in jezikovni raznolikosti, uredniški konkurenci (v smislu kakovosti in raznolikosti vsebin) pa tudi k svobodi izražanja,

H.  ker ima dvojni sistem za EU posebej pomembno vlogo, saj prispeva k pripravi in širjenju vsebin EU,

I.    ker so spremembe avdiovizualne krajine v zadnjih letih z razvojem digitalnih tehnologij, lastniškimi plačljivimi platformami in novimi spletnimi medijskimi ponudniki vplivale na tradicionalni dvojni sistem radiotelevizije in na uredniško konkurenco (v smislu kakovosti in raznolikosti vsebin), zaradi česar morajo zato javne in zasebne radiotelevizijske ustanove diverzificirati svoje dejavnosti in razmisliti o novih distribucijskih platformah,

J.    ker širjenje novih tehnologij spreminja način, kako evropski državljani dostopajo do medijev in informacij,

K.  ker v spletnem okolju ni več mogoče ohraniti tradicionalnih meja v medijskem sektorju, saj tradicionalni mediji ne morejo preživeti, ne da bi se v skladu s cilji digitalne agende EU razširili na nove platforme (kot so storitve SMS, spletne strani in aplikacije za pametne telefone)

L.   ker so časopisi in revije bistvene sestavine pluralistične in raznolike evropske medijske krajine in bi to morali biti še naprej,

M.  ker postajajo ponudniki telekomunikacijskih in internetnih storitev, pa tudi spletni iskalniki, v novem medijskem okolju vse pomembnejši,

N.  ker je v digitalni dobi, ki jo označuje večja izbira potrošnikov, a tudi nevarnost razdrobljenosti občinstva, vse večja koncentracija medijev, vzpon vertikalno integriranih medijskih podjetij, prehod na plačljive storitve in kodiranje, javna radiotelevizija pomaga in bi morala pomagati pri ohranjanju javne sfere z zagotavljanjem visokokakovostnih, družbeno koristnih programov in objektivnih informacij,

O.  ker javna radiotelevizija v nekaterih državah članicah še ni dovolj ukoreninjena v družbi in nima na razpolago zadostnih sredstev,

P.   ker imajo javne radiotelevizijske ustanove v nekaterih državah članicah velike težave, ki ogrožajo njihovo politično neodvisnost, sposobnost za preživetje in celo njihovo finančno osnovi ter neposredno ogrožajo sam obstoj dvojnega sistema,

Q.  ker se je komercialna televizija nedavno spopadala z ekonomskimi težavami zaradi recesije v oglaševanju,

R.   ker so v skladu z načeli Amsterdamskega protokola izključno države članice pristojne za določitev nalog javnih služb in morajo poskrbeti za financiranje svojih javnih radiotelevizij,

S.   ker javni mediji potrebujejo dovolj javnih sredstev, udeležbo v ustreznih novih tehnologijah in platformah ter stabilno in predvidljivo regulativno okolje, da bi lahko izpolnili svojo nalogo s ponudbo kulturnih in informativnih vsebin na visoki ravni ter bi tako jasno razvijali medijsko pismenost v javno korist,

T.   ker je javno radiotelevizijo mogoče izboljšati z izmenjavo izkušenj in dobre prakse med državami članicami,

U.  ker bi morali biti spoštovanje evropskih standardov v zvezi s svobodo izražanja, medijski pluralizem ter neodvisnost, naloge in financiranje javnih medijev prednostne naloge vseh držav članic,

V.  ker EU trenutno ne premore primernih instrumentov, s katerimi bi spremljala in se odzivala na ogrožanje javnih medijev in dvojnega sistema v državah članicah ali določenih regijah EU,

1.   ponovno potrjuje, da je zavezan dvojnemu sistemu radiotelevizije, v katerem imajo zasebni in javni mediji vsak svojo vlogo, neodvisno od političnih in gospodarskih pritiskov, ter poziva, da mora biti dostop do radiotelevizije na najvišji ravni zagotovljen ne glede na plačilne zmožnosti potrošnikov in uporabnikov;

2.   poudarja zlasti, da ima resnično uravnotežen evropski dvojni sistem bistveno vlogo pri pospeševanju demokracije, socialne kohezije, vključevanja in svobode izražanja s poudarkom na ohranjanju in pospeševanju medijskega pluralizma, medijske pismenosti, kulturne in jezikovne raznolikosti in spoštovanja evropskih standardov glede svobode tiska;

3.   ugotavlja, da soobstoj javnih in zasebnih medijev močno prispeva k inovacijam in diverzifikaciji ponudbe vsebin ter pozitivno vpliva na kakovost;

4.   ponovno poudarja, da je treba ohraniti močno in živahno neodvisno javno radiotelevizijo in jo prilagajati zahtevam digitalne dobe, ter poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za uresničitev tega cilja;

5.   v zvezi s tem poudarja, da ima javna radiotelevizija v digitalni dobi posebno nalogo izobraževanja javne sfere z omogočanjem univerzalnega dostopa do visokokakovostne medijskih vsebin, ki so v javnem interesu, prek vseh zadevnih platform;

6.   poziva države članice, naj predvidijo zadostna sredstva, da bi javnim radiotelevizijskim ustanovam omogočile, da izkoristijo nove digitalne tehnologije uporabijo in širši javnosti zagotovijo ugodnosti, ki jih nudijo sodobne avdiovizualne storitve;

7.   v zvezi s tem poziva javne radiotelevizijske ustanove, naj se organizirajo tako, da bodo na spletu ponudile privlačne in kakovostne vsebine, da bi nagovorile mlade, ki do medijev dostopajo skoraj izključno prek interneta;

8.   poziva države članice, naj se bojujejo proti digitalnemu razkoraku – na primer med mestom in podeželjem – in naj zagotovijo, da se s prehodom vseh posameznikov iz vseh regij na digitalni sistem zagotovi enak dostop do javne radiotelevizije;

9.    poziva države članice, naj preučijo, ali bi bilo potrošnikom mogoče olajšati prehod z analogne na digitalno televizijo;

10. poziva države članice, naj opredelijo naloge javnih radiotelevizijskih ustanov, da bodo lahko ohranile svojo raznolikost, tako da se bodo ne glede na komercialne pomisleke ali politični vpliv zavzemale za izvirno avdiovizualno produkcijo ter kakovostne programe in novinarstvo, saj je ravno to njihov prepoznavni znak; opozarja, da bi bilo treba te naloge kolikor mogoče natančno opredeliti, a upoštevati programsko avtonomijo radiotelevizijskih ustanov;

11. ponovno opozarja, da morajo imeti javne radiotelevizijske ustanove v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti v okviru nalog, ki so jim dodeljene, možnost, da svoje storitve, vključno z novimi storitvami, ponujajo na vseh platformah;

12. poudarja, da nekatere države članice nimajo pravnih določb glede dejavnosti javne radiotelevizije na internetu in da bi to lahko vplivalo na sposobnost tega sektorja za širitev na nove platforme;

13. ponovno poudarja, da imajo platforme prizemne radiodifuzije, ki temeljijo na odprtih in interoperabilnih standardih, osrednjo vlogo v dvojnem sistemu radiotelevizije in so idealne za zagotavljanje brezplačnih in lahko dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev uporabnikom, saj lahko te bolje obvladujejo razdrobljenost lokalnih trgov in tako ustrezajo kulturnim in družbenim pričakovanjem na lokalni ravni;

14. priznava sporočilo Komisije o radioteleviziji iz julija 2009[9], ki upošteva pravico javnih radiotelevizij, da so dejavne na vseh pomembnih distribucijskih platformah in ponovno poudarja, da so države članice pristojne za opredelitev nalog, financiranja in organizacije javnih radiotelevizij, hkrati pa upoštevajo odgovornost Komisije za preverjanje očitnih napak, ter poziva države članice, naj ohranijo ravnotežje med ponujenimi digitalnimi medijskimi storitvami, zagotovijo pošteno konkurenco med javno radiotelevizijo in zasebnimi mediji in tako ohranijo živahno medijsko krajino v spletnem okolju;

15. pozdravlja priznavanje načela tehnološke nevtralnosti in potrebe po spoštovanju uredniške neodvisnosti javnih radiotelevizijskih ustanov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati, da te potrebujejo stalno in zanesljivo financiranje;

16. kljub temu opozarja na ogromne stroške (obstoječih) predhodnih testov in poudarja, da podpira sorazmerne ocene;

17. opozarja na pomen priporočil in izjav Sveta Evrope, o katerih so se dogovorile vse države članice EU in ki določajo evropske standarde za svobodo izražanja, svobodo tiska, medijski pluralizem ter neodvisnost, organizacijo, naloge in financiranje javnih medijev, zlasti v informacijski družbi in s tem zagotavljajo verodostojnost javne radiotelevizije;

18. opozarja države članice, da so se zavezale tem evropskim standardom, in priporoča, da zagotovijo primerno, sorazmerno in stalno financiranje javnih medijev, da bi ti lahko izpolnili svoje naloge, zagotovili politično in ekonomsko neodvisnost ter prispevali k vključujoči informacijski družbi in družbi znanja z reprezentativnimi, visokokakovostnimi in vsem dostopnimi mediji;

19. poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k izmenjavi dobre prakse na različnih ravneh (nacionalni medijski organi, zainteresirane strani, upravljavci javnih radiotelevizijskih ustanov, neodvisni regulatorji ter predstavniki gledalcev in potrošnikov);

20. poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje med nacionalnimi medijskimi regulatorji v okviru evropske platforme nadzornih organov in povečajo izmenjavo izkušenj in dobre prakse glede njihovih nacionalnih sistemov radiotelevizije;

21. opozarja države članice, da bi morali biti člani upravnih odborov javnih radiotelevizijskih ustanov imenovani na podlagi svojih sposobnosti in poznavanja medijskega sektorja;

22. poziva Komisijo in države članice, naj Evropski avdiovizualni observatorij pooblastijo in mu namenijo potrebna sredstva, da zbira podatke in izvaja raziskave o tem, kako so države članice uveljavile te standarde, da bi preučili, ali je bil s standardi dosežen želen učinek, in poziva, da bi države članice morale odgovarjati za neizpolnjevanje teh obveznosti;

23. poziva Komisijo, naj dvojnemu sistemu, kot delu pravnega reda EU, nameni več pozornosti v okviru pristopnih pogajanj, in vztraja, da je treba spremljati napredek, ki ga države kandidatke pri tem dosegajo;

24. poleg tega poziva države članice, naj ustrezno obravnavajo vprašanje prešibkega financiranja javnih radiotelevizijskih ustanov; zlasti glede na posebno nalogo javnih medijev, ki morajo biti dostopni kar največjemu številu gledalcev in poslušalcev prek vseh novih medijskih platform;

25. ugotavlja, da je treba v vseh državah članicah zagotoviti pregledno lastništvo zasebnih radiotelevizijskih ustanov, in poziva Komisijo, naj spremlja in podpira napredek v tej smeri;

26. poziva države članice, naj prenehajo s političnim poseganjem v vsebino storitev, ki jih zagotavljajo javne radiotelevizijske ustanove;

27. pozdravlja sklepe neodvisne študije, izvedene na zahtevo Komisije, o določitvi kazalnikov za merjenje pluralizma medijev EU;

28. spodbuja uporabo instrumenta za spremljanje medijskega pluralizma, ki je učinkovito orodje za ugotavljanje ogroženosti medijskega pluralizma;

29. opozarja na finančne instrumente Evropske investicijske banke, javne radiotelevizijske ustanove, ki imajo finančne težave, pa spodbuja, naj pri njej zaprosijo za ugodna posojila za prenovo svoje infrastrukture, zlasti v zvezi z digitalizacijo in inovacijami;

30. spodbuja različne zainteresirane strani, naj s tesnejšim sodelovanjem zaščitijo dvojni sistem, predvsem pa spodbuja javne in zasebne radiotelevizijske ustanove, naj sodelujejo med seboj in z izdajatelji pri izmenjavi vsebin in inovativnih projektih ter poiščejo načine sodelovanja;

31. poziva Komisijo, naj sproži pobudo, ki bi združila različne medijske akterje, da bi pripomogli k določitvi morebitnih področij za sodelovanje, omogočili lažjo izmenjavo dobre prakse ter obravnavali zadevna vprašanja;

32. v zvezi s tem opozarja, da imajo občinske radiotelevizijske ustanove, zlasti v majhnih občinah, težave pri dolgoročnem financiranju (na primer z oglaševanjem) in da bi na tem področju lahko uporabili nove možnosti, ki jih omogoča digitalizacija, za vzpostavitev občinske radiotelevizije na regionalni ravni, ki bi pokrivala široko območje;

33. spodbuja Komisijo, naj avtorsko pravico prilagodi novi digitalni dobi, da bodo radiotelevizijske ustanove ohranile široko ponudbo kakovostnih evropskih vsebin, in preuči specifične načine, kako omogočiti lažjo ponovno uporabo arhivskih vsebin in vzpostaviti razširjene skupne sisteme za podeljevanje licenc in enostavne sisteme za pridobitev pravic na enem mestu;

34. z zanimanjem pričakuje poročilo o izvajanju določb direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki se nanašajo na čas oddajanja, dodeljen evropskim programom, saj nekatere države članice v zvezi s tem niso sprejele ukrepov;

35. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zbiralniki vsebin v skladu z veljavnim zakonodajnim okvirom, in naj preuči, kako bi lahko iskalniki in ponudniki internetnih storitev prispevali k financiranju ustvarjanja vsebin;

36. poudarja, da je vzgoja za medije pomembna za odgovorno uporabo storitev, ki jih zagotavljajo zbiralniki vsebin;

37. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

  • [1]  UL C 83, 30.3.2010, str. 312.
  • [2]  UL C 83, 30.3.2010, str. 394.
  • [3]  UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
  • [4]  UL C 320, 28.10.1996, str. 180.
  • [5]  UL C 8E, 14.1.2010, str. 85.
  • [6]  UL C 45E, 23.2.2010, str. 9.
  • [7]  UL C 257, 27.10.2009, str. 1.
  • [8]  UL C 30, 5.2.1999, str. 1.
  • [9]  UL C 257, 27.10.2009, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Radiotelevizija je edinstveno področje. Sooblikuje vrednote in javno mnenje in za večino državljanov EU ostaja glavni vir informacij. Zaradi tega je zelo pomembna za varstvo in pospeševanje temeljnih svoboščin in demokracije, vključno s socialno kohezijo.

1. Dvojni sistem kot del pravnega reda EU

Kot je poudarjeno v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah[1], je za avdiovizualno krajino v EU značilen tako imenovani dvojni sistem. Soobstoj javnih in komercialnih radiotelevizijskih ustanov zagotavlja širok nabor programov ter prispeva k medijskemu pluralizmu, kulturni in jezikovni raznolikosti, uredniški konkurenci (v smislu kakovosti in raznolikosti vsebin), pa tudi k svobodi izražanja.

K temu spada močan, vzdržen in ustrezno financiran sistem javne radiotelevizije. V dobro delujočem dvojnem sistemu lahko javne radiotelevizijske ustanove dvigujejo standarde na trgu.

2. Obveza EU glede vloge javnih radiotelevizijskih ustanov

V Protokolu 29 PEU[2] se je EU obvezala k sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, „ob upoštevanju neposredne povezanosti sistema javne radiotelevizije v državah članicah z demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami vsake družbe in potrebe po ohranitvi medijske pluralnosti“.

Pomen javne radiotelevizije je bil znova potrjen v resoluciji Sveta o javni radioteleviziji [3]in njen pomen pri spodbujanju kulturne raznolikosti je bil priznan v Konvenciji Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005.

Države članice so se na forumu Sveta Evrope sporazumele tudi o korpusu priporočil[4].

3. Dvojni sistem v digitalni dobi: sistem pod pritiskom

Žal so razmere v evropski avdiovizualni krajini daleč od idealnega dvojnega sistema radiotelevizije, ki bi se opiral na dva enako močna stebra.

Javni mediji in dvojni sistem na točki brez vrnitve

V spreminjajočem se kontekstu digitalnih medijev imajo javne radiotelevizijske ustanove v nekaterih državah članicah finančno in politično gledano temeljne in eksistenčne težave. „V večini držav so javne radiotelevizijske ustanove žrtve politizacije in pritiska, izkrivljenih modelov financiranja ter upadanja ugleda [...]”[5]

Hkrati s takšnim razvojem tudi nekatere zasebne radiotelevizijske ustanove zbujajo dvome o svoji poštenosti zaradi tesnih vezi z močnimi gospodarskimi konglomerati ali pa zaradi nejasnih virov financiranja.

V skladu s Protokolom 29 k PEU je financiranje javne radiotelevizije v pristojnosti nacionalnih organov. Kakorkoli že, prišli smo do kritične točke. Javni mediji in posledično dvojni sistem so v nekaterih državah članicah na robu eksistenčne ogroženosti. Avdiovizualna politika EU ne sme biti omejena na posredovanje v primeru prevelikih nadomestil. Če smo zares zavezani dvojnemu sistemu, moramo upoštevati, da javni radioteleviziji primanjkuje finančnih sredstev ter založniške in upravne neodvisnosti.

Od dvojnega sistema v okolje z mnogimi ponudniki

Medijska politika v letu 2010 ne sme biti omejena na ravnovesje med komercialnimi in javnimi radiotelevizijskimi ustanovami. V sedanjem medijskem kontekstu imajo novi močni akterji, kot so ponudniki telekomunikacijskih in internetnih storitev, pa tudi spletni iskalniki, vse večji pomen. Tudi državljansko novinarstvo in vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, predstavljajo izziv tradicionalnim medijem. Dvojni sistem radiotelevizije se je razvil v medijski prostor številnih ponudnikov.

Novi medijski ekologiji naproti

V novem digitalnem okolju je brezplačna javna ponudba javne radiotelevizije trn v peti mnogim komercialnim ponudnikom. Rezultat je vse večja sovražnost založnikov do spletnih storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki javnih medijskih storitev. Zato je uravnotežen model soobstoja na spletu ena glavnih prednostnih nalog nacionalne in evropske medijske politike v bližnji prihodnosti.

Evropska komisija v svojem revidiranem sporočilu o radiodifuziji[6] meni, „da bi morale javne radiotelevizije imeti možnost, da v prid družbe uporabljajo priložnosti, ki jih ponujata digitalizacija in različnost distribucijskih platform na tehnološko nevtralni podlagi“.

Namen sporočila je prispevati k soobstoju različnih ponudnikov medijskih storitev. V ta namen se zahteva, da se ustrezno spremenijo naloge javne radiotelevizije ali opravi predhodna ocena (pri kateri se vrednost te javne službe primerja z njenim tržnim vplivom), kadar namerava ta uvesti pomembno novo avdiovizualno storitev.

4. Predlogi za prihodnost

Zaradi različnih pravnih in organizacijskih okvirov v državah članicah je zelo težko oblikovati splošna priporočila za vso EU. Pristop enake obravnave vseh prav gotovo ne pride v poštev.

Razprava na vseh ravneh

Treba je spodbuditi poglobljene nacionalne razprave o tem, kako ustvariti zdravo medijsko ekologijo. Revidirano sporočilo Komisije naj služi kot spodbuda. Lahko bi razmislili o določitvi minimalnih pragov, potrebnih za prenos sprejetih načel v prakso (zadostno financiranje, neodvisno upravljanje, uredniška neodvisnost). EU bi morala spodbuditi razpravo med državami članicami na različnih ravneh.

Spoštovanje evropskih standardov

Najprej morajo države članice izpolniti obveznosti, za katere so se sporazumele v Svetu in Sveta Evrope in tiste, ki so jih sprejele z vstopom v EU. Pri tem je možen postopek spremljanja, ki je celo zaželen.

Pri pristopnih pogajanjih bi morala Komisija dati večjo prednost dvojnemu sistemu, kot delu pravnega reda EU.

Financiranje

Finančna podpora za uvedbo ali prenovo infrastrukture in njeno digitalizacijo se lahko javni televiziji odobri s posojili Evropske investicijske banke.

Spodbujanje sodelovanja: vzpostavitev stanja, ki je v vsestransko korist

Različne deležnike je treba spodbuditi k sodelovanju. Skupna uporaba avdiovizualnih vsebin, izmenjava formatov in navzkrižne reference med platformami jim lahko koristijo. Sodelovanje, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju različnih partnerjev, zahteva premik v miselnosti, vendar lahko privede do stanja, ki bo v vsestransko korist. Organi bi morali v interesu družbe spodbujati reševanje morebitnih vprašanj v zvezi s konkurenco ali avtorskimi pravicami.

Prispevek k vsebinam

Treba je spodbujati k temu, da bodo iskalniki prispevali k nastajanju vsebin, npr. z izdelavo zakonskega okvira za zbiralnike vsebin.

Prizadevanja Evropske komisije pri razmišljanju o medijski industriji

Evropska komisija mora povezati različne medijske ponudnike in deležnike, da bi ustvarila zdrav in vzdržen sektor. Mediji so četrti steber demokracije. Precejšen del med njimi preživlja resnično težke čase. Spoštovanje subsidiarnosti gre lahko z roko v roki s podporo EU dolgoročnim rešitvam. „Dvojni sistem ni bil nikoli statičen končni izdelek, temveč projekt, ki poteka ves čas.“[7]

  • [1]  Direktiva 2010/13/EU (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
  • [2]  Protokol o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah (UL C 83, 30.3.2010, str. 312), uradno znan kot amsterdamski protokol.
  • [3]  Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta 25. januarja 1999 (OJ C 30, 5.2.1999, str. 1)
  • [4]  Priporočilo R (98) 10 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 11. septembra 1996 o zajamčeni neodvisnosti storitev javne radiodifuzije, Priporočilo CM/Rec (2007)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 31. januarja 207 o nalogi medijev kot javnih služb v informacijski družbi, Izjava Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 27. septembra 2006 o zajamčeni neodvisnosti storitev javne radiodifuzije v državah članicah.
  • [5]  Inštitut za odprto družbo, Televizija v Evropi, Več kanalov, manj neodvisnosti, 2008.
  • [6]  Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije (OJ C 257, 27.10.2009, str. 1.)
  • [7]  Doris Pack, glavni govor, Varšavska konferenca, Prihodnost ali pogreb, 23.01.2010.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.9.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Maria Badia i Cutchet, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Santiago Fisas Ayxela, Ildikó Gáll-Pelcz, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Timo Soini, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Marie-Christine Vergiat, Sabine Verheyen, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet