POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij

6. 5. 2011 - (KOM(2010)0527 – C7‑0301/2010 – 2010/0281(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Elisa Ferreira

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij

(KOM(2010)0527 – C7‑0301/2010 – 2010/0281(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0527),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 121(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0301/2010),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 16. februarja 2011[1],

–   ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0183/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA

V PRVI OBRAVNAVI^[2]*

---------------------------------------------------------

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(3) in člena 121(6), v povezavi s členom 148(3) in (4) ter člena 136 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)      Usklajevanje gospodarskih politik držav članic znotraj Unije je treba oblikovati v skladu s širšimi smernicami ekonomske politike in smernicami zaposlovanja, da bi prispevali k uresničevanju ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji ter k uresničitvi zahtev iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter upoštevati vodilna načela stabilnih cen, zdravih in vzdržnih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(1a)    Cilj tesnega ekonomskega usklajevanja mora biti vzpostavitev stabilne ekonomske in socialne unije po načelih postopka Skupnosti.

(1b)    Notranji trg, kakor je določen v PDEU, bi moral služiti trajnostnemu razvoju Unije na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in stabilnosti cen, visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, usmerjenega v polno zaposlenost in socialno kohezijo, ter visoki ravni varstva okolja in njegovi boljši kakovosti.

(1c)     Evropski svet je na srečanju 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast, strategijo Evropa 2020, ki bo EU omogočila, da bo po krizi močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Evropski svet je tudi sklenil, da se bo 1. januarja 2011 začel evropski semester za usklajevanje politike, tako da bi države članice lahko imele korist od zgodnjega usklajevanja na ravni Unije ter da bi omogočili okrepljen nadzor, pa tudi hkratno ocenjevanje proračunskih ukrepov in strukturnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje.

(1d)    Člen 121(2) PDEU določa sprejemanje širših smernic ekonomske politike in člen 148(2) PDEU določa sprejemanje smernic zaposlovanja.

(1e)     Da se oblikuje usklajena strategija zaposlovanja, kakor določa Pogodba o delovanju Evropske unije, bi morale države članice in Unija delovati v skladu s smernicami o spodbujanju izobražene, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trga dela, ki bi se ustrezno odzival na gospodarske spremembe.

(2)      Treba se je učiti iz izkušenj, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije, zlasti je treba izboljšati gospodarsko upravljanje v Uniji, ki mora temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu.

(2a)    Doseganje in ohranjanje dinamičnega notranjega trga bi bilo treba obravnavati kot sestavino pravilnega in brezhibnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(2b)    Izboljšan okvir gospodarskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih in skladnih politikah za trajnostno rast, in sicer na strategiji Unije za rast in delovna mesta, evropskem semestru za okrepljeno usklajevanje gospodarskih in proračunskih politik, učinkovitem postopku za preprečevanje in odpravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja (Paktu za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravo makroekonomskih neravnovesij, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzora nad njimi.

(2c)     Za dolžniško krizo v euroobmočju je potrebna obsežna in celovita rešitev, saj parcialni pristop doslej ni bil uspešen.

(2d)    Da bi okrepili gospodarsko rast in podprli cilje strategije Evropa 2020 se neuporabljena odobrena sredstva za plačila preusmerijo skupnim programom za rast, konkurenčnost in zaposlovanje; za financiranje evropskih projektov pa je treba s posojilno sposobnostjo Evropske investicijske banke ter vzpostavitvijo trga projektnih obveznic privabiti financiranje iz drugih finančnih institucij ter zasebnih vlagateljev na kapitalskem trgu, kot so pokojninski skladu in zavarovatelji.

(2e)     Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, ki bi jo bilo treba doseči ob tesnem in pravočasnem vključevanju Evropskega in nacionalnih parlamentov v postopke usklajevanja gospodarske in proračunske politike.

(2f)     Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik (v nadaljnjem besedilu: semester) mora imeti osrednjo vlogo pri izvajanju zahteve iz člena 121(1) PDEU, da države članice obravnavajo svoje gospodarske politike kot vprašanje skupnega interesa in jih temu primerno tudi usklajujejo. Sestavni deli okrepljenega gospodarskega upravljanja so preglednost, odgovornost, povezana z vsemi sprejetimi odločitvami, in neodvisni nadzor. Svet in Komisija morata javno objaviti in pojasniti razloge za svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah usklajevalnih postopkov ekonomske in proračunske politike.

(2g)    Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo in bolj neodvisno vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezne države članice, spremljanjem, misijami, priporočili in opozorili. Še posebej bi bilo treba omejiti vlogo Sveta v fazah, ki vodijo do morebitnih sankcij, glasovanje v Svetu pa bi moralo, če je le mogoče, potekati z obratno kvalificirano večino na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije. Glasovati ne more član Sveta, ki je predstavnik zadevne države članice, ter predstavnik tistih držav članic, ki ne izpolnjujejo priporočil Sveta o izvajanju korektivnih ukrepov iz Pakta za stabilnost in rast ali o odpravljanju prevelikih makroekonomskih neravnovesij.

(3)      Zlasti je treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da se preprečijo čezmerna makroekonomska neravnovesja in izpostavljenosti v Uniji. ▌

(3a)    Študija makroekonomskih neravnovesij bi morala obravnavati notranja neravnovesja, tudi zasebni in javni dolg, njegov potek in izvor (domači in mednarodni) ter zapoznela plačila države, zlasti plačila javnega sektorja in velikih multinacionalk malim in srednjim podjetjem.

(3b)    Obravnavati se mora tudi dogajanje na notranjem trgu, povezava med plačami in produktivnostjo na trgu dela ter obstoj pravnih ovir, ki onemogočajo neposredno svobodno združevanje med podjetji in delavci.

(4)      Za odpravo takih neravnovesij in izpostavljenosti je treba oblikovati celovitejši ekonomski in socialni pristop ter postopek, ki bo podrobno določen v zakonodaji.

(4a)    Ta uredba ne obravnava sedanjih razmer kratkoročno, ampak določa strukturni pristop na srednji in dolgi rok.

(4b)    Okvir za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter celoten okvir gospodarskega upravljanja morata dopolnjevati strategijo Unije za rast in delovna mesta, katere cilj je spodbujati konkurenčnost in socialno stabilnost Unije, in biti skladna z njo. Vendar te medsebojne povezave ne bi smele služiti kot odstopanja od določb iz te uredbe ali iz Pakta za stabilnost in rast.

(4c)     Stalni krizni mehanizem je treba sprejeti po rednem zakonodajnem postopku in pri tem uporabiti metodo Unije, da bi na eni strani okrepili vključenost Parlamenta ter izboljšali demokratično odgovornost ter na drugi strani uporabili znanje, neodvisnost in nepristranskost Komisije.

(4d)    Zaradi volatilnosti trgov in velikih razlik v donosnosti državnih obveznic v nekaterih državah članicah, katerih valuta je euro, je za zaščito stabilnosti eura nujno odločno ukrepati.

(4e)     Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, morajo biti v celoti skladni s horizontalnimi določbami PDEU, namreč členi 7, 8, 9, 10 in 11 PDEU, členom 153(5) PDEU in protokolom (št. 26) o storitvah splošnega interesa, priloženem k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

(5)      Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) PDEU je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij in izpostavljenosti, čigar postopek je resnično nujno vključiti v večstranski letni cikel nadzora. Makroekonomska neravnovesja so opredeljena kot položaj, ko ima država članica velik primanjkljaj tekočega računa, znatno izgubo konkurenčnosti, visoko in nenavadno rast cen za končne uporabnike, visoko raven ali precejšnje poslabšanje zunanje zadolženosti ali zadolženosti javnega ali zasebnega sektorja ali precejšnje tveganje za to.

(6)      Ta postopek mora uvesti opozorilni mehanizem za zgodnje odkrivanje nastajajočih makroekonomskih neravnovesij in izpostavljenosti. Njegova podlaga mora biti okvirna in transparentna preglednica, ki vključuje okvirne pragove, v kombinaciji z ekonomsko presojo.

(7)      Da bi preglednica delovala učinkovito kot podlaga za boljši nadzor nad makroekonomijo, mora biti sestavljena iz omejenega sklopa realnih in nominalnih ekonomskih, socialnih, finančnih in strukturnih kazalnikov, bistvenih za odkrivanje makroekonomskih neravnovesij, in ustreznih okvirnih pragov. Simetrija v razlagi številčnih pragov pomeni, da bo zaradi prevelikih pozitivnih ali negativnih vrednosti ter nasprotnega gibanja podobnih kazalnikov v državah članicah prišlo do natančnejšega pregleda. Sestava preglednice se mora s časom spreminjati in se prilagajati spremenljivi naravi makroekonomskih neravnovesij, med drugim zaradi spreminjajoče se nevarnosti za makroekonomsko stabilnost ali izboljšane razpoložljivosti zadevnih statističnih podatkov. Kazalniki naj ne bili zasnovani kot cilji gospodarske politike, temveč kot sredstva za upoštevanje razvijajoče se narave makroekonomskih neravnovesij v Evropski uniji.

(7a)    Kazalnike makroekonomskih neravnovesij bi bilo treba dopolniti z glavnimi kazalniki v poglobljenem pregledu, v okviru makroekonomskega in strukturnega nadzora, ki ga predvideva strategija Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na ključnih ciljih strategije (zaposlenost, inovacije, izobraževanje, socialna vključenost, podnebje in energija).

(7b)    Pri uvedbi kazni za trgovinske presežke in primanjkljaje se ne upoštevajo simetrična merila.

(8)      Prekoračitev enega ali več okvirnih pragov ne pomeni nujno, da nastajajo makroekonomska neravnovesja, saj mora gospodarska politika upoštevati medsebojne povezave med makroekonomskimi spremenljivkami. Zaključkov se ne sme narediti na podlagi samodejnega branja preglednice: Z ekonomsko presojo bi bilo treba zagotoviti, da se vse informacije – bodisi iz preglednice bodisi ne – obravnavajo v kontekstu in da postanejo del celovite analize in s tega vidika bi morala analiza neravnovesja zlasti vključevati opredelitev dela gospodarskega cikla, v katerem se nahaja država članica, ter morebitne učinke prelivanja, ki jih lahko povzroči neravnovesje v drugi državi članici, v euroobmočju ali v celotni Evropski uniji.

(9)      Komisija mora na podlagi postopka večstranskega nadzora in opozorilnega mehanizma s predhodno oceno določiti, pri katerih državah članicah je treba opraviti poglobljen pregled. Izvedba takega poglobljenega pregleda ne sme vključevati domneve o obstoju čezmernih makroekonomskih neravnovesij. Poglobljen pregled mora zajemati temeljito analizo vzrokov neravnovesij in zmožnost zadevne države članice, da jih odpravi. Poglobljen pregled je treba obravnavati kot standardni postopek v fazi diagnoze.

(10)    Postopek za spremljanje in odpravljanje škodljivih makroekonomskih neravnovesij in izpostavljenosti s preprečevalnimi in korektivnimi elementi zahteva izboljšana orodja za nadzor, ki temeljijo na orodjih, ki se uporabljajo v postopku večstranskega nadzora. To bi moralo v primeru resnih neravnovesij, vključno z neravnovesji in izpostavljenostmi, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, vključevati večji nadzor statistike in okrepljene nadzorne misije Komisije v države članice v povezavi z Evropsko centralno banko, če te misije zadevajo sodelujoče države članice ali države članice, vključene v mehanizem deviznih tečajev II, ter dodatna poročila držav članic. Ker mora cilj misij biti celovita in uravnotežena slika makroekonomskih razmer, je treba v dialog dejavno vključiti socialne partnerje in druge nacionalne zainteresirane strani.

(11)    Pri ocenjevanju neravnovesij je treba upoštevati njihovo resnost, v kolikšni meri se lahko štejejo za netrajna ter kateri morebitni negativni ekonomski in finančni učinki se lahko prelijejo na druge države članice. Sedanji presežki tekočih računov ali proračunski presežki ne štejejo za makroekonomska neravnovesja. Upoštevati je treba tudi zmožnost zadevnih držav članic za gospodarsko prilagajanje ter njihove rezultate pri spoštovanju prejšnjih priporočil na podlagi te uredbe in drugih priporočil na podlagi člena 121 PDEU v okviru večstranskega nadzora, zlasti širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije.

(11a)  Ocena neravnovesij mora upoštevati cilje strategije Unije za rast in delovna mesta ter potrebo po uporabi takšne strategije kot instrumenta za trajnostno notranjo kohezijo, ki bo omogočila oblikovanje Unije kot najbolj konkurenčnega gospodarstva na svetu. Treba je upoštevati srednjeročno rast in primarno bilančno ravnovesje držav, ki zmanjšujejo zaostanek.

(11b)  Treba je upoštevati strukturne razloge za neravnovesja, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost države članice ali vplivajo na ekonomsko in finančno stabilnost Unije.

(11c)   Pri oceni neravnovesij je treba upoštevati cilje uravnoteženih javnih financ s srednjeročnega vidika ter da je treba zmanjšati javni dolg in okrepiti gospodarsko rast.

(11d)  Pri ukrepih za odpravo neravnovesij, predlaganih za posamezno državo članico, je treba upoštevati cilje strategije Unije za rast in delovna mesta ter potrebo po uporabi takšne strategije kot instrumenta za trajnostno notranjo kohezijo, da bo Unija lahko postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Treba je upoštevati srednjeročno rast in primarno bilančno ravnovesje držav, ki zmanjšujejo zaostanek.

(12)    Če se ugotovijo makroekonomska neravnovesja ali izpostavljenost, bi bilo treba na zadevno državo članico nasloviti priporočila, ki bodo služila kot smernice glede ustreznih odzivov politike. Odziv politike zadevne države članice na neravnovesja in izpostavljenosti mora biti pravočasen, pri tem pa je treba uporabiti vse razpoložljive instrumente politike, ki so pod nadzorom javnih organov ter vključiti vse pomembne nacionalne zainteresirane strani. Prilagojen mora biti posebnemu okolju in okoliščinam zadevne države članice, skladen s srednje- in dolgoročno konvergenco ter cilji iz strategije Unije za rast in delovna mesta, ohranjati notranji trg, spodbujati mednarodne trgovinske povezave, povečevati konkurenčnost ter tudi zajemati glavna področja gospodarske politike, po možnosti tudi fiskalno in plačno politiko ter trge dela, trg proizvodov in storitev ter ureditev finančnega sektorja. Priporočila bi morala spoštovati Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, člen 153 PDEU in kolektivna pogajanja med socialnimi partnerji v posamezni državi članici.

(12a) V zvezi s tem bi morala Svet in Komisija spoštovati vlogo socialnih partnerjev, zlasti pravico do pogajanj za sklepanje kolektivnih pogodb, in jih lahko povabita, naj pomagajo spodbujati ustrezne ukrepe za zmanjševanje neravnovesij.

(13)    Zgodnja opozorila in priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja, naslovljena na države članice ali Unijo, zadevajo makrofinančna tveganja in morajo tudi utemeljevati ustrezno integracijo v preglednico in nadaljnje ukrepe Komisije v okviru nadzora neravnovesij in izpostavljenosti. Pravila o neodvisnosti in zaupnosti Evropskega odbora za sistemska tveganja bi bilo treba strogo spoštovati.

(14)    Če se ugotovijo resna makroekonomska neravnovesja in izpostavljenosti, vključno z neravnovesji in izpostavljenostmi, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, je treba začeti postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, ki lahko vključuje izdajo priporočil državam članicam, zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem ter pri državah članicah, katerih valuta je euro, v primeru, da večkrat zaporedoma ne sprejmejo korektivnih ukrepov, možnost ukrepanja proti njim v skladu z Uredbo (EU) št. […/…].

(15)    Vsaka država članica, proti kateri je bil uveden postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, mora izdelati načrt korektivnih ukrepov s podrobnostmi o politikah, zasnovanih za izvajanje priporočil Sveta. Načrt bi moral odražati naravo neravnovesij, biti omejen na vidike politike pod legitimnim nadzorom vladnih organov in zajemati časovni razpored izvajanja predvidenih ukrepov. Potrditi bi ga moral Svet na podlagi poročila Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

(15a)  Določbe te uredbe so popolnoma skladne s členom 3 Pogodbe EU in s horizontalnimi klavzulami PDEU, torej s členi 7, 8, 9, 10 in 11 PDEU, z Listino temeljnih pravic ter z določbami protokola št. 26 o storitvah splošnega interesa, ki je priložen Pogodbam, in členom 153(5) PDEU.

(15b)  Za spodbujanje odgovornosti in nacionalnega lastništva bi se moral Svet sestajati in odločati javno, kadar razpravlja ter sprejema sklepe in priporočila o teh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Unije in njenih državljanov.

(15c)   Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejem delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s preglednico. Delegirani akti so zlasti potrebni za vzpostavitev seznama pomembnih kazalnikov, ki se vključijo v preglednico, in prilagoditev sestave kazalnikov, pragov in uporabljene metodologije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni.

(16)    Ker zaradi tesnih trgovinskih in finančnih medsebojnih povezav med državami članicami ter prelivanja učinkov nacionalnih gospodarskih politik na Unijo in euroobmočje kot celoto države članice ne morejo zadovoljivo ustvariti učinkovitega okvira za odkrivanje in preprečevanje makroekonomskih neravnovesij in izpostavljenosti in se lahko ta okvir bolje ustvari na ravni Unije, lahko Unija v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(16a)   Če Svet in Komisija uporabita to uredbo, morata v celoti spoštovati vlogo nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev ter upoštevati razlike v nacionalnih sistemih, kot so sistemi oblikovanja plač. Zlasti je treba upoštevati člena 152 in 153 PDEU in člen 28 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. V skladu s členom 153(5) se člen 153 ne uporablja za plače, pravico združevanja, pravico do stavke ali pravico do izprtja.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v Uniji. Uredba ne bi smela vplivati na uveljavljanje temeljnih pravic, kakor so priznane v državah članicah in v zakonodaji Unije. Prav tako ne posega v pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do industrijskih akcij v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami, ki spoštujejo pravo Unije.

Člen 2Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

(a)         „neravnovesja“ pomenijo vsako gibanje, katerega posledica je makroekonomski razvoj, ki negativno vpliva ali lahko negativno vpliva na pravilno delovanje gospodarstva države članice ali ekonomske in monetarne unije ali celotne Unije;

(b)         „čezmerna neravnovesja“ pomenijo resna neravnovesja, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije.

Poglavje II

Odkrivanje neravnovesij in izpostavljenosti

Člen 3Preglednica

1. Komisija po posvetovanju z državami članicami in Evropskim parlamentom izdela okvirno preglednico kot orodje za olajšanje zgodnjega odkrivanja neravnovesij in njihovega spremljanja.

2. Preglednica, ki jo sestavlja vrsta relevantnih in priznanih statističnih makroekonomskih in strukturnih kazalnikov, omogoča primerjave med državami članicami in odraža kratkoročna, strukturna in srednje- do dolgoročna gibanja. Komisija za te kazalnike določi spodnje in zgornje prage, ki morajo biti simetrični, in služijo kot opozorilne stopnje. Preglednica kazalnikov in zlasti opozorilni pragovi se razlikujejo glede na države, ki so članice euroobmočja, in države, ki niso v euroobmočju, če to utemeljujejo posebne značilnosti ekonomske in monetarne unije ter relevantne gospodarske okoliščine. Kazalniki in pragovi odražajo postopek konvergence med državami članicami. Prekoračitev spodnjih ali zgornjih pragov samo sproži, če je to ustrezno, strožji nadzor na podlagi poglobljenega pregleda.

2a. Delo Evropskega odbora za sistemska tveganja je treba ustrezno obravnavati pri oblikovanju kazalnikov v zvezi s stabilnostjo finančnega trga.

2b. Glede osnutka kazalnikov, ki so pomembni za stabilnost finančnega trga, se opravijo posvetovanja z Evropskim odborom za sistemska tveganja.

▌

3a. Glede kazalnikov v zvezi s trgom dela in socialnimi vprašanji se v skladu s členoma 154(2) in 160 PDEU opravijo posvetovanja z Odborom za socialno zaščito.

3b. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom -12b in določi seznam relevantnih kazalnikov, ki se vključijo v preglednico. Seznam kazalnikov se vključi, vendar se ne omeji na naslednji niz kazalnikov:

(a) notranja neravnovesja, vključno z zasebnim in javnim dolgom, ravnijo plač in stopnjami dobička na enoto ter kazalniki produktivnosti dela, virov in kapitala; javnimi in zasebnimi izdatki za raziskave in razvoj; stopnjami brezposelnosti in njihovim gibanjem, gibanjem cen premoženja s posebnim poudarkom na nepremičninah in finančnih trgih;

(b) zunanja neravnovesja, vključno z: realnimi stopnjami rasti BDP, petletnim povprečjem primerjalne realne rasti; saldom tekočega računa, s posebnim poudarkom na njegovem energetskem delu; pozicijami neposrednih tujih naložb; gibanjem deležev izvoza na trgu v Uniji in na trgih tretjih držav.

4. Komisija redno ocenjuje ustreznost preglednice, vključno s sestavo kazalnikov, določenimi pragi in uporabljeno metodologijo, ter sprejme delegirane akte v skladu s členom -12b, če je to potrebno za ohranitev ali povečanje zmožnosti odkrivanja nastajajočih neravnovesij in spremljanje njihovega razvoja. Spremembe metodologije in sestave preglednice ter povezanih pragov se objavijo.

Člen 4

  Mehanizem opozarjanja

1. Komisija vsaj enkrat na leto pred vsakim obdobjem proračunskega načrtovanja posodobi vrednosti kazalnikov v preglednici za vsako državo članico. Posodobljena preglednica se objavi.

2. Objavo posodobljenih vrednosti kazalnikov v preglednici spremlja poročilo Komisije, ki vsebuje zanesljivo ekonomsko in finančno oceno, vključno z oceno gibanja makroekonomskih neravnovesij v Uniji in obravnavo kazalnikov. Upoštevajo se najboljše prakse. V poročilu se navede tudi, ali prekoračitev spodnjih ali zgornjih pragov v eni državi članici ali več državah članicah pomeni možnost nastanka neravnovesij v zadevni ali drugi državi članici ali v Uniji kot celoti. Upoštevajo se vse razpoložljive informacije in zaključki se ne delajo na podlagi preglednice, ki temelji zgolj na kazalnikih.

3. Komisija v poročilu navede države članice, za katere meni, da v njih lahko obstajajo makroekonomska neravnovesja ali tveganje zanje.

3a. Poročilo se pravočasno predloži Evropskemu parlamentu in njegovim pristojnim odborom ter evropskim socialnim partnerjem.

4. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU razpravlja o poročilu Komisije in sprejme sklepe o njem. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko priredi javne razprave o poročilu Komisije. Euroskupina razpravlja o poročilu, če neposredno ali posredno zadeva državo članico, katere valuta je euro. Svet lahko poročilo v desetih dneh zavrne s kvalificirano večino. Ob pretiranem neravnovesju se mora po potrebi vključiti tudi ESRB in/ali zadevni Evropski nadzorni organ.

4a. Poročilo iz odstavka 2 je sestavni del postopkov, analiz in priporočil, izvedenih v okviru evropskega semestra za usklajevanje gospodarske politike, opisane v oddelku 1-A uredbe (ES) št. 1466/97 (semester).

4b. Če se pojavi izredna situacija, je treba postopek iz odstavkov 1 do 4a ustrezno prilagoditi ter ga podrobno obravnavati v naslednjem poročilu iz odstavka 2.

Člen 5 Poglobljeni pregled

1. Komisija ob upoštevanju razprav Evropskega parlamenta, Sveta in Euroskupine, kot je določeno v členu 4(4), opravi poglobljen pregled za vsako državo članico, za katero meni, da v njej lahko obstajajo neravnovesja ali tveganje zanje. Ta presoja predstavlja standardni postopek in vključuje oceno, ali v zadevnih državah članicah obstajajo neravnovesja, ▌ali so ta neravnovesja čezmerna, kako resna so ter ali obstajajo povezave med državami članicami. Poglobljen pregled temelji na podrobnih preučitvah posebnih okoliščin držav članic, zlasti različnih izhodiščnih položajev držav članic; analizira širok spekter ekonomskih spremenljivk in upošteva nacionalne posebnosti pri industrijskih povezavah in socialnem dialogu. Pregled se opravi v sodelovanju z nadzorno misijo v zadevni državi članici ter ECB, če je valuta zadevne države članice euro ali država članica sodeluje v ERM II v skladu s členom -12.

2. Poglobljen pregled se objavi. V njem se upošteva zlasti:

(a)         priporočila ali pozive, sprejete v skladu s členi 121, 126 in 148 PDEU ter členi 6, 7, 8 in 10 te uredbe, kot je ustrezno, ter posledice takih priporočil;

(aa)       izvor ugotovljenih neravnovesij, vključno s tesnimi trgovinskimi in finančnimi povezavami med državami članicami, učinke prelivanja nacionalnih gospodarskih politik in asimetričen učinek politik Unije in euroobmočja;

(ab)       izjemne gospodarske okoliščine, ki lahko povzročijo ali poslabšajo takšna neravnovesja;

(b)         predvidene politike države članice, ki je predmet pregleda, kot so predstavljene v njenem programu za stabilnost ali konvergenčnem programu in nacionalnem programu reforme;

(ba)        kazalniki, povezani s strategijo Unije za rast in delovna mesta. Ti kazalniki se osredotočajo na zaposlenost (vključno z dolgoročno brezposelnostjo in brezposelnostjo mladih), inovacije, izobraževanje, socialno vključenost, podnebje in energijo;

(c)         vsa ▌opozorila ali priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja o sistemskih tveganjih, ki se obravnavajo ali zadevajo državo članico, ki je predmet pregleda. Spoštujejo se pravila o zaupnosti Evropskega odbora za sistemska tveganja.

2a. V normalnih okoliščinah se izidi poglobljenega pregleda predstavijo Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru semestra.

Člen 6Preventivni ukrepi

1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 te uredbe meni, da v državi članici obstajajo neravnovesja, o tem obvesti Evropski parlament in Svet, če pa so neravnovesja povezana z gibanji v drugi državi članici, obvesti tudi slednjo. Svet lahko na predlog Komisije na zadevno državo članico naslovi potrebna priporočila v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU. Šteje se, da je Svet sprejel priporočilo Komisije, razen če se s kvalificirano večino odloči za njegovo zavrnitev v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

2. Svet o svojih priporočilih obvesti Evropski parlament. Priporočila Sveta se objavijo.

2a. Priporočila Sveta in Komisije ne posegajo na področja, kot je oblikovanje plač, ki izrecno niso v pristojnosti Unije; Svet in Komisija največ pomembnosti namenita nacionalnim praksam in običajem na trgu dela, ki bi morale biti odločilne pri določanju vseh priporočil, povezanih z odgovornostmi socialnih partnerjev ali njihovo posebno pozicijo v socialnem dialogu.

3. Svet na predlog Komisije vsaj enkrat letno pred vsakim obdobjem proračunskega načrtovanja pregleda ta priporočila in jih lahko po potrebi spremeni v skladu z odstavkom 1.

POGLAVJE IIIPostopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem

Člen 7Začetek postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem

1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnovesja, o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Če se neravnovesja nanašajo na gospodarski ali finančni razvoj druge države članice se prav tako obvesti tudi slednja država članica. Komisija prav tako obvesti zadevne Evropske nadzorne organe in Evropski organ za sistemska tveganja , ki morajo sprejeti ustrezne ukrepe.

2. Svet lahko na priporočilo Komisije in ob upoštevanju javne razprave v Evropskem parlamentu sprejme priporočila v skladu s členom 121(4) PDEU, v katerih razglasi obstoj čezmernega neravnovesja in zadevni državi članici priporoči sprejetje korektivnih ukrepov. Šteje se, da je Svet sprejel priporočilo Komisije, razen če se s kvalificirano večino odloči za njegovo zavrnitev v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Zadevna država članica lahko zahteva izredno sejo Sveta, na kateri se glasuje o odločitvi.

V priporočilu navede vrsto neravnovesij ter podrobno opredeli sklop političnih priporočil, ki jih je treba upoštevati, ter rok, v katerem morajo zadevne države članice predložiti načrt korektivnih ukrepov. Svet lahko, kot je določeno v členu 121(4) PDEU, priporočila objavi.

Člen 8Načrt korektivnih ukrepov

1. Vsaka država članica, proti kateri se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, predloži Svetu in Komisiji načrt korektivnih ukrepov v roku, ki se določi v priporočilih v skladu s členom 7, vendar največ v roku dveh mesecev po sprejetju priporočila. V načrtu korektivnih ukrepov se navedejo posebni in konkretni ukrepi politike, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje. V načrtu korektivnih ukrepov se mora upoštevati socialni učinek teh ukrepov, sam načrt pa mora biti skladen s širšimi smernicami gospodarske politike in s smernicami zaposlovanja.

1a. Načrt korektivnih ukrepov je skladen s Paktom za stabilnost in rast, programi za stabilnost in konvergenco, programi reform na nacionalni ravni ter srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji, zlasti konvergenco in strategijo Unije za rast in delovna mesta.

2. Svet v dveh mesecih po predložitvi načrta korektivnih ukrepov in na podlagi poročila Komisije oceni načrt korektivih ukrepov. Če Svet na podlagi predloga Komisije meni, da je načrt primeren, ga potrdi v obliki priporočila, v katerem navede posebne ukrepe, ki so potrebni, in roke za njihovo sprejetje ter določi časovni razpored za nadzor njihovega izvajanja, ustrezno upoštevaje kanale prenosa in vedoč, da lahko pride do dolgih zamikov med sprejetjem korektivnih ukrepov in dejansko odpravo neravnovesij.

Če Svet na podlagi predloga Komisije meni, da sprejeti ali predvideni ukrepi iz načrta korektivnih ukrepov ali njihov časovni razpored izvajanja niso primerni za izpolnitev priporočil, sprejme priporočilo, v katerem pozove državo članico, naj praviloma v dveh mesecih predloži nov načrt korektivnih ukrepov. Nov načrt korektivnih ukrepov se preuči v skladu s postopkom iz tega odstavka.

Šteje se, da je Svet sprejel predloge Komisije, razen če se s kvalificirano večino odloči za njihovo zavrnitev v desetih dneh od dneva, ko jih je Komisija sprejela. Zadevna država članica lahko zahteva izredno sejo Sveta, na kateri se glasuje o odločitvi.

3. Načrt korektivnih ukrepov, poročilo Komisije in poziv Sveta iz odstavka 2 se objavijo.

Člen 9Spremljanje korektivnih ukrepov

1. Komisija spremlja izvajanje ▌načrta korektivnih ukrepov s strani zadevne države članice. V ta namen država članica redno poroča Svetu in Komisiji v obliki poročil o napredku, katerih pogostost določi Svet v priporočilu iz člena 7(2).

Poročilu o napredku države članice sledi poročilo predsednika Euroskupine in pristojnega komisarja Evropskemu parlamentu.

2. Svet objavi poročila držav članic o napredku.

3. Komisija in Evropska centralna banka izvedeta nadzorne misije v zadevni državi članici, da spremljata izvajanje načrta korektivnih ukrepov, ko gre za države članice, katerih valuta je euro, ali za države članice, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev II. Namen misij je pridobiti celovito in uravnoteženo sliko makroekonomskih razmer. Socialni partnerji in druge nacionalne zainteresirane strani se zato po potrebi aktivno vključijo v dialog.

4. Če se gospodarske razmere bistveno spremenijo zaradi razlogov, ki niso odvisni od države članice, lahko Svet na priporočilo Komisije spremeni priporočila, ki jih je sprejel na podlagi člena 7, v skladu s postopkom iz istega člena. Zadevna država članica predloži popravljen načrt korektivnih ukrepov, ki se oceni v skladu s postopkom iz člena 8.

Člen 10Ocena korektivnih ukrepov

1. Svet na podlagi poročila Komisije oceni, ali je zadevna država članica sprejela priporočen korektivni ukrep v skladu s priporočilom na podlagi člena 8(2).

1a. Na podlagi člena 121(3) PDEU mora Komisija izdelati dodatno poročilo, ko se opravi ocena o tem, ali so se makroekonomska neravnovesja v Uniji zmanjšala ali ne, ob upoštevanju nekaterih načel, značilnih za vso Unijo, kot je povpraševanje v Uniji, tržne priložnosti, kreditni pogoji, finančne ugodnosti za naložbe, finančna pomoč regijam, ki zmanjšujejo zaostanek itd. Šteje se, da je Svet sprejel poročilo Komisije, razen če se s kvalificirano večino odloči za njegovo zavrnitev v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

2. Poročilo Komisije se objavi.

3. Svet ▌pripravi oceno, ki se javno objavi, v roku, ki ga določi v svojih priporočilih, sprejetih v skladu s členom 8(2).

4. Če Svet meni, da država članica ni sprejela priporočenega korektivnega ukrepa, na predlog Komisije sprejme ▌priporočilo, s katerim razglasi neupoštevanje, in določi nov rok za uvedbo korektivnega ukrepa ▌. Komisija omogoči državam članicam, da v roku desetih dni podajo pojasnilo v zvezi z neupoštevanjem. Komisija mora pri pripravi priporočila upoštevati pojasnilo države članice. Šteje se, da je Svet sprejel priporočilo Komisije, razen če se s kvalificirano večino odloči za njegovo zavrnitev v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Zadevna država članica lahko zahteva izredno sejo Sveta, na kateri se glasuje o odločitvi.

4a. V skladu s priporočilom Komisije iz odstavka 4 Svet sprejme pregledana priporočila v skladu s členom 7 in določi naslednji rok za korektivni ukrep, za katerega je predvidena naslednja ocena v skladu s tem členom.

5. Kadar Svet na priporočilo Komisije odloči, da je država članica sprejela priporočen korektivni ukrep, postopek v zvezi s čezmernim ravnovesjem miruje. Spremljanje se nadaljuje v skladu s časovnim razporedom, sprejetim v priporočilih v skladu s členom 8(2). Svet objavi razloge za začasno odložitev izvajanja postopka, pri čemer prizna korektivne ukrepe politike, ki jih je sprejela država članica. Šteje se, da je Svet sprejel priporočilo Komisije, razen če se s kvalificirano večino odloči za njegovo zavrnitev v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

5a. Kadar Svet na priporočilo Komisije v skladu s členom 4(10) ali členom 8(2) meni, da država članica ni sprejela priporočenega korektivnega ukrepa, je sklep Sveta v skladu z Uredbo (EU) št. .../2011 izvršljiv.

6. Svet redno pregleduje mirovanje postopka za zadevno državo članico v skladu s postopkom iz odstavkov (1) do (5).

Člen 11 Končanje postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem

Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem se konča, ko Svet na priporočilo Komisije sklene, da v državi članici čezmerno neravnovesje v smislu člena 2(b) ne obstaja več.

POGLAVJE IVKončne določbe

Člen 11a

Srečanje parlamentov

Ko se pošlje vabilo za srečanje pristojnega odbora Evropskega parlamenta in države članice za obrazložitev stališča, potrebnih ukrepov ali odstopanj od tukaj določenih zahtev, se srečanje organizira pod okriljem:

(a) Evropskega parlamenta,

(b) parlamenta države članice ali

(c) rotacijskega predsedstva Parlamenta.

Člen -12Obiski za dialog in nadzor

1. Komisija zagotavlja trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. Zato v vseh državah članicah izvaja obiske za tovrstni redni dialog in po potrebi nadzor.

2. Ko Komisija pripravlja obiske za dialog in nadzor, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.

3. Komisija med obiski, namenjenimi dialogu, preučuje trenutne gospodarske razmere v državi članici in ugotavlja tveganja ali potencialne težave pri uresničevanju ciljev te uredbe.

4. Komisija pri nadzornih obiskih spremlja procese in preverja, ali so bili sprejeti ukrepi v skladu s sklepi Sveta ali Komisije v skladu s cilji te uredbe.

Obiski, namenjeni nadzoru, se opravljajo, kadarkoli so bila izdana priporočila. Komisija lahko k udeležbi teh obiskov povabi predstavnike Evropske centralne banke ali drugih ustreznih institucij.

5. Komisija redno obvešča Ekonomsko-finančni odbor o ugotovitvah z obiskov za dialog in nadzor.

6. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da omogočijo obiske za dialog in nadzor. Na zahtevo Komisije prostovoljno pomagajo vsem pristojnim nacionalnim organom pri pripravi in vodenju tovrstnih obiskov.

Člen -12aDialog o nadzoru nad makroekonomskim ravnovesjem in proračunskem nadzoru

Za krepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo na eni strani, ter nacionalnimi parlamenti, nacionalnimi vladami in drugimi pristojnimi organi držav članic na drugi, pa tudi za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta organizira javne razprave o makroekonomskem in proračunskem nadzoru, ki ga opravljata Svet in Komisija.

Člen -12bIzvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Prenos pooblastila iz člena 3(3b) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let z začetkom …*. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najkasneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom tega obdobja nasprotuje podaljšanju.

3. Pooblastilo iz člena 3(3b) in (4) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, podrobno določeno v navedenem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejeme delegirani akt, o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členoma 3(3b) in (4), začnejo veljati, le če Evropski parlament ali Svet ne sporočita svojega nasprotovanja v roku treh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlamenti in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen -12c

Pregled

1. Komisija do... ^[4]** in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe.

Poročilo med drugim oceni:

(a) ali je bilo mogoče na podlagi kazalnikov in pragov preglednice zaznati pojavljajoča se neravnovesja in spremljati njihovo gibanje;

(b) napredek učinkovitega usklajevanja gospodarskih politik v skladu s PDEU.

2. Poročilo in vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 12Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Člen 12aPoročanje

1. Vsako leto Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe ter ga predloži Evropskemu parlamentu.

2. Poročilo in vsi priloženi predlogi se v okviru semestra pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

V …

Za Evropski parlament                                    Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

• [1]           Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2] ^* spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [3]           UL C, str.
• [4] ^**         UL vstavi datum: xxx let po začetku veljavnosti te uredbe.

OBRAZLOŽITEV

- Šest poročevalcev bo obravnavalo šest zakonodajnih predlogov o gospodarskem upravljanju, ki jih je sprejela Komisija 29. septembra 2010 z veliko odgovornostjo in namenom, da zagotovi skladnost vseh zakonodajnih besedil. Ta sveženj je izrednega pomena za prihodnost EU in zlasti euroobmočja. Parlament namerava izboljšati predloge Komisije, da bi vzpostavil trden in skladen okvir za naslednja desetletja, ki bo zagotovil združljivost fiskalne discipline, gospodarske rasti in ciljev na področju zaposlovanja v Uniji in v državah članicah. Samo to bo prineslo stabilnost in trajnost Uniji in euru.

- Unija in euroobmočje se s tem izzivom spopadata v zanju posebej težkem obdobju, v katerem se pojavljajo težave na področju rasti, zaposlovanja in notranjih razhajanj, kar še poslabšuje huda mednarodna kriza, vendar je sedaj tudi pravi čas za spremembo, dokončanje in popravek obstoječega modela v skladu s preteklimi in sedanjimi dejstvi. Parlament prvič soodloča s Svetom na področju makroekonomskih gibanj in fiskalne discipline Unije. Poročevalci se zavedajo, da mora Svet glede na nove pristojnosti, podeljene z Lizbonsko pogodbo, prejeti soglasje Parlamenta, da bi dosegel končni konsenz.

- Okrepitev gospodarskega upravljanja mora biti tesno povezana z večjo demokratično legitimnostjo posameznega sprejetega sklepa, kar je treba doseči s tesnim in pravočasnim vključevanjem pomembnih zainteresiranih strani, zlasti nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta skozi ves proces.

- Poročevalci poudarjajo, da mora biti okvir novega evropskega gospodarskega semestra vključen v pravna besedila, ne pa obstajati samo kot kodeks ravnanja, ki ga sprejme Svet. Semester bo moral biti osrednji instrument za zagotavljanje skladnosti med Paktom za stabilnost in rast, programi za stabilnost in konvergenco, programi reform na nacionalni ravni ter vsemi njihovimi srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji, zlasti konvergenco in strategijo Unije za rast in delovna mesta. Pakt za stabilnost in rast ter ves okvir gospodarskega upravljanja bi morala podpirati strategije EU za rast in delovna mesta ter biti skladna z njimi ter s ciljem, da bi povečali konkurenčnost vseh držav članic in socialne stabilnosti v vseh regijah Unije.

- Preprečevanje in odprava makroekonomskih neravnovesij je učinkovit instrument za reševanje šibkosti, ki nastajajo na podlagi srednje- in dolgoročnih strukturnih gibanj, vedno večjih razhajanj v Uniji (in zlasti v euroobmočju) ter učinkov prelivanja politik posameznih držav članic. Zapletenost in novost tega pristopa bo zahtevala pripravo preglednice z omejenimi, vendar ustreznimi kazalniki (o katerih se morata dogovoriti Svet in Parlament), pri čemer bo treba določiti zgornje in spodnje vrednosti pragov; preglednice se ne sme razlagati samodejno, temveč jo je treba dopolniti s podrobno ekonomsko analizo ter z misijami za dialog in nadzor v države članice.

- Kazni naj bi kaznovale goljufijo in nepripravljenost na odziv na dogovorjena priporočila brez sprejemljive obrazložitve, ne pa nezmožnosti doseči predlagane cilje. Dejanska učinkovitost vseh kazni, naloženih državi, se mora oceniti skupaj z njihovim kumulativnim in procikličnim značajem, skupno največjo možno višino vseh kazni pa je treba omejiti. Plačane globe so prihodek sklada, ki je osrednji del trajnega mehanizma za reševanje kriz. Spodbude je treba obravnavati kot dopolnilo h kaznim, oboje pa mora biti del mehanizma.

- Izboljšan okvir gospodarskega upravljanja ni mogoče ločiti od okrepljene ureditve finančnih trgov in nadzora nad njimi (vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja).

- Izkušnje iz prvega desetletja delovanja ekonomske in monetarne unije kažejo jasno potrebo po izboljšanju okvira gospodarskega upravljanja, ki bi moral temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem sistemu nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na evropski ravni. To sta dva elementa vključena v okvir za trajnostno in uravnoteženo rast Unije kot celote. Poročevalci zato zagovarjajo obsežno reformo okvira upravljanja, ki temelji na metodi Skupnosti (Unije).

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Sharon Bowles

predsednica

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527 – C7‑0301/2010 – 2010/0281(COD))

Spoštovana gospa predsednica,

v pismu z dne 4. marca 2011 ste v skladu s členom 37(2) Poslovnika pozvali Odbor za pravne zadeve, naj poda mnenje o ustrezni pravni podlagi različnih zakonodajnih predlogov, na podlagi katere so bili vloženi predlogi za spremembo pravne podlage v pristojnem odboru in/ali Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve.

Odbor je zadevo obravnaval na seji 12. aprila 2011.

Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan v odziv na potrebo po večji usklajenosti in strožjem nadzoru ekonomskih politik v ekonomski in monetarni uniji.

Sveženj sestoji iz šestih zakonodajnih predlogov.

Predlogi so analizirani ločeno v prilogi. Sklepi odbora glede primerne pravne podlage vsakega primera so zaradi večje preglednosti podani v nadaljevanju:

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD))

Edini namen predloga uredbe je razširitev postopka ekonomskega nadzora, kakor dopušča člen 121(6) PDEU. Ta pravna podlaga se zato zdi primerna.

– Predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (KOM(2010)0523 konč., 2010/0277(NLE))

Glavni namen tega predloga je spodbujati fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne okvire ter zagotoviti učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato se zdi pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, namreč tretji pododstavek člena 126(14) PDEU, primerna.

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010)0526, 2010/0280(COD))

Namen tega predloga je zagotoviti okrepljeno sodelovanje med gospodarskimi politikami držav članic. Zato se zdi člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.

– Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010)0522 konč., 2010/0276(CNS))

Glede na to, da je glavni namen tega predloga določiti podrobna pravila za uporabo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je edina primerna pravna podlaga člen 126(14) PDEU.

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010)0524, 2010/0278(COD))

Menimo, da člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU tvori primerno pravno podlago.

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010)0525, 2010/0279(COD))

Glede na to, da je namen predloga okrepiti učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, tvori člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU primerno pravno podlago.

Na seji z dne 12. aprila 2011 je Odbor za pravne zadeve soglasno sprejel navedena priporočila.[1]

Z lepimi pozdravi,

Klaus-Heiner Lehne

Priloga

Priloga

Zadeva: Pravna podlaga predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD)).

Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja sestoji iz šestih predlogov, katerih namen je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU) v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, tj. novega cikla nadzora, ki bo združil postopke Pakta za stabilnost in rast[2] in širših smernic gospodarske politike.

Ti predlogi so odziv na slabosti sedanjega sistema, ki jih je razkrila svetovna gospodarska in finančna kriza. Dva od zadevnih predlogov obravnavata postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in imata za pravno podlago člen 126(14) PDEU. Ostali štirje obravnavajo postopek večstranskega nadzora in temeljijo na členu 121(6); dva od njih (KOM (2010) 0524 in KOM (2010) 0525) imata za pravno podlago člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU.

Predlogi so sledili dvema izjavama Komisije[3] in sporazumu Evropskega sveta iz junija 2010 o potrebi po okrepljenem usklajevanju gospodarskih politik držav članic. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan 29. septembra 2010.

Predlog uredbe Parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravi makroekonomskih neravnovesij (v nadaljevanju predlog) dopolnjuje postopek večstranskega nadzora, ki je bil uveden s strategijo Evropa 2020, saj uvaja povsem nov element „postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem“. V skladu z obrazložitvenim memorandumom ta predlog določa zagotovitev okvira za opredelitev in odpravo makroekonomskih neravnovesij[4]. Predlog je treba analizirati z uredbo o izvršilnih ukrepih, da se odpravi makroekonomska neravnovesja; ta dva akta obsegata popolnoma dodelan mehanizem za preprečevanje in odpravo makroekonomskih neravnovesij.

Predlogi sprememb, ki sta jih vložila Odbor za ekonomske zadeve in Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, si prizadevajo spremeniti pravno podlago, in sicer z enotne pravne podlage, temelječe na členu 121(6), na večplastno pravno podlago, temelječo na členu 121(6) in 148(3) in(4) ali členu 121(6) v povezavi s členom 136.

Ozadje

Kot je poudarila Komisija v obrazložitvenem memorandumu[5], EU potrebuje močnejši ekonomski nadzor, ki bi moral zajeti vsa pomembna ekonomska področja. Tako je treba „makroekonomska neravnovesja [...] obravnavati skupaj s fiskalno politiko in reformami za okrepitev rasti“. Opisan trend bi bilo mogoče opredeliti na eni strani kot razširitev ekonomskega nadzora izven okvirov proračunskega nadzora, da se prepreči čezmerna makroekonomska neravnovesja, in na drugi strani kot poglobitev fiskalnega nadzora.

Mehanizem za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij sestavljata osnutka dveh sklopov predlaganih ukrepov.

Prvi sklop ukrepov je opredeljen v predlogu uredbe o postopku v zvezi s čezmernim neravnovesjem, katere namen je zagotoviti okvir za ugotavljanje in obravnavanje makroekonomskih neravnovesij. Sklop obsega redno ocenjevanje tveganj za nastanek neravnovesij, ki omogoča odpravo makroekonomskih neravnovesij, in je povezano s pravili, ki omogočajo korektivne ukrepe.

Drugi osnutek predloga se osredotoča na izvajanje ukrepov za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. Slednji zadeva zgolj države članice euroobmočja ter predstavlja spodbudo za države članice, da se lotijo reševanja makroekonomskih neravnovesij v zgodnji fazi ter po potrebi zagotovijo ustrezne korektivne ukrepe.

Predlagane pravne podlage

Člen 121(6)

6. Evropski parlament in Svet lahko z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz odstavkov 3 in 4[6].

Člen 121(3)

Za zagotavljanje tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic Svet na podlagi poročil, ki mu jih predloži Komisija, spremlja gospodarski razvoj v vsaki od držav članic in v Uniji ter skladnost ekonomskih politik s širšimi smernicami iz odstavka 2, redno pa pripravlja tudi celovito oceno. Zaradi tega večstranskega nadzora pošiljajo države članice Komisiji podatke o pomembnih ukrepih, ki so jih sprejele na področju svoje ekonomske politike, in vse druge podatke, za katere menijo, da so potrebni.

Člen 148(3) in (4)

3. Vsaka država članica pošlje Svetu in Komisiji letno poročilo o najpomembnejših ukrepih, sprejetih za izvajanje njene politike zaposlovanja glede na smernice za zaposlovanje iz odstavka 2.

4. Svet na podlagi poročil iz odstavka 3 in po prejemu stališč Odbora za zaposlovanje vsako leto preveri izvajanje politik zaposlovanja držav članic glede na smernice za zaposlovanje. Če Svet meni, da je glede na to preverjanje tako primerno, lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočila za države članice.

Člen 136

1. Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 121 in 126, razen postopka iz člena 126(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:

(a)    za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;

(b)    za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.

2. V zvezi z ukrepi iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo pri glasovanju samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).

Pristop Sodišča

Po ustaljeni sodni praksi imajo ukrepi načeloma samo eno pravno podlago. Če se pri pregledu namena in vsebine ukrepa Unije izkaže, da ima dvojni cilj, ali če ima dve sestavini, tako da sodi v področje uporabe različnih pravnih podlag, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj stranska, mora ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino.[7]

Izjemoma mora ukrep, če se zanj ugotovi, da ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, temeljiti na ustreznih različnih pravnih podlagah[8].

Analiza predlaganih pravnih podlag

V skladu z uvodno izjavo 3 je cilj zadevnega predloga razširiti ekonomski nadzor držav članic, da se preprečijo čezmerna makroekonomska neravnovesja, prizadetim državam članicam pa pomaga, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo. Za dosego tega namena opredeljuje določbe za ugotavljanje (poglavje II, členi 3-5), preprečevanje (poglavje II, člen 6) in odpravo makroekonomskih neravnovesij (poglavje III, členi 7-11).

Predlagana uredba obsega redno ocenjevanje tveganj za nastanek neravnovesij na podlagi preglednice kazalnikov in z izvajanjem poglobljene analize po državah. Po potrebi bi lahko Svet državi članici, v kateri so nastala neravnovesja (ali obstaja tveganje za njihov nastanek) dal priporočila, specifična za posamezno državo. Nadalje lahko Svet ugotovi obstoj večjih neravnovesij ali neravnovesij, ki ogrožajo EMU. V tem primeru se odpre postopek čezmernega neravnovesja; Svet lahko zadevni državi članici priporoči sprejem korektivnih ukrepov v določenem roku ter predložitev načrta korektivnih ukrepov.

Glede na predhodno navedena razmišljanja se zdi, da je edini namen predlagane uredbe razširiti postopek ekonomskega nadzora, kot to omogoča člen 121(6) PDEU. Pravna podlaga predloga se tako zdi ustrezna.

Nadalje se ne zdi potrebno dodati nobenega od dodatnih členov iz predlogov sprememb, ki so bili vloženi v pristojnih odborih.

Če se člen 121(6) že sklicuje na odstavek 3, potem ni potrebno dodati člena 121(3) kot dodatne pravne podlage.

Poleg tega je člen 148 del Naslova IX, ki se nanaša na zaposlovanje. Ta določba Svetu omogoča, da na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme smernice, ki jih morajo države članice upoštevati v svojih politikah zaposlovanja. Člen 148(3) in (4) omogoča Svetu, da „preveri izvajanje politik zaposlovanja držav članic glede na smernice za zaposlovanje“ ter sprejme priporočila za države članice. Ne služi pa kot pravna podlaga za sprejemanje zakonodaje stricto sensu.

Zato odstavka 3 in 4 člena 148 ne bi mogla predstavljati ustrezne pravne podlage za predlagano uredbo, katere opredeljen cilj je v vsakem primeru razširitev ekonomskega nadzora.

Poleg tega tudi noben element predlaganega akta ne opravičuje vključitev člena 136 PDEU kot pravne podlage.

Sklep

Glede na navedene pomisleke se zdi, da je člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.

• [1]  Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Evelyn Regner (podpredsednik), Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Arlene McCarthy, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
• [2]  Pakt za stabilnost in rast sestavljajo Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast.
• [3]  „Okrepitev usklajevanja ekonomskih politik“ z dne 12. maja 2010; „Usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU“ z dne 30. junija 2010.
• [4]  Obrazložitveni memorandum. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD)).
• [5]  Prav tam.
• [6]  Člen 121(4) Kadar se v okviru postopka iz odstavka 3 ugotovi, da ekonomske politike neke države članice niso skladne s širšimi smernicami iz odstavka 2 ali da bi lahko ogrozile pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, lahko Komisija na to državo članico naslovi opozorilo. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi potrebna priporočila na to državo članico. Svet lahko po predlogu Komisije odloči, ali bo svoja priporočila objavil.
  V okviru tega odstavka Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.
  Kvalificirana večina preostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 238(3)(a).
• [7]  Zadeva 91/05 Komisija proti Svetu [2008] ECR I- 3651.
• [8]  Zadeva C-338/01 Komisija proti Svetu [2004] ECR I- 4829.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (23. 3. 2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij
(KOM(2010)0527 – C7‑0301/2010 – 2010/0281(COD))

Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje mnenja

Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, namenjen okrepitvi gospodarskega upravljanja v EU in euroobmočju. Sveženj vsebuje šest predlogov: štirje obravnavajo fiskalna vprašanja, vključno z reformo Pakta za stabilnost in rast, medtem ko je namen dveh novih uredb zaznavanje in odpravljanje pojavljajočih se makroekonomskih neravnovesij v EU in euroobmočju.

V slednjih dveh Komisija predlaga vrsto novih elementov za nadzor in korigiranje makroekonomskih ravnovesij, zato da bi gospodarski nadzor EU razširili na nefiskalna področja. „Preventivni del“ teh elementov zajema redno oceno tveganja neravnovesij na podlagi preglednice kazalnikov in z izvajanjem poglobljene analize po državah. Po potrebi bi moral Svet na posamezno državo članico s hudimi neravnovesji ali takimi neravnovesji, ki bi ogrožale delovanje evropske monetarne unije, nasloviti posebej zanjo oblikovana priporočila. Poleg tega „korektivni del“, ki je predstavljen v predlogu o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, predvideva, da bi države članice v euroobmočju, ki bi izkazovale premajhno skladnost z zadevnimi priporočili, utegnile priti v postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in bi jim bile lahko naložene tudi sankcije – letna globa.

Ugotovitve

Predlogi Komisije vsebujejo številne smiselne zamisli. Pripravljavka mnenja na splošno soglaša s Komisijo, da je treba razviti nov strukturiran postopek za preprečevanje in korigiranje škodljivih makroekonomskih razmerij v posameznih državah članicah. Opozarja tudi, da je Komisija že v svojem sporočilu EMU@10 nakazala, da so razlike med državami članicami naraščale še pred krizo in da je bilo to poglobljeno obravnavano v resoluciji Evropskega parlamenta o tej temi. Mehanizem za spremljanje in preprečevanje tovrstnih razlik in neravnovesij bo torej več kot dobrodošel. Pripravljavka pa vseeno meni, da so potrebni številni popravki, s katerimi bi zagotovili zaznavanje neravnovesij in razlik med državami članicami ter njihovo učinkovito preprečevanje in morebitno korigiranje. Pripravljavka mnenja zato uvaja vrsto predlogov sprememb k predlogom Komisije o preprečevanju in korigiranju makroekonomskih neravnovesij in izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, pri tem pa se loteva spodaj opisanih glavnih področij.

– Evropski nadzorni okvir mora poleg splošnih gospodarskih in finančnih vidikov zajeti tudi zaposlovanje in socialne vidike. V ta namen bi bilo treba v preventivni del nadzornega okvira kot pravno podlago dodati člen 148 Pogodbe o delovanju EU (PDEU), zadevna uredba pa bi morala enakovredno obravnavati preprečevanje in korigiranje makroekonomskih in socialnih neravnovesij. S tem bi zagotovili celovitejši ekonomski in socialni pristop.

– V zvezi s tem bi bilo treba pri ocenjevanju neravnovesij upoštevati tudi instrumente, ki temeljijo na členu 148 PDEU, zlasti smernice držav članic o zaposlovanju, ki bi jih dopolnili s posebnimi orodji za zaznavanje in preprečevanje socialnih neravnovesij. Odbor za zaposlovanje (EMCO) in Odbor za socialno zaščito (SPC) morata torej biti aktivno vključena v vse zadevne postopke nadzora.

– Komisija bi morala torej z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU sprejeti in redno posodabljati preglednico kazalnikov, ki bi bila orodje za zgodnje zaznavanje in spremljanje neravnovesij. Glavni kazalniki bi morali zajemati ustrezne vidike zaposlovanja, brezposelnosti, revščine in davkov.

– Sistem za korigiranje neravnovesij ne bi samo prispeval k proračunski disciplini v euroobmočju držav članic, pač pa bi moral biti zasnovan tudi tako, da bi preprečeval nastajanje nesimetričnih pretresov in prispeval k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Njegovo delovanje bi moralo torej spodbujati uresničevanje ciljev EU glede rasti in delovnih mest, kakor je bilo sprejeto v sklopu strategije Evropa 2020.

– Poleg tega korektivni sistem ne bi smel zajemati samo glob (sankcij), pač pa tudi spodbude, tudi kadar bi šlo za korigiranje čezmernih neravnovesij. Vse odločitve o naložitvi sankcije ali globe državi članici bi morala spremljati ocena socialnega učinka.

– Sredstva, zbrana od držav članic, ki ne bi upoštevale zadevnih priporočil, bi bilo treba uporabiti za podpiranjem ciljev EU v zvezi z dolgoročnimi naložbami in zaposlovanjem, ne pa le porazdeliti med države članice, ki ne bi bile v postopku za obvladovanje čezmernega neravnovesja, kot predlaga Komisija.

Pripravljavka mnenja tudi trdi, da je izredno pomembno okrepiti vlogo Evropskega parlamenta v vsem nadzornem procesu. Poleg tega sta za verodostojen in pregleden nadzorni okvir potrebna tudi redno posvetovanje s socialnimi partnerji in večja udeležba nacionalnih parlamentov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij	Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih in socialnih neravnovesij
Obrazložitev
Novi evropski nadzorni okvir mora poleg splošnih gospodarskih in finančnih dejavnikov zajeti tudi zaposlovanje in socialne vidike. Predlagana uredba bi morala zato obravnavati makroekonomska in socialna neravnovesja v EU.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Navedba sklicevanj 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121(6) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(6), v povezavi s členom 148(3) in (4) te pogodbe,
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Da se oblikuje usklajena strategija zaposlovanja, kakor določa Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), bi morale države članice in Unija delovati v skladu s smernicami o spodbujanju izobražene, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trga dela, ki bi se ustrezno odzival na gospodarske spremembe.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1b) Notranji trg, kakor ga predvideva PDEU, bi moral služiti trajnostnemu razvoju Unije na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in stabilnosti cen, močnega konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, usmerjenega v polno zaposlenost in socialno kohezijo ter tudi visoki ravni varstva okolja in njegovi boljši kakovosti.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1c) V PDEU je določeno, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva ter bojem proti socialni izključenosti.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1d) Evropski svet je 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast, ki naj bi EU omogočila, da bo po krizi še močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Evropski svet je tudi sklenil, da se bo 1. januarja 2011 začel evropski semester za usklajevanje politike, tako da bi države članice lahko imele korist od zgodnjega usklajevanja na ravni Unije ter da bi omogočile okrepljen nadzor, pa tudi hkratno ocenjevanje proračunskih ukrepov in strukturnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Zato je treba graditi na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije.	(2) Zato je treba glede makroekonomskih in socialnih neravnovesij graditi na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Zlasti je treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da se preprečijo čezmerna makroekonomska neravnovesja, prizadetim državam članicam pa pomaga, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo. Razširjanje okvira gospodarskega nadzora mora sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora.	(3) Zlasti je treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da se preprečijo čezmerna makroekonomska in socialna neravnovesja, prizadetim državam članicam pomaga, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo, spodbuja razvojne strategije, ki se medsebojno krepijo, in omogoča spremljanje napredka pri uresničevanja ciljev Unije in glede rasti in zaposlovanja. Razširjanje okvira gospodarskega nadzora mora sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za odpravo takih neravnovesij je treba oblikovati postopek, ki je podrobno določen v zakonodaji.	(4) Za odpravo takih neravnovesij je treba oblikovati celovitejši ekonomski in socialni pristop ter postopek, ki bo podrobno določen v zakonodaji.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, morajo biti v celoti skladni s horizontalnimi določbami PDEU, namreč členi 7, 8, 9, 10 in 11 PDEU, členom 153(5) PDEU in protokolom (št. 26) o storitvah splošnega interesa, priloženem k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) Pogodbe je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.	(5) Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) PDEU je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, ki bodo zajemala spodbude in globe.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Skupno letno poročilo iz člena 148 PDEU je treba dopolniti tudi s posebnimi orodji za zaznavanje in preprečevanje socialnih neravnovesij.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Ta postopek mora temeljiti na opozorilnem mehanizmu za zgodnje odkrivanje nastajajočih makroekonomskih neravnovesij. Njegova podlaga mora biti okvirna in transparentna preglednica v kombinaciji z ekonomsko presojo.	(6) Ta postopek mora temeljiti na opozorilnem mehanizmu za zgodnje odkrivanje nastajajočih makroekonomskih in socialnih neravnovesij. Njegova podlaga mora biti okvirna in transparentna preglednica v kombinaciji z ekonomsko in socialno presojo, zlasti z vidika konkurenčnosti, konvergence in solidarnosti.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da bi oblikovala seznam pomembnih kazalnikov, ki jih je treba vključiti v preglednico in prilagoditi sestavo kazalnikov, pragov in uporabljene metodologije, zato da se preglednica uporablja kot orodje za lažje zgodnje odkrivanje neravnovesij in njihovo spremljanje. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki in socialnimi partnerji. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti hkrati, pravočasno in ustrezno poslani Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Preglednica mora biti sestavljena iz omejenega sklopa ekonomskih in finančnih kazalnikov, bistvenih za odkrivanje makroekonomskih neravnovesij, in ustreznih okvirnih pragov. Sestava preglednice se lahko spreminja s časom, med drugim zaradi spreminjajoče se nevarnosti za makroekonomsko stabilnost ali izboljšane razpoložljivosti zadevnih statističnih podatkov.	(7) Preglednica bo morala biti sestavljena iz omejenega sklopa realnih in nominalnih ekonomskih, socialnih in finančnih kazalnikov, bistvenih za konkurenčnost ter odkrivanje makroekonomskih in socialnih neravnovesij, in ustreznih okvirnih pragov. Sestava preglednice bi se morala po potrebi spreminjati z delegiranimi akti, med drugim zaradi spreminjajoče se nevarnosti za makroekonomsko in socialno stabilnost ali izboljšane razpoložljivosti zadevnih statističnih podatkov.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Prekoračitev enega ali več okvirnih pragov ne pomeni nujno, da nastajajo makroekonomska neravnovesja, saj mora gospodarska politika upoštevati medsebojne povezave med makroekonomskimi spremenljivkami. Z ekonomsko presojo je treba zagotoviti, da se vse informacije – bodisi iz preglednice bodisi ne – obravnavajo v kontekstu in da postanejo del celovite analize.	(8) Prekoračitev enega ali več okvirnih pragov ne pomeni nujno, da nastajajo makroekonomska ali socialna neravnovesja, saj mora gospodarska politika upoštevati medsebojne povezave med makroekonomskimi in socialnimi spremenljivkami, pa tudi položajem v določenem ekonomskem ciklu gospodarstva. Z ekonomsko presojo bi bilo treba zagotoviti, da se vse informacije – bodisi iz preglednice bodisi ne – obravnavajo v kontekstu in da postanejo del celovite analize.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Komisija mora na podlagi postopka večstranskega nadzora in opozorilnega mehanizma določiti, pri katerih državah članicah je treba opraviti poglobljen pregled. Poglobljen pregled mora zajemati temeljito analizo vzrokov neravnovesij v zadevni državi članici. O njem mora razpravljati Svet in v primeru držav članic, katerih valuta je euro, Euroskupina.	(9) Komisija mora na podlagi postopka večstranskega nadzora in opozorilnega mehanizma določiti, pri katerih državah članicah je treba opraviti poglobljen pregled. Ta mora zajemati temeljito analizo vzrokov notranjih in zunanjih neravnovesij v zadevni državi članici, pa tudi v euroobmočju. Temeljiti bi moral na podrobni preučitvi široke palete ekonomskih spremenljivk in upoštevati nacionalne posebnosti pri industrijskih razmerjih in socialnem dialogu. O njem mora razpravljati Evropski parlament, Svet in v primeru držav članic, katerih valuta je euro, Euroskupina.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Postopek za spremljanje in odpravljanje škodljivih makroekonomskih neravnovesij s preprečevalnimi in korektivnimi elementi zahteva izboljšana orodja za nadzor, ki temeljijo na orodjih, ki se uporabljajo v postopku večstranskega nadzora. To lahko v primeru resnih neravnovesij, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, vključuje okrepljene nadzorne misije Komisije v države članice in dodatna poročila držav članic.	(10) Postopek za spremljanje in odpravljanje škodljivih makroekonomskih in socialnih neravnovesij s preprečevalnimi in korektivnimi elementi zahteva izboljšana orodja za nadzor, ki temeljijo na orodjih, ki se uporabljajo v postopku večstranskega nadzora, in analizo vpliva zaposlovanja na makroekonomske razmere na podlagi skupnega ocenjevalnega okvira, vključno s prikazom uspešnosti zaposlovanja. To lahko v primeru resnih neravnovesij, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije ali socialno kohezijo, vključuje okrepljene nadzorne misije Komisije v države članice in dodatna poročila držav članic.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Pri ocenjevanju neravnovesij je treba upoštevati njihovo resnost, v kolikšni meri se lahko štejejo za netrajna ter kateri morebitni negativni ekonomski in finančni učinki se lahko prelijejo na druge države članice. Upoštevati je treba tudi zmožnost zadevnih držav članic za gospodarsko prilagajanje ter njihove rezultate pri spoštovanju prejšnjih priporočil na podlagi te uredbe in drugih priporočil na podlagi člena 121 Pogodbe v okviru večstranskega nadzora, zlasti širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije.	(11) Pri ocenjevanju neravnovesij je treba upoštevati njihovo resnost, v kolikšni meri se lahko štejejo za netrajna, ter zlasti, kateri morebitni negativni ekonomski, socialni in finančni učinki se lahko prelijejo v druge države članice. Strukturno in kratkoročno naravo neravnovesij ter njihove vzroke nacionalnega značaja, značaja Unije ali zunanjega značaja je treba razumeti. Medsebojne povezave med političnimi možnostmi različnih držav članic ter učinke prelivanja je treba ustrezno upoštevati. Upoštevati je treba tudi rezultate zadevnih držav članic pri spoštovanju prejšnjih priporočil na podlagi te uredbe in drugih priporočil na podlagi členov 121 in 148 PDEU v okviru večstranskega nadzora, zlasti širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter smernic za politiko zaposlovanja držav članic, in posledice tovrstnih priporočil.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Če se ugotovijo makroekonomska neravnovesja, je na zadevno državo članico treba nasloviti priporočila, ki bodo služila kot smernice glede ustreznih odzivov politike. Odziv politike zadevne države članice na neravnovesja mora biti pravočasen, pri tem pa je treba uporabiti vse razpoložljive instrumente politike, ki so pod nadzorom javnih organov. Prilagojen mora biti posebnemu okolju in okoliščinam zadevne države članice ter zajemati glavna področja gospodarske politike, po možnosti tudi fiskalno in plačno politiko ter trge dela, trg proizvodov in storitev ter ureditev finančnega sektorja.	(12) Če se ugotovijo makroekonomska in socialna neravnovesja, je na zadevno državo članico treba nasloviti priporočila, ki bodo služila kot smernice glede ustreznih odzivov politike. Odziv politike zadevne države članice na neravnovesja mora biti pravočasen, pri tem pa je treba uporabiti vse ustrezne instrumente politike, ki so pod nadzorom javnih organov. Temeljiti bi moral na tesnem dialogu s socialnimi partnerji in drugimi nacionalnimi zainteresiranimi stranmi ter v celoti upoštevati omejitve, ki jih imajo vladni ukrepi zaradi spoštovanja temeljnih pravic teh akterjev. Prilagojen bi moral biti posebnemu okolju in okoliščinam zadevne države članice ter zajemati glavna področja gospodarske politike, po možnosti tudi fiskalno in davčno politiko ter trge dela, trg proizvodov in storitev ter ureditev finančnega sektorja. Izveden mora biti ob spoštovanju člena 9 PDEU in usmerjen v spodbujanje visoke ravni zaposlenosti, zajamčeno ustrezno socialno varstvo in bolj proti socialni izključenosti.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zgodnja opozorila in priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja, naslovljena na države članice ali Unijo, zadevajo makrofinančna tveganja. Lahko tudi upravičujejo ustrezne nadaljnje ukrepe v okviru nadzora neravnovesij.	(13) Zgodnja opozorila in priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja, naslovljena na države članice ali Unijo, zadevajo samo makrofinančna tveganja. Lahko tudi upravičujejo ustrezne nadaljnje ukrepe v okviru nadzora neravnovesij.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Če se ugotovijo resna makroekonomska neravnovesja, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, je treba začeti postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, ki lahko vključuje izdajo priporočil državam članicam, zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem ter pri državah članicah, katerih valuta je euro, v primeru, da večkrat zaporedoma ne sprejmejo korektivnih ukrepov, možnost ukrepanja proti njim v skladu z Uredbo (EU) št. […/…].	(14) Če se ugotovijo resna makroekonomska in socialna neravnovesja, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije ali socialno kohezijo, je treba začeti postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, ki lahko vključuje izdajo priporočil državam članicam, zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem ter pri državah članicah, katerih valuta je euro, v primeru, da večkrat zaporedoma ne sprejmejo korektivnih ukrepov, možnost ukrepanja proti njim v skladu z Uredbo (EU) št. […/…].
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Vsaka država članica, proti kateri je bil uveden postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, mora izdelati načrt korektivnih ukrepov s podrobnostmi o politikah, zasnovanih za izvajanje priporočil Sveta. Načrt mora zajemati časovni razpored izvajanja predvidenih ukrepov. Potrditi ga mora Svet na podlagi poročila Komisije.	(15) Vsaka država članica, proti kateri je bil uveden postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, mora izdelati načrt korektivnih ukrepov s podrobnostmi o politikah, zasnovanih za izvajanje priporočil Sveta. Načrt bi moral odražati naravo neravnovesij, biti omejen na vidike politike pod legitimnim nadzorom vladnih organov in zajemati časovni razpored izvajanja predvidenih ukrepov. Potrditi ga mora Svet na podlagi poročila Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Ker zaradi tesnih trgovinskih in finančnih medsebojnih povezav med državami članicami ter prelivanja učinkov nacionalnih gospodarskih politik na Unijo in euroobmočje kot celoto države članice ne morejo zadovoljivo ustvariti učinkovitega okvira za odkrivanje in preprečevanje makroekonomskih neravnovesij in se lahko ta okvir bolje ustvari na ravni Unije, lahko Unija v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –	(16) Ker zaradi tesnih trgovinskih in finančnih medsebojnih povezav med državami članicami ter prelivanja učinkov nacionalnih gospodarskih politik na Unijo in euroobmočje kot celoto države članice ne morejo zadovoljivo ustvariti učinkovitega okvira za odkrivanje in preprečevanje makroekonomskih ter socialnih neravnovesij in se lahko ta okvir bolje ustvari na ravni Unije, lahko Unija v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa podrobna pravila za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v Uniji.	Ta uredba določa podrobna pravila za odkrivanje, preprečevanje ter odpravljanje makroekonomskih in socialnih neravnovesij v Uniji.
Obrazložitev
Novi evropski nadzorni okvir mora poleg splošnih gospodarskih in finančnih dejavnikov zajeti tudi zaposlovanje in socialne vidike. Predlagana uredbi bi morala zato obravnavati makroekonomska in socialna neravnovesja v EU.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „neravnovesja“ pomenijo makroekonomski razvoj, ki negativno vpliva ali lahko negativno vpliva na pravilno delovanje gospodarstva države članice ali ekonomske in monetarne unije ali celotne Unije;	(a) „neravnovesja“ pomenijo makroekonomski ali socialni razvoj, ki negativno vpliva ali lahko negativno vpliva na pravilno delovanje gospodarstva, konkurenčnost in konvergenco ali socialno kohezijo države članice, euroobmočja ali vse Unije;
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „čezmerna neravnovesja“ pomenijo resna neravnovesja, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije.	(b) „čezmerna neravnovesja“ pomenijo resna neravnovesja, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije ali socialno kohezijo.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija po posvetovanju z državami članicami izdela okvirno preglednico kot orodje za olajšanje zgodnjega odkrivanja neravnovesij in njihovega spremljanja.	1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov po posvetovanju socialni partnerjev v skladu s členom -12, s čimer bi olajšali zgodnje odkrivanje neravnovesij in njihovo spremljanje, in sicer z oblikovanjem preglednice, ki zajema seznam kazalnikov, ki se lahko po potrebi spremeni, da bi vključili nova neravnovesja in bolje ocenili konkurenčne položaje ali prekomerna notranja in zunanja neravnovesja.
	1a. Ta preglednica vsebuje seznam kazalnikov, kot je določeno v Prilogi.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preglednico sestavlja vrsta makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice. Komisija lahko za te kazalnike določi okvirne spodnje ali zgornje prage kot opozorilne stopnje. Pragi, ki se uporabljajo za države članice, katerih valuta je euro, se lahko razlikujejo od pragov, ki se uporabljajo za druge države članice.	2. Preglednico sestavlja vrsta kazalnikov, ki so pomembni za zaznavanje tveganj potencialnih makroekonomskih, makrofinančnih in socialnih neravnovesij v državah članicah ali med njimi. Komisija za te kazalnike določi okvirne simetrične spodnje in zgornje prage kot opozorilne stopnje, pri čemer upošteva začetno uspešnost držav članic, njihov povprečni položaj v Uniji in euroobmočju ter njihov razvoj skozi čas. Pragi, ki se uporabljajo za države članice, katerih valuta je euro, se lahko razlikujejo od pragov, ki se uporabljajo za druge države članice.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija redno ocenjuje ustreznost preglednice, vključno s sestavo kazalnikov, določenimi pragi in uporabljeno metodologijo, ter jo prilagodi, če je to potrebno za ohranitev ali povečanje zmožnosti odkrivanja nastajajočih neravnovesij in spremljanje njihovega razvoja. Spremembe metodologije in sestave preglednice ter povezanih pragov se objavijo.	4. Komisija redno ocenjuje ustreznost preglednice, vključno s sestavo kazalnikov, določenimi pragi in uporabljeno metodologijo, ter je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom -12, da jo prilagodi, če je to potrebno za ohranitev ali povečanje zmožnosti odkrivanja nastajajočih neravnovesij in spremljanje njihovega razvoja.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Objavo posodobljene preglednice spremlja poročilo Komisije, ki vsebuje ekonomsko in finančno oceno, obravnava gibanje kazalnikov, pri čemer se po potrebi opira na druge ekonomske in finančne kazalnike, ki so pomembni za odkrivanje neravnovesij. V poročilu se navede tudi, ali prekoračitev spodnjih ali zgornjih pragov v eni državi članici ali več državah članicah pomeni možnost nastanka neravnovesij.	2. Objavo posodobljene preglednice spremlja poročilo Komisije, ki vsebuje uravnoteženo ekonomsko, socialno in finančno oceno, zlasti glede konkurenčnosti in konvergence, ter obravnava kazalnike, pri čemer se po potrebi opira na druge ekonomske, socialne in finančne ali strukturne kazalnike, ki so pomembni za odkrivanje neravnovesij. Upoštevati je treba primere najboljše prakse. V poročilu se navede tudi, ali prekoračitev spodnjih ali zgornjih pragov v eni državi članici ali več državah članicah pomeni možnost nastanka neravnovesij v zadevni državi članici, drugih državah članicah ali vsej Uniji. Treba je upoštevati vse razpoložljive informacije, zaključkov pa se ne sme delati na podlagi preglednice, ki temelji samo na kazalnikih.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) Pogodbe razpravlja o poročilu Komisije in sprejme sklepe o njem. Euroskupina razpravlja o poročilu, če neposredno ali posredno zadeva državo članico, katere valuta je euro.	4. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU ter v okviru pregleda izvajanja zaposlovalne politike v skladu s članom 148(4) PDEU po posvetovanju z Odborom za zaposlovanje in socialnimi partnerji razpravlja o poročilu Komisije in sprejme sklepe o njem. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko organizira javne razprave o poročilu Komisije. Euroskupina razpravlja o poročilu, če neposredno ali posredno zadeva državo članico, katere valuta je euro.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija ob upoštevanju razprav Sveta in Euroskupine, kot je določeno v členu 4(4), opravi poglobljen pregled za vsako državo članico, za katero meni, da v njej obstajajo neravnovesja ali tveganje zanje. Ta presoja vključuje oceno, ali v zadevni državi članici obstajajo neravnovesja in ali so ta neravnovesja čezmerna.	1. Komisija ob upoštevanju razprav Sveta in Euroskupine, kot je določeno v členu 4(4), opravi poglobljen pregled za vsako državo članico, za katero meni, da v njej obstajajo neravnovesja ali tveganje zanje. Ta presoja vključuje oceno, ali v zadevni državi članici obstajajo neravnovesja in ali so ta neravnovesja čezmerna. Poglobljeni pregled je zasnovan na podrobni preučitvi širokega spektra ekonomskih spremenljivk in priznava nacionalne posebnosti glede odnosov med delavci in delodajalci ter socialnega dialoga.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ali je država članica, ki je predmet pregleda, sprejela ustrezne ukrepe kot odgovor na priporočila Sveta ali pozive, sprejete v skladu s členoma 121 in 126 Pogodbe ter členi 6, 7, 8 in 10 te uredbe, kot je ustrezno;	(a) ali je država članica, ki je predmet pregleda, sprejela ustrezne ukrepe kot odgovor na priporočila Sveta ali pozive, sprejete v skladu s členi 121, 126 in 148 PDEU ter členi 6, 7, 8 in 10 te uredbe, kot je ustrezno, in ekonomskimi, socialnimi in drugimi pomembnimi posledicami takšnih priporočil;
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 te uredbe meni, da v državi članici obstajajo neravnovesja, o tem obvesti Svet. Svet lahko na priporočilo Komisije na zadevno državo članico naslovi potrebna priporočila v skladu s postopkom iz člena 121(2) Pogodbe.	1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 te uredbe meni, da v državi članici obstajajo neravnovesja, o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Svet lahko na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom na zadevno državo članico naslovi potrebna priporočila v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V normalnih pogojih se rezultati poglobljenega pregleda predstavijo Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru evropskega semestra za usklajevanje politike.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Svet o svojih priporočilih obvesti Evropski parlament. Priporočila Sveta se objavijo.	2. Svet o svojih priporočilih obvesti nacionalne parlamente. Priporočila Sveta se objavijo.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Priporočila Sveta in Komisije ne posegajo na področja, kot je oblikovanje plač, ki izrecno niso v pristojnosti Unije; Svet in Komisija največ pomembnosti namenita nacionalnim praksam in običajem na trgu dela, ki bi morale biti odločilne pri določanju vseh priporočil, povezanih z odgovornostmi socialnih partnerjev ali njihovo posebno pozicijo v socialnem dialogu.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnovesja, o tem obvesti Svet.	1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnovesja, o tem obvesti Evropski parlament in Svet.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Svet lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočila v skladu s členom 121(4) Pogodbe, v katerih razglasi obstoj čezmernega neravnovesja in zadevni državi članici priporoči sprejetje korektivnih ukrepov. V priporočilih navede vrsto neravnovesij in podrobno opredeli korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ter rok, v katerem mora zadevna država članica sprejeti te korektivne ukrepe. Svet lahko, kot je določeno v členu 121(4) Pogodbe, priporočila objavi.	2. Svet lahko na priporočilo Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme priporočila v skladu s členom 121(4) PDEU, v katerih razglasi obstoj čezmernega neravnovesja in zadevni državi članici priporoči sprejetje korektivnih ukrepov. V priporočilih navede vrsto neravnovesij in podrobno opredeli korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ter rok, v katerem mora zadevna država članica sprejeti te korektivne ukrepe. Svet lahko, kot je določeno v členu 121(4) PDEU, priporočila objavi.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica, proti kateri se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, predloži Svetu in Komisiji načrt korektivnih ukrepov v roku, ki se določi v priporočilih v skladu s členom 7. V načrtu korektivnih ukrepov se navedejo posebni in konkretni ukrepi politike, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje.	1. Vsaka država članica, proti kateri se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, predloži Svetu in Komisiji načrt korektivnih ukrepov v roku, ki se določi v priporočilih v skladu s členom 7 PDEU. V načrtu korektivnih ukrepov se uporabijo vsi pomembni instrumenti politike, ki jih nadzorujejo javni organi, ob upoštevanju temeljnih pravic državljanov, socialnih partnerjev in drugih nacionalnih zainteresiranih strani. V načrtu korektivnih ukrepov se navedejo posebni in konkretni ukrepi politike, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje.
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če se gospodarske razmere spremenijo, lahko Svet na priporočilo Komisije spremeni priporočila, ki jih je sprejel na podlagi člena 7, v skladu s postopkom iz istega člena. Zadevna država članica predloži popravljen načrt korektivnih ukrepov, ki se oceni v skladu s postopkom iz člena 8.	4. Če se gospodarske razmere spremenijo, lahko Svet na priporočilo Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom spremeni priporočila, ki jih je sprejel na podlagi člena 7, v skladu s postopkom iz istega člena. Zadevna država članica predloži popravljen načrt korektivnih ukrepov, ki se oceni v skladu s postopkom iz člena 8.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen -12 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen -12
	Izvajanje delegacije
	1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.
	2. Pooblastilo za izvajanje delegacije iz člena 3(1) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let z začetkom …*. Komisija najkasneje devet mesecev pred koncem obdobja štirih let pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja nasprotuje takšnemu podaljšanju.
	3. Pooblastilo iz člena 3(1) in (4) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njej določen. Na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo, ne vpliva.
	4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.
	5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členoma 3(1) in (4), začnejo veljati, le če Evropski parlament ali Svet ne sporočita svojega nasprotovanja v roku treh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlamenti in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
	_____ * Datum začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen -12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen -12a
	Pregled
	1. Komisija do ...* in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu je med drugim ovrednoteno tudi:
	(a) ali je bilo mogoče na podlagi kazalnikov in pragov preglednice zaznati pojavljajoča se neravnovesja in spremljati njihovo gibanje;
	(b) napredek učinkovitega usklajevanje gospodarskih politik v skladu s PDEU.
	2. Poročilo in vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
	______ *UL vstaviti datum: xxx let po začetku veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Priloga (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	PRILOGA
	Seznam kazalnikov v preglednici iz člena 3 lahko vsebuje naslednji niz kazalnikov:
	(1) trgi proizvodov in storitev (inflacija, bilanca tekočih računov, javne in zasebne raziskave in razvoj, izdatki, stanovanja, kmetijstvo in razvoj cen energije);
	(2) kapitalski trgi (rast kreditov, javni in zasebni dolg, javne in zasebne naložbe, neposredne tuje naložbe – stanje neto tuje aktive);
	(3) trgi dela (stopnja zaposlenosti in brezposelnosti po spolu in starostnih skupinah, lestvica plač in nadomestil, naložbe v izobraževanje, revščina);
	(4) davki (stopnja obdavčitve dela in kapitala);
	(5) fiskalna, gospodarska, socialna in okoljska vzdržnost;
	(6) agregatno povpraševanje in ponudba;
	(7) razlike v notranjem dohodku;
	(8) delež prihodkov iz naslova dela v celotnem BDP in stopnje dobička na enoto;
	(i) gibanje cen premoženja in energije;
	(j) gibanje deležev izvoza na trgu v Uniji in na trgih tretjih držav ter neto pozicije tujega premoženja;
	(k) prilivi neposrednih tujih investicij tretjih držav.

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje in uravnavanje makroekonomskih neravnovesij
Referenčni dokumenti	KOM(2010)0527 – C7-0301/2010 – 2010/0281(COD)
Pristojni odbor	ECON
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 21.10.2010
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Pervenche Berès 21.10.2010
Obravnava v odboru	1.12.2010		25.1.2011
Datum sprejetja	16.3.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 2 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Sven Giegold, Gesine Meissner, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Liam Aylward, Fiona Hall, Jacek Włosowicz

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje in uravnavanje makroekonomskih neravnovesij
Referenčni dokumenti	KOM(2010)0527 – C7-0301/2010 – 2010/0281(COD)
Datum predložitve EP	29.9.2010
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 21.10.2010
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 21.10.2010		EMPL 21.10.2010
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	BUDG 20.10.2010
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Elisa Ferreira 21.9.2010
Oporekanje pravni podlagi        Datum mnenja JURI	JURI 12.4.2011
Obravnava v odboru	26.10.2010		24.1.2011		22.3.2011
Datum sprejetja	19.4.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Herbert Dorfmann, Robert Goebbels, Carl Haglund, Krišjānis Kariņš, Barry Madlener, Claudio Morganti, Andreas Schwab
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Karima Delli, Monika Hohlmeier
Datum predložitve	6.5.2011