POROČILO o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020
28. 6. 2011 - (2010/2152(INI))
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Daniel Caspary
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (KOM(2010)0612),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Globalna Evropa: konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o trenutnem stanju pri pogajanjih glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Indijo[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo[6],
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 5. maja 2009 z naslovom „Prispevek k trajnostnemu razvoju: vloga pravične trgovine in nevladnih sistemov zagotavljanja trajnosti, povezanih s trgovino“ (KOM(2009)0215),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko[10],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Turčijo[11],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020[12],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo[13],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko[14],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o krepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini[15],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino[16],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom „Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope“,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami[17],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o trgovini s surovinami in izdelki[18],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008: Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti[19],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge[20],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo[21],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti[22],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma[23],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo[24],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU–ZDA[25],
– ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija 2010,
– ob upoštevanju člena 48 poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0255/2011),
Delež Evropske unije in Združenih držav Amerike v relativnem svetovnem BDP[26] se manjša, medtem ko so države v vzponu čedalje uspešnejše
A. ker je Evropska unija leta 2000, ob uvedbi lizbonske strategije, dosegala 25 % svetovnega BDP (merjeno v paritetah kupne moči), medtem ko naj bi ga po današnjih ocenah leta 2020 dosegala zgolj 18 %, kar je 28-odstotno zmanjšanje njenega relativnega gospodarskega rezultata,
B. ker sta dve največji razviti gospodarstvi, Evropska unija in Združene države Amerike, leta 2000 dosegali 48 % svetovnega BDP (v pariteti kupne moči), medtem ko naj bi ga po današnjih ocenah leta 2020 dosegali zgolj 35 %, kar je 27-odstotno zmanjšanje njunega relativnega skupnega gospodarskega rezultata,
C. ker sta dve največji gospodarstvi v vzponu, Kitajska in Indija, leta 2000 dosegali 10 % svetovnega BDP (v pariteti kupne moči), medtem ko naj bi ga po današnjih ocenah leta 2020 dosegali 25 %, kar je 150-odstotna rast njunega relativnega gospodarskega rezultata,
To relativno zmanjšanje BDP Evropske unije se zrcali tudi v njenih trgovinskih rezultatih[27]
D. ker je Evropska unija leta 1999 dosegala 19 % vsega svetovnega izvoza blaga in leta 2009 17,1 % svetovnega izvoza, kar pomeni zmanjšanje njenega relativnega izvoznega rezultata za 10 %,
E. ker je Evropska unija leta 1999 dosegala 19,5 % vsega svetovnega uvoza blaga in leta 2009 17,6 % svetovnega uvoza, kar pomeni zmanjšanje njenega relativnega uvoza za 10 %,
F. ker je se delež izvoza storitev v celotnem svetovnem izvozu Evropske unije od leta 1999 do 2009 povečal s 26,7 % na 30,2 %[28],
G. ker petdeset držav (trideset, če EU štejemo kot celoto) obvladuje osemdeset odstotkov svetovne trgovine,
Tudi demografske spremembe[29] vplivajo na gospodarske rezultate
H. ker naj bi se število prebivalstva Evropske unije do leta 2035 povečalo za skoraj 5 %, čemur naj bi sledilo strmo upadanje, in ker naj bi se število delovno aktivnega prebivalstva v Evropski uniji začelo zmanjševati že po letu 2010,
Gospodarstvo Evropske unije je močno odvisno od vključenosti v zunanjo rast
I. ker so rast, blaginja, delovna mesta in ohranjanje evropskega socialnega modela medsebojno povezani in drug drugega podpirajo,
J. ker naj bi po ocenah Komisije do leta 2015 že 90 % svetovne rasti prispevale države zunaj Evropske unije,
K. ker liberalizacija trgovine vodi v večjo produktivnost, prispeva k večji zunanji konkurenčnosti in bi lahko takoj pripomogla k neposredni gospodarski rasti za več kakor 1,5 % ter potrošnikom prinesla precejšnje koristi,
L. ker naj bi bilo po ocenah Komisije 18 % delovne sile v Evropski uniji, kar je 36 milijonov delovnih mest, odvisne od trgovinskih rezultatov Unije in ker primerjava med liberalizacijo trgovine in zaposlovanjem v zadnjih 10 letih kaže, da liberalizacija trgovine pripomore k zaposlovanju in ustvarjanju novih delovnih mest,
M. ker je ob upoštevanju demografskih napovedi za Evropsko unijo in njihovih negativnih posledic za rast nujno izkoristiti potencial rasti, ki spremlja povečanje produktivnosti in zunanjo trgovino,
Prihodnja evropska strategija o trgovinski politiki bi morala upoštevati posebnosti industrije in ozemelj EU ter odvisnost od zunanje rasti
N. ker sporočilo Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve“ predlaga ustrezne kratkoročne ukrepe, vendar ne razčleni prihodnje vloge Evropske unije v spremenjenem svetu,
O. ker je Komisija predlagala uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami v okviru naložbene politike EU,
Evropski parlament je pričakoval pravo strategijo o prihodnji trgovini, ki bi upoštevala srednje- in dolgoročni razvoj dogodkov, vendar ne bi izhajala iz napačnih predstav o nespremenjenem položaju na svetovnem trgovinskem prizorišču
1. na splošno odobrava trojni cilj pametne, vključujoče in trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020 in sporočilo Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve“, in poziva Komisijo, naj predstavi v prihodnost usmerjeno in inovativno strategijo za trgovino in naložbe, pri tem pa upošteva nove izzive za EU;
2. obžaluje, da mnogi zastavljeni cilji iz strategije Globalna Evropa še niso doseženi, in bi pričakoval bolj kritično analizo strategije, ki bi pojasnila vzroke za to;
3. vztraja pri tem, da Evropska unija potrebuje skladno dolgoročno trgovinsko strategijo, da bo lahko upoštevala izzive, ki so pred njo, ter zlasti velike države v vzponu; vztraja tudi pri tem, da bi morala taka strategija temeljiti na podrobni analizi trenutnih gibanj v svetovni trgovini, na notranjem in zunanjem razvoju Unije, pa tudi na raznolikosti evropskih podjetij, njihovem znanju ter tehnoloških prednostih; obžaluje, da sporočilo ne vsebuje poglobljene napovedi o tem, kakšen bi bil lahko z vidika načrtovanja politik „svet trgovine“ čez petnajst ali dvajset let; meni, da bi bilo treba s tem pregledom vzbuditi ambicije Komisije po dvostranskih trgovinskih zvezah v tem obdobju, vključno z izrazito zemljepisno strategijo, na primer s sklenitvijo novih sporazumov ali postavitvijo ciljev za odpravo tarif in netarifnih ovir z največjimi trgovinskimi partnerji;
4. poziva Komisijo, naj takšno napoved predloži kot osnovo in do poletja 2012 predloži revidirano srednje- in dolgoročno trgovinsko strategijo, saj je sporočilo „Trgovina, rast in svetovne zadeve“ ne vsebuje;
Evropski parlament se zaveda, da trgovinska politika ni sama sebi namen
5. vse zainteresirane strani opominja, da je sodobna trgovinska politika potrebna za upoštevanje drugih področij, kot so:
a) človekove pravice,
b) ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest,
c) pravice delavcev in osnovni delovni standardi MOD,
d) družbena odgovornost podjetij,
e) kmetijska politika,
f) okoljska politika,
g) podnebne spremembe,
h) boj proti revščini v EU in zunaj nje,
i) razvojna politika,
j) varstvo interesov in pravic potrošnikov,
k) zanesljivost oskrbe s surovinami in energijo,
l) zunanja politika,
m) sosedska politika,
n) industrijska politika,
o) zaščita lastninskih pravic, tudi pravic intelektualne lastnine,
p) spodbujanje načel pravne države;
6. poudarja, da je treba vzporedno spoštovati načela, izražena v resolucijah z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[30], o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[31] ter o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[32], ki jih je Evropski parlament sprejel z veliko večino, vsi sporazumi o prosti trgovini pa morajo obvezno vključevati načela o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih;
7. meni, da bo podnebne cilje mogoče doseči samo v sodelovanju z največjimi trgovinskimi partnerji EU, ki so tudi največji proizvajalci CO2; zato je prepričan, da bi samo globalni, večstranski podnebni sporazum omogočil evropski industriji, da ohrani svojo konkurenčnost;
8. poudarja, da trgovinske politike sicer ne bi smela preveč bremeniti vprašanja, ki niso neposredno povezana z mednarodno trgovino, a je vseeno ne gre obravnavati preveč izolirano, in poudarja, da je treba poiskati ravnovesje med trgovinskimi cilji Unije in drugimi vidiki zunanje politike, na primer okoljsko strategijo in humanitarnimi cilji ter prejšnjimi obveznostmi EU, da bi zagotovili usklajenost politik za razvoj; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih nameni prednost trgovinskim interesom, ki jih EU goji do trgovinskih partnerjev, ter pri obravnavi trgovinskih vprašanj zagotovi boljše usklajevanje znotraj institucij in med njimi; zato meni, da bi bilo treba pogosteje upoštevati, kako lahko druga politična področja po eni strani negativno, po drugi strani pa pozitivno vplivajo na trgovinsko politiko;
9. zahteva, da morajo biti prihodnji večstranski in dvostranski trgovinski sporazumi del dolgoročne industrijske strategije EU, zlasti za trajnostno obnovo in krepitev industrijske osnove z njenimi delovnimi mesti v Evropski uniji;
10. poudarja, da je trgovinska politika pomemben element nove industrijske politike Unije in da bi morala trgovina temeljiti na pošteni svetovni konkurenci in popolni vzajemnosti ohranjanja dobrih proizvodnih temeljev v Evropi;
Bolj bi si morali prizadevati za vključevanje državljanov
11. obžaluje, da mnogi državljani EU globalizacijo enačijo z upadajočo evropsko proizvodnjo in izgubo delovnih mest; zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo boljšo strategijo obveščanja o trgovinski politiki Evropske unije ter prednostih in slabostih mednarodne trgovine;
Evropski parlament je zelo naklonjen večstranskemu pristopu v Svetovni trgovinski organizaciji
12. meni, da je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija, še vedno daleč najučinkovitejši okvir za doseganje proste in poštene trgovine na svetovni ravni; vendar meni, da je potrebna reforma sistema Svetovne trgovinske organizacije, zlasti njenega organa za reševanje sporov, za njegovo večjo učinkovitost ter da bi morala Evropska unija oblikovati predloge za okrepitev Svetovne trgovinske organizacije in sposobnost priprave pravil razširiti na nova področja trgovinske politike ter med drugim zagotoviti, da bodo predpisi Svetovne trgovinske organizacije razloženi in razviti na način, ki podpira zaveze, dane v večstranskih okoljskih sporazumih;
13. ponovno izraža odločno podporo uspešni zaključitvi kroga pogajanj o razvoju iz Dohe, pri čemer bi se morale upoštevati spremembe trgovinskih tokov v svetu ter prerazporeditev koristi svetovne trgovine od začetka pogajanj, pa tudi potreba po uravnoteženem besedilu NAMA, ki bi zagotavljalo dostop do trgov v vzponu, na primer Indije, Kitajske in Zveze držav jugovzhodne Azije, obenem pa gospodarstvom v vzponu preprečilo, da bi s pomočjo prilagodljivosti, ki jo ponuja NAMA, zavarovala nekatere bistvene sektorje ter ohranila najvišje tarife;
Evropskemu parlamentu se sporazumi o prosti trgovini zdijo pomemben instrument za dostop do trga
14. meni, da bi morali biti vsi novi sporazumi o prosti trgovini, ki jih sklene EU, skladni s Svetovno trgovinsko organizacijo ter celostni, ambiciozni, tudi na področju trajnostnega razvoja, in uravnoteženi, omogočati bi morali vzajemen dostop do trga, poleg tega pa bi morali preseči sedanje mnogostranske obveznosti ter obveznosti, predvidene po uspešnem zaključku razvojne agende iz Dohe; pozdravlja doseženi napredek v nekaterih pogajanjih; hkrati obžaluje, da se večina pogajanj še ni končala; poziva Komisijo, naj preuči, kaj bi bilo mogoče storiti ali spremeniti, da bi se preostala pogajanja o sporazumih o prosti trgovini končala bolje in hitreje, vendar ne na račun žrtvovanja evropskih interesov, saj bi morala imeti vsebina vselej prednost pred hitrostjo; poziva Komisijo, naj preuči morebitne vplive glede delovnih mest, zlasti z namenom prilagoditve njenih mandatov za sklepanje sporazumov o prosti trgovini, ki imajo dolgoročne koristi za rast EU; poziva Komisijo, naj preuči možnost vključitve mehanizmov reševanja sporov Svetovne trgovinske organizacije v dvostranske sporazume o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj zmanjša učinek t. i. sklede špagetov, npr. s pogajanji o večstranskih pravilih o poreklu blaga; zahteva, da se izvede integracija poglavja o trajnosti, povezanega z zaščitnimi klavzulami, da se v sporazume o prosti trgovini vključijo področja, kot so trgovina, okolje, proizvodnja in predelovalne dejavnosti;
15. opozarja Komisijo, naj v okviru določanja trgovinskih prednostnih nalog glede časovnega razporeda in strateških geografskih območij izvede temeljito, neodvisno in nepristransko predhodno presojo evropskih interesov, preden se odloči o prihodnjih partnerjih, s katerimi bi sklenila sporazume o prosti trgovini, in o pogajalskih mandatih; poudarja, da bi se morali o sporazumih o prosti trgovini pogajati le z državami, ki so zanimive z gospodarskega vidika, in da bi morali pri tem spoštovati ključna načela, kot so vzajemnost, odprava tarif po načelu "nič za nič", ukinitev netarifnih ovir, prepoved režima o povračilu dajatev in enotna uporaba visokega praga za pravila o poreklu; opozarja Komisijo in Svet, naj pri odločanju o mandatih resno upoštevata mnenje Evropskega parlamenta; poziva Komisijo, naj pred zaključkom pogajanj in redno med izvajanjem sporazuma opravlja ocene učinka, zlasti na različne industrije in sektorje EU, pri tem pa se poglobljeno posvetuje z vsemi zadevnimi stranmi; opozarja Komisijo in Svet, da morata vključiti Parlament v vse faze, in sicer od dogovora o pogajalskem mandatu do vseh poznejših krogov pogajanj, če želita, da odgovorno izvaja pristojnosti v okviru postopka privolitve;
Evropski parlament zahteva večji in boljši izkupiček v dialogu na visoki ravni z našimi največjimi trgovinskimi partnericami, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Japonska in Rusija
16. poudarja, kako pomembno je doseči napredek pri trgovinskih odnosih z največjimi trgovinskimi partnericami, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Japonska in Rusija, katerih cilj je odpraviti tarifne in netarifne ovire, zlasti glede tehničnih standardov, pravic intelektualne lastnine, dostopa do trga, javnih naročil in oskrbe s surovinami; obžaluje pa, da na tem področju ni bil dosežen zadosten napredek; zato poziva Komisijo, naj okrepi pogajanja, da bi dosegli napredek v trgovinskih odnosih s temi državami, trgovinske partnerje pa poziva, naj storijo enako;
17. ponovno poudarja, kako pomembno je še naprej krepiti čezatlantske gospodarske odnose, vendar brez ogrožanja politik EU na področjih, kot so okoljski standardi, kulturna raznolikost, socialne pravice in javne storitve; poudarja, kako pomembno je v največjem svetovnem trgovinskem odnosu doseči več napredka, zlasti pri standardih in tehničnih ovirah za trgovino; pozdravlja ponovno vzpostavitev čezatlantskega gospodarskega sveta in sodelujoče v njem spodbuja, naj si prizadevajo za enoten čezatlantski trg v bližnji prihodnosti, a meni, da je treba dialog, če želimo, da bo uspešen, okrepiti na vseh ravneh in da morajo biti srečanja na visoki ravni med Komisijo, Evropskim parlamentom in ustreznimi ameriškimi partnerji pogostejša;
18. zahteva, da Komisija izvede celovito oceno učinka prednosti in slabosti za različne evropske industrijske sektorje in za sektor zaposlovanja, da bo mogoče doseči napredek pri gospodarskem in trgovinskem dialogu na visoki ravni s Kitajsko; meni, da mora trgovinska strategija EU in Kitajske temeljiti na upoštevanju evropskih interesov, zlasti kar zadeva pravice intelektualne lastnine, dostop do trga, javna naročila, surovine, in na spoštovanju načela vzajemnosti; meni, da mora Kitajska, če se želi izogniti uporabi instrumentov za zaščito trgovine, spoštovati svoje obveznosti do Svetovne trgovinske organizacije. vztraja pri tem, da mora Evropska unija bolj sistematično uporabljati primerne pravne instrumente, kadar Kitajska ne spoštuje svojih obveznosti;
19. odobrava rešitev odprtih dvostranskih vprašanj pri pristopanju Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji in meni, da je hiter pristop k Svetovni trgovinski organizaciji prednostnega pomena; odobrava tudi dvostranska pogajanja o celovitem sporazumu med EU in Rusijo ter slednjo poziva, naj izboljša svoje trgovinsko okolje za gospodarske subjekte iz Evropske unije;
20. ugotavlja, da se Evropski parlament zavzema za izboljšanje trgovinskih odnosov med EU in Japonsko, pri čemer je prvi korak odprava netarifnih ovir za trgovino in naložbe; ni zadovoljen z zanemarljivim napredkom na tem področju v zadnjih letih; poziva Komisijo, naj mu v doglednem času predloži celovito oceno učinka z možnimi prednostmi in slabostmi sporazuma o prosti trgovini med EU in Japonsko pred sprejemanjem kakršnih koli zavez;
Še vedno so v ospredju odprti trgi in dostop do trga
21. priznava dosežke strategije za dostop do trga in preprečevanje protekcionističnih ukrepov med finančno krizo; zato odobrava strategijo za dostop do trga in tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi; kljub temu poziva Komisijo in države članice, naj storijo več za promocijo in spodbujanje uporabe že razpoložljivih pobud in orodij, na primer podatkovne zbirke za dostop do trga ali službe za pomoč pri izvozu, da bodo lahko državljani ter mala in srednja podjetja v celoti izkoristila prednosti trgovinskih odnosov EU;
22. poudarja, da je glavni razlog za gospodarski uspeh EU delovanje različnih gospodarskih subjektov, med njimi tako malih in srednjih podjetij kot multinacionalk; zato poziva Komisijo, naj pri vseh trgovinskih pogajanjih in novih notranjih predpisih upošteva posebne potrebe in interese različnih gospodarskih subjektov;
Evropska unija kot razmeroma odprto gospodarstvo po drugi strani potrebuje učinkovite ukrepe trgovinske zaščite
23. poudarja, da poskus nadaljnje liberalizacije trgovine še zmeraj zahteva sposobnost zaščite evropskih proizvajalcev pred nepošteno trgovinsko prakso; zato meni, da so ukrepi trgovinske zaščite nujna sestavina strategije EU, čeprav se jih ne sme uporabljati iz zlonamernih protekcionističnih vzgibov; pozdravlja vsa prizadevanja za poenostavitev in pospešitev teh instrumentov, tudi s povečanjem preglednosti in predvidljivosti, ter za izboljšanje njihove dostopnosti industriji Unije, zlasti za mala in srednje velika podjetja (npr. orodje za pritožbe v zvezi z dostopom do trga);
Konkurenčnost EU in gospodarski uspeh ne moreta obstajati brez storitev in dobro zavarovanih neposrednih tujih naložb
24. poudarja veliko povečanje potenciala blaga in storitev v mednarodni trgovini, vendar ponavlja, da dostop do trga in odprava trgovinskih ovir na ravni Svetovne trgovinske organizacije in v pogajanjih za sklenitev sporazumov o prosti trgovini tega razvoja nista mogla dohajati; se zaveda, da se lahko številne ovire za trgovino z blagom in storitvami pojavijo predvsem zaradi nacionalnih predpisov; opozarja, da morebitna dodatna liberalizacija na tem področju ne sme ogroziti sposobnosti za razvoj obstoječih in prihodnjih storitev v splošnem interesu, ki so eden osrednjih elementov trajnostnega razvoja v vseh državah;
25. zahteva, da Komisija stori vse, kar je v njeni moči, da bi naše trgovinske partnerice našim ponudnikom storitev v industrializiranih državah ali večjih gospodarstvih v vzponu omogočile boljši dostop do trga, saj je notranji trg EU že precej odprt za tuje ponudnike storitev; kljub temu opozarja, da morajo biti nekatere javne storitve iz tega izključene zaradi nacionalnih ali regionalnih kulturnih razlik;
26. v luči prihodnje evropske naložbene politike uvršča zaščito vlagateljev na prvo mesto in meni, da je treba zagotoviti in zaščititi tudi zmožnost javne regulacije; zato poziva Komisijo, naj zagotovi pravno varnost za zaščito vlagateljev iz EU; poziva Svet, naj Komisiji podeli mandat za prihodnje naložbene sporazume, ob upoštevanju mnenj in stališč Evropskega parlamenta, izraženih v resoluciji z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki[33];
27. opozarja, da ima EU zgodovinske vezi z Afriko, Latinsko Ameriko in Azijo in da je zato ustrezno tam imeti primerno naložbeno politiko, ki bi zagotovila trajnostni razvoj;
28. priznava, da ima začasno gibanje fizičnih oseb (način IV) pomembno vlogo v dvostranskih pogajanjih EU; meni, da je zelo pomembno, da način IV ne spodkoplje načela kolektivnih pogajanj in zakonodaje o minimalni plači;
Evropski parlament poziva k pozitivni vzajemnosti na mednarodnih trgih javnih naročil
29. obžaluje, da kljub precejšnji odprtosti trgov javnih naročil v EU na vseh ravneh oblasti dobavitelji iz EU v tujini nimajo temu primernega dostopa; opozarja, da morajo biti nekatere javne storitve iz tega izključene zaradi nacionalnih ali regionalnih kulturnih razlik;
30. poziva Komisijo, naj si prizadeva za pozitiven vzajemen dostop v tem pomembnem gospodarskem sektorju, pri čemer naj upošteva, da cilj pri tem ni zaprtje naših trgov, temveč odprtje tujih trgov javnih naročil;
Evropski parlament poziva k široko zastavljenim prizadevanjem za premagovanje regulativnih ovir – v Evropi in zunaj nje
31. poudarja vse večji pomen regulativnih vprašanj za mednarodno trgovino, zato poziva k večji skladnosti med pravili in prakso EU ter naših največjih trgovinskih partneric, pri čemer se je treba dobro zavedati, da se s tem standardi EU ne bi smeli poslabšati, temveč bi to moralo privesti do širšega prevzemanja obstoječih večstranskih standardov;
32. poudarja, da harmonizacija mednarodnih standardov in praks certificiranja s tretjimi državami ne sme povzročiti znižanja tehničnih, zdravstvenih in varnostnih standardov ter standardov varstva potrošnikov; poziva Komisijo, naj zaščiti standarde EU in jih učinkovito uveljavi v odnosu do izvoznikov in gospodarskih akterjev, ki tržijo svoje izdelke v Evropi;
33. podpira predlog akta za enotni trg o regulativni konvergenci z glavnimi trgovinskimi partnerji EU, zlasti na področju standardov o varstvu potrošnikov in okolja, dobrem počutju živali, zdravju in delu; poudarja pomen sprejemanja mednarodnih standardov na visoki ravni na teh ključnih področjih; poudarja, da morajo biti politike standardizacije, vzajemno priznavanje, licence, storitve in dostop do javnih naročil v osrčju pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih;
34. poziva Komisijo, naj sistematično oceni učinek notranjih politik in predpisov EU za svetovno konkurenčnost ter naj da v svojih predlogih prednost možnostim, ki bodo verjetno najmanj škodovale konkurenčnemu položaju podjetij EU v Evropi in zunaj nje;
35. poziva Komisijo, naj v vse ocene učinka v zvezi z novimi zakonodajnimi predlogi vključi vidik mednarodne konkurenčnosti;
36. poziva Evropsko komisijo, naj posebno pozornost nameni problematiki netarifnih ovir in regulativnim oviram, ki jih uporabljajo številne države, tudi članice WTO, glede evropskih izvozov, tudi zaradi prihodnjih sporazumov o trgovinskem partnerstvu. Poudarja, da morajo biti pri pogajanjih predvideni intervencijski instrumenti za ponovno vzpostavljanje vzajemnosti in pogojev ravnovesja med stranmi, ob prisotnosti enostranskih ukrepov (netarifne ovire), pa čeprav samo administrativne narave (certificiranje, inšpekcije), ki lahko privedejo do škode na področju konkurence za evropska podjetja in do neravnovesja operativnih pogojev. Poziva EU, naj je na mednarodni ravni pobudnica predpisanega sodelovanja za pospeševanje enakovrednosti in zbliževanja mednarodnih standardov in na ta način omeji spore in z njimi povezane trgovinske stroške;
Evropski parlament je vključen v boj proti revščini v EU in zunaj nje
37. opozarja, da je Parlament predan svobodni in pravični trgovini in da so družbeno odgovorne ne samo države članice, pač pa tudi Evropska unija kot celota; tako Kohezijski sklad EU kot Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je treba uporabljati in razvijati v korist ljudi in v podporo nadaljnjemu odpiranju konkurenčnih delovnih mest v Evropski uniji;
38. opozarja, da mikro-, mala in srednje velika podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in da imajo izjemne možnosti za ustvarjanje delovnih mest in inovacije; zato meni, da bi se morale notranje in zunanje politike bolj posvečati njihovim posebnim potrebam, da bi se povečala njihova konkurenčnost, posebno pozornost pa bi bilo treba posvetiti izboljšanju dostopnosti in preglednosti kohezijskih skladov EU, da se poveča konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij;
39. ugotavlja, da na področju zunanje politike Parlament podpira prizadevanja Komisije za spodbujanje med drugim trajnostnega razvoja, svobodne in poštene trgovine, mednarodnih delovnih standardov in dostojnega dela, na primer s pogajanji za sklenitev sporazumov o prosti trgovini, ki združujejo interese Evrope ter afriških, karibskih in pacifiških držav; poudarja, da mora biti trgovinska politika naklonjena razvoju, omogočiti boljše regionalno povezovanje, spodbujati naložbe in izboljšati gospodarsko upravljanje, vse zainteresirane strani pa spominja, da so druge svetovne regije pokazale, kako lahko trgovina prispeva k blaginji; poziva Komisijo, naj mu predloži celovit pristop k trgovinski, zunanji, razvojni, socialni, kmetijski in okoljski politiki; znova poziva Komisijo, naj zagotovi usklajene politike v podporo pravični trgovini;
40. opozarja, da ima EU v okviru svoje nove trgovinske strategije poseben interes podpreti endogeni razvoj najbolj oddaljenih regij, in sicer zaradi njihove biotske raznovrstnosti in zemljepisne lege, ki daje EU dostop do morja in tropskih gozdov ter do področja vesoljskih poskusov in raziskav;
41. ob upoštevanju sporazumov o prosti trgovini poziva Komisijo, naj spoštuje pretekle resolucije Parlamenta o tem, da je treba v pogajanjih s partnerji pokazati prilagodljivost in spoštovati zaveze o posebni in diferencirani obravnavi držav v razvoju;
42. ugotavlja, da namerava Parlament sprejeti predlog prihodnjega sistema splošnih tarifnih preferencialov, ki naj bo bolj usmerjen v to, kako bi od njega imele največ koristi države, ki jih najbolj potrebujejo in izpolnjujejo naše zahteve;
43. poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja ukrepov za nujno trgovinsko pomoč, s katerimi bi državam, ki jih prizadenejo naravne nesreče in spori, omogočili ponovno izgradnjo gospodarstva; poziva Komisijo, naj predstavi konkretne primere ukrepov, ki bi lahko pomagali kratkoročno, ter ukrepov, ki bi utegnili vplivati na srednje- in dolgoročni razvoj, še preden Evropski parlament zaprosi za soglasje k takim ukrepom;
44. poudarja, da mora EU zunanjetrgovinski politiki dati možnost ohraniti močan kmetijski sektor, da bi zagotovili varnost preskrbe s hrano za 500 milijonov potrošnikov v EU;
Evropski parlament zahteva vzdržno in nemoteno oskrbo s surovinami
45. poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosledno, trajnostno, celovito in medsektorsko politično strategijo glede surovin, s čimer bi preprečili in odpravili nepoštene trgovinske prakse, kot so omejitve izvoza, izvozne dajatve in tako imenovane mehanizme dvojnih cen na večstranski in dvostranski ravni, obenem pa prizna, da bi v določenih okoliščinah omejitve izvoza utegnile biti pomembne za podporo razvojnih ciljev, varovanje okolja ali trajnostno izkoriščanje naravnih virov v revnejših državah v razvoju, na primer najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah v razvoju; poziva Komisijo, naj razprši dobavitelje surovin in sklene dvostranske sporazume na tem področju; meni, da mora ta politika upoštevati razvojno politiko EU in razvojne cilje sporazumov o gospodarskem partnerstvu;
46. poudarja pomen udeležbe civilne družbe pri sporazumih o prosti trgovini; podpira pobudo, ki jo je Komisija prevzela v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ko je sklicala skupino domačih svetovalcev, da bi omogočila prispevek civilne družbe; poziva Komisijo, naj to pobudo razvija v okviru prihodnjih sporazumov o prosti trgovini;
47. poziva Komisijo, naj bo pri vseh prihodnjih dvostranskih sporazumih o prosti trgovini dosledna pri odpravi omejitev izvoza, izvoznih dajatev in tako imenovanih mehanizmov dvojnih cen; prav tako poziva Komisijo, naj se v okviru STO zavzame za dogovor o jasnih večstranskih pravilih;
48. poziva Komisijo, naj se preneha zgolj pritoževati nad nesprejemljivim vedenjem nekaterih trgovinskih partnerjev, temveč naj v zvezi s tem odločno in ustrezno ukrepa; opominja Komisijo, da morajo skupno politiko oskrbe s surovinami poleg trgovinske politike podpirati še druge, denimo kmetijska, okoljska, razvojna, raziskovalna in zunanja politika; poudarja, da je treba podpreti in pripraviti raziskave, zlasti na področju rastlinske biokemije, in recikliranja kemikalij, da se zmanjša odvisnost EU od držav dobaviteljic surovin in redkih zemelj;
Potrebno je boljše carinsko sodelovanje znotraj in zunaj EU
49. podpira pobudo Komisije za okrepitev mednarodnega carinskega sodelovanja v okviru Svetovne carinske organizacije ter na dvostranski ravni, s čimer bi carinski postopki postali učinkovitejši, stroški za trgovce bi se zmanjšali, hkrati pa bi tako bolje obvladovali izzive glede varnosti in pravic intelektualne lastnine;
50. poziva Komisijo in države članice, naj resno premislijo o možnosti, da se v EU vzpostavi enotna carinska služba, ki bo učinkoviteje izvajala carinske predpise in postopke na celotnem carinskem območju EU;
Evropski parlament se zavzema za ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine, ki bi upoštevala tudi interese najrevnejših
51. poudarja, da ponarejanje povzroča izgubo delovnih mest in ogroža inovacije ter da sta ustrezna zaščita pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovito uveljavljanje temelj svetovnega gospodarstva; meni, da je za ohranitev in izboljšanje konkurenčnosti EU od njenih glavnih trgovinskih partnerjev nujno zahtevati ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine, predvsem blagovnih znamk in geografskih označb; pozdravlja zavezanost Komisije k uresničevanju obstoječih zavez;
52. opozarja Komisijo, da bi morala evropska politika na področju pravic intelektualne lastnine do najmanj razvitih in revnih držav v razvoju ter proizvajalcev generikov, predvsem Indije in Brazilije, ostati v okviru obveznosti po Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine ter v celoti upoštevati izjavo o tem sporazumu in javnem zdravju iz Dohe iz leta 2001, zlasti na področju generičnih zdravil in javnega zdravja;
o
o o
53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0068.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0224.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0225.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0257.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0141.
- [6] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0063.
- [7] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0445.
- [8] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0434.
- [9] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0446.
- [10] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0387.
- [11] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0324.
- [12] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0223.
- [13] UL C 117 E, 6.5.2010, str. 166.
- [14] UL C 67E, 18.3.2010, str. 132.
- [15] UL C 67E, 18.3.2010, str. 101.
- [16] UL C 45E, 23.2.2010, str. 47.
- [17] UL C 295E, 4.12.2009, str. 67.
- [18] UL C 279E, 19.11.2009, str. 5.
- [19] UL C 259E, 29.10.2009, str. 77.
- [20] UL C 184 E, 6.8.2009, str. 16.
- [21] UL C 323E, 18.12.2008, str. 520.
- [22] UL C 102E, 24.4.2008, str. 128.
- [23] UL C 308E, 16.12.2006, str. 182.
- [24] UL C 306E, 15.12.2006, str. 400.
- [25] UL C 298E, 8.12.2006, str. 235.
- [26] „Convergence, Catch Up and Overtaking“ („Konvergenca, dohajanje in prehitevanje“), PwC, 2010.
- [27] Podatki urada Eurostat.
- [28] Eurostat, UN Servicetrade.
- [29] Evropska komisija, Poročilo o staranju prebivalstva 2009; delovno zasedanje Eurostat/UNECE 2010.
- [30] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0434.
- [31] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0446.
- [32] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0445.
- [33] Sprejeta besedila, P7_T7(2011)0141.
OBRAZLOŽITEV
Dokument Komisije ponuja dobre spodbude za naslednje mesece, vendar ne zagotavlja prave strategije za prihodnost.
Evropska komisija je 9. novembra 2010 predstavila svoje sporočilo „Trgovina, rast in svetovne zadeve“ o prihodnji trgovinski strategiji Evropske unije. To sporočilo, ki bi naj pojasnilo zunanje vidike strategije EU2020, je predvsem nadaljevanje strategije za globalno Evropo iz leta 2006.
Evropski parlament je leta 2007 v poročilu, ki ga je pripravil isti poročevalec, izrazil svoje mnenje o strategiji za globalno Evropo in načeloma pozdravil pobudo. Komisija in Parlament sta leta 2010 izvedla oceno te strategije. Na podlagi ocene je bilo jasno ugotovljeno, da veliko zastavljenih ciljev strategije za globalno Evropo še ni bilo mogoče doseči. Poročevalec zato poziva Komisijo, države članice in vse zainteresirane strani, naj preučijo, zakaj veliko ciljev ni bilo mogoče doseči, ter iz tega izpeljejo ustrezne sklepe. Kot je predstavljeno v najnovejšem dokumentu Komisije, se večina takrat zastavljenih ciljev še zdaj uresničuje. Argumenti za ukrepe, ki so navedeni v tem dokumentu Komisije, so predstavljeni tudi v obrazložitvi poročila o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (2006/2292), ki je bilo sprejeto leta 2007. Veljajo še danes, zato na tem mestu ne bodo ponovno omenjeni.
V povezavi z vsebino poročevalec opozarja na obrazložitev svojega poročila iz leta 2006 o zunanjih vidikih konkurenčnosti
Poročevalec načeloma pozdravlja sporočilo Komisije „Trgovina, rast in svetovne zadeve“, saj je EU z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe pridobila tudi nove pristojnosti, npr. za naložbeno politiko. Pri tem je treba zlasti pozdraviti, da Komisija še naprej priznava, da sta naša blaginja in rast odvisni od delujočega mednarodnega trgovinskega sistema.
Kljub temu poročevalec kritizira sporočilo, ki po njegovem mnenju sicer obravnava veliko pomembnih vprašanj, vendar ne ponuja trgovinske in naložbene strategije, usmerjene v prihodnost. Po mnenju poročevalca sporočilo „Trgovina, rast in svetovne zadeve“ ponuja le usmeritev politike v naslednjih mesecih in ne zagotavlja obsežne trgovinske strategije Evropske unije, ki bi lahko obvladala izzive hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarstva in močnih premikov v gospodarskem ravnotežju.
Svet se je v zadnjih letih dramatično spremenil, …
Svetovna trgovina je po zaslugi STO ter vrste večstranskih in dvostranskih pobud doživela velik razmah. Evropska unija je z uvedbo Lizbonske strategije leta 2000 ustvarila 25 % svetovne dodane vrednosti, leta 2020 pa naj bi ta delež znašal le še 18 %. Nasprotno sta leta 2000 državi z največjim številom prebivalcev, tj. Kitajska in Indija, pomenili le 10 % svetovnega gospodarskega rezultata, leta 2020 pa naj bi ta delež po pričakovanjih, kot izhaja iz različnih virov, znašal 25 %. Že samo iz tega je razvidno, da take spremembe vplivajo tudi na politike EU.
Od 90. let 20. stoletja se je vedno več držav v gospodarskem vzponu in držav v razvoju vključevalo v svetovno trgovino in se tako razvilo v gonilo gospodarstva. To se je pokazalo zlasti v kriznih letih 2008 in 2009, saj so predvsem države v gospodarskem vzponu stabilizirale gospodarstvo.
Delež izvoza EU in ZDA v svetovnem izvozu je leta 2009 znašal le približno 29 % v primerjavi s skoraj 37 % leta 1999. Nasprotno se je delež držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) v svetovnem izvozu povečal z 9,3 % na 20,4 % leta 2009, ta delež pa se še povečuje. Veliko držav v gospodarskem vzponu ima trgovinske presežke, izvoz in gospodarstvo hitro rasteta, dolgovi pa se zmanjšujejo. Zlasti se je okrepila trgovina jug-jug, zato se je odvisnost od povpraševanja iz industrijskih držav tendenčno močno zmanjšala.
EU mora poleg tega upoštevati, da se rast prebivalstva v EU močno zmanjšuje, število prebivalcev, zlasti v državah v razvoju, pa se še naprej izredno hitro povečuje. To bo vplivalo tudi na gospodarsko stanje držav.
Glede na to, da je že danes 18 % ali 36 milijonov delovnih mest v EU odvisnih od zunanje trgovine, leta 2015 pa naj bi se predvidoma 90 % svetovne gospodarske rasti ustvarilo zunaj Evropske unije, imata zelo pomembno vlogo priprava in izvajanje dolgoročne zunanjetrgovinske strategije, ki upošteva spreminjajočo se vlogo EU v svetovnem gospodarstvu.
... zato mora Komisija kmalu predložiti resnično dolgoročno zunanjetrgovinsko strategijo
Zaradi tega razvoja dogodkov poročevalec poziva Komisijo, naj pripravi analizo in napoved, ki bosta upoštevali sedanje razmere v svetovnem gospodarstvu in položaj Evropske unije ter pričakovan prihodnji razvoj. Na tej podlagi je treba pripraviti dolgoročno strategijo, ki bo upoštevala potrebe Evropske unije ter njenih državljank in državljanov.
MNENJE Odbora za razvoj (4. 3. 2011)
za Odbor za mednarodno trgovino
o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020
(2010/2152(INI))
Pripravljavka mnenja: Birgit Schnieber-Jastram
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. opozarja, da je zunanjetrgovinska politika EU medsektorska politika, ki je bistvena za usklajenost politik za razvoj, zato bi morala trgovinska strategija za EU 2020 kot taka temeljiti na oceni prispevka te politike k doseganju ciljev iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);
2. zato izraža zaskrbljenost, ker je sporočilo Komisije o trgovini, rasti in svetovnih zadevah skoraj izključno osredotočeno na države BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) in druge "rastoče trge", najmanj razvitim državam pa namenja le malo pozornosti; opozarja, da bi delitev trgovinske politike na ločena sporočila o "rasti" in "razvoju" lahko ogrozila politično usklajenost Unije, kot je opredeljena v Pogodbi;
3. ugotavlja, da je namen nove trgovinske strategije okrepiti gospodarski model, ki temelji na izvozu in s tem na povečanem obsegu prevoza; opozarja, da sedanje naraščanje emisij CO2, povezano s prometom in mednarodno trgovino, spodkopava učinkovitost strategije EU o podnebnih spremembah; opozarja tudi, da so emisije iz prometa samo sestavni del vpliva trgovine in širjenja trgovine na emisije; zato poziva Komisijo, naj poudari strategijo, ki upošteva vse učinke, pomembne za neto emisijsko ravnovesje, na primer razlike pri emisijah glede na kraj proizvodnje in proizvodne tehnologije ter uporabljene surovine, oziroma razlike v stroških zmanjševanja emisij med državami in sektorji, ter vpliv, ki bi ga lahko imelo nadaljnje širjenje tehnologij za zmanjševanje emisij; zagovarja stališče, da bi morala biti trgovinska strategija v skladu z načelom doslednosti politike zasnovana na način, ki omogoča zlasti okrepiti endogen razvoj, potrošnjo in proizvodne vzorce;
4. ponovno opozarja, da bi morali biti sporazumi o gospodarskem partnerstvu zasnovani kot orodja, ki koristijo razvoju, in jih ne bi smeli obravnavati samo kot instrumente mednarodne trgovine;
5. v tem smislu poudarja, da je izjemno pomembno oblikovati trgovinsko politiko, ki bo prispevala k izpolnjevanju razvojnega cilja tisočletja št. 8 (sklenitev svetovnega partnerstva za razvoj), pri čemer je treba upoštevati razlike med državami s srednjim dohodkom, z nizkim dohodkom ter ranljivimi državami;
6. poziva Komisijo, naj preuči svoje sporočilo z naslovom Trgovina, rast in svetovne zadeve: trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020", da bi si prizadevali za uporabo potenciala mednarodne trgovine za ustvarjanje delovnih mest, izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po vsem svetu; poudarja, da bi morala trgovinska strategija dati prednost večstranskim trgovinskim pogovorom pred dvostranskimi sporazumi o prosti trgovini; poudarja, da enakopravni rezultati razvojne agende iz Dohe zahtevajo upoštevanje pomislekov revnejših članic Svetovne trgovinske organizacije glede doseganja razvojnih ciljev tisočletja;
7. opozarja, da si mora EU, če želi spodbuditi vključujočo gospodarsko rast v podporo revnim, v svoji trgovinski politiki prizadevati za sklenitev razvoju naklonjenega kroga pogajanj iz Dohe v dveh letih ter nameniti dodatno podporo trgovini jug-jug in regijskemu povezovanju;
8. meni, da je treba spremeniti pravila Svetovne trgovinske organizacije, da se zagotovi skladnost in doslednost z zavezami iz Kjotskega protokola ter večstranskih okoljskih sporazumov;
9. poleg tega odločno poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj iz Dohe spodbuja preglednejši in učinkovitejši sistem za prenos tehnologije iz razvitih držav v najmanj razvite države s posebnim poudarkom na zeleni tehnologiji;
10. odločno poziva EU, naj se vzdrži vsiljevanja svojega načrta v zvezi s pogajanji o TRIPS plus in singapurskimi vprašanji, saj je veliko držav v razvoju že zdavnaj jasno povedalo, da nasprotujejo pogajanjem o boljši zaščiti patentov in sporazumih o naložbah tako v okviru Svetovne trgovinske organizacije kot tudi v ostalih sporazumih o prosti trgovini z EU; opozarja, da bi morala pomoč, povezana s trgovino, podpreti povečanje raznolikosti gospodarstev v državah v razvoju in zmanjšanje njihove odvisnosti od izvoza surovin;
11. opozarja, da je namen strategije pomoči za trgovino pomagati državam v razvoju pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih, njihovem izvajanju in koriščenju, ter pri širjenju njihove trgovine in pospeševanju izkoreninjenja revščine;
12. poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto predstavi podrobne informacije o proračunskih vrsticah, ki se uporabljajo za financiranje pomoči, povezane s trgovino, in pomoči za trgovino, ter celotne zneske vsega financiranja pomoči za trgovino iz proračuna EU; nadalje poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o načinu uporabe sredstev Evropskega razvojnega sklada za spodbujanje pomoči, povezane s trgovino, in pomoči za trgovino, saj ta sklad, kljub večkratnim zahtevam Parlamenta, še vedno ni vključen v proračun EU;
13. poudarja, da je uvedba načela vzajemnosti na področju javnega naročanja lahko izjemno škodljiva za države v razvoju, saj lahko med drugim škodi razvoju mladih gospodarskih panog in predelovalnih dejavnosti; zato odločno poziva EU, naj opredeli svojo novo trgovinsko politiko ob popolnem spoštovanju "posebne in diferencirane obravnave", ki je namenjena državam v razvoju;
14. odločno poziva EU, da ne izvaja nepotrebnega pritiska na države v razvoju glede sklepanja sporazumov o naložbah, ki omejujejo njihovo zmožnost upravljanja v korist ciljem na področju socialnega razvoja;
15. poudarja, da je treba pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih in naložbenih pogodbah spodbujati trajnostni razvoj in sistematično upoštevanje socialnih in okoljskih standardov, da se zasleduje cilj o trgovini v službi razvoja, ki partnerskim državam pušča zadosten politični prostor za zagotavljanje prehranske varnosti ter gradnje lokalnih in regionalnih trgov; v tem okviru meni, da bo izvajanje načela nacionalnega obravnavanja v naložbenih pogodbah, kjer bodo tuji vlagatelji dobili enake pravice kot domači, omejilo zmožnosti najmanj razvitih držav, da prednostno obravnavajo domače vlagatelje, kot so majhna ali mlada podjetja; poziva Komisijo, naj oblikuje skladno strategijo za pridobivanje surovin; meni, da bi takšna strategija morala zagotoviti, da bi proces pridobivanja postal okoljsko in socialno trajnosten zaradi obveznega spoštovanja mednarodnih standardov, ter gospodarsko trajnosten, saj bi tem državam zagotovili pošten delež dobička; poudarja tudi, da bi ta strategija, kjer je izvedljivo, omogočila hrambo blaga za poznejšo uporabo;
16. poziva EU, naj podpre pobude zasebnega sektorja, ki pozivajo k preglednosti in družbeni odgovornosti podjetij v sektorju pridobivanja virov; poziva Komisijo, naj podpre tudi pobude farmacevtskih podjetij, na podlagi katerih se nekateri patenti dajo na razpolago proizvajalcem generičnih zdravil izključno za uporabo na najmanj razvitih svetovnih trgih;
17. poziva Komisijo, da pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih in njihovem izvajanju poveča skladnost politike EU za razvoj ter, med drugim, spodbujanje dostojnega dela, blaginje in ustvarjanja novih delovnih mest, ter zagotovi primerno asimetričnost in prehodna obdobja za trgovinske obveznosti ter spoštovanje prednostnih nalog vsake države ter ustrezno posvetovanje s ključnimi akterji in civilno družbo;
18. poziva EU, naj spoštuje sporazum, dosežen pod okriljem švedskega predsedstva, o pripravi konkretnega načrta za izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč;
19. poziva Komisijo, naj razmisli o uvajanju stalnega mehanizma za pomoč državam v razvoju pri ponovni izgradnji njihovega gospodarstva po dogodkih, kot so potresi ali poplave; poudarja, da bi ena od možnosti lahko bila časovno omejena pobuda na področju pravil o poreklu, ki spodbujajo uporabo izdelkov ali blaga iz države, ki jo je prizadel takšen dogodek;
20. poziva Komisijo, naj zagotovi usklajene politike v podporo pošteni trgovini in znova opozarja na svoj prejšnji poziv[1] Komisiji, naj vzpostavi kontaktno točko, ki bo omogočala redno usklajevanje vprašanj o pošteni trgovini pri posameznih njenih storitvah.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
3.3.2011 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 0 0 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Ricardo Cortés Lastra, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, András Gyürk, Eva Joly, Franziska Keller, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Fiona Hall, Cristian Dan Preda |
|||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jolanta Emilia Hibner |
|||||
- [1] Odstavek št. 18 resolucije o pošteni trgovini in razvoju (2005/2245(INI)), A6-0207/2006. Poročevalec: Frithjof Schmidt.
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (28. 4. 2011)
za Odbor za mednarodno trgovino
o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EVROPA 2020
(2010/2152(INI))
Pripravljavec mnenja: Andrzej Grzyb
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja okrepljeno zavezo in bolj proaktiven pristop do odpiranja novih trgov kot načina za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti podjetij; poudarja, da je treba, kjer je primerno, učinkovito uporabljati instrumente za trgovinsko zaščito, katerih namen je spopadanje z nepoštenimi trgovinskimi praksami in omogočanje vzajemnega dostopa do tujih trgov za javna naročila, ki ponujajo poslovne priložnosti v sektorjih, kjer je evropska industrija zelo konkurenčna;
2. poudarja, da je trgovina eden od temeljev uspešne evropske industrijske politike; opozarja še, da okrepljen poudarek na dostopu ponudnikov storitev do mednarodnih trgov ne sme škoditi trgovini z industrijskimi izdelki; je tako prepričan, da je treba trgovinske sporazume načrtovati tako, da bodo okrepili proizvodno bazo v Evropi; zato poziva, naj bodo prihodnji mnogostranski in dvostranski trgovinski sporazumi skladen del industrijske strategije, ki bo temeljila na ambicioznem inovacijskem prizadevanju, pošteni svetovni konkurenci, preglednosti in popolni vzajemnosti, zlasti kar zadeva pravila, standarde in mehanizme za certificiranje, da se spodbudi konkurenčnost in trajnost; poudarja, da je treba trgovinska pogajanja dokončati, zlasti z državami in regijami, ki so za podjetja EU gospodarsko pomembne in bi lahko prinesle znatne nove možnosti za izvoz za vse sektorje EU;
3. meni, da različna zakonodajna pravila in ureditve ter neobstoj oziroma neizvajanje skupnih standardov podjetjem EU – zaradi visokih stroškov poslovanja zunaj EU – onemogočajo, da bi v celoti izkoristila svoj potencial;
4. meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov o okoljskem blagu in storitvah, osredotočenih na tehnologije obnovljivih virov energije; poudarja, da bi morala zahtevati popolno odpravo tarif od svojih poslovnih partnerjev in popolno odpravo netarifnih trgovinskih ovir, pri čemer ne bi smela dopustiti omilitve pravil glede izvora in uporabe povračila dajatve;
5. meni, da je potrebna nova evropska trgovinska politika, ki bo upoštevala nujnost evropske industrije, temelječe na znanju in proizvodnji, in ki bo v skladu s tem spodbujala nadaljnjo proizvodnjo v Evropi in podjetij ne bo nagrajevala za selitev proizvodnih zmogljivosti iz območja enotnega trga; meni, da bi bilo treba v trgovinskih sporazumih z zunanjimi partnerji:
– upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na konkurenčnost evropske industrije, mala in srednja podjetja ter kmetijski sektor in živilsko proizvodnjo, ob upoštevanju rastočega trgovinskega primanjkljaja pri kmetijskih proizvodih in visokih standardov, ki jih mora upoštevati industrija EU;
– si prizadevati za obojestransko koristno sodelovanje z državami v razvoju;
– se odzvati na ukrepe v tretjih državah, ki izkrivljajo trgovino, kot so izvozne dajatve in nepoštena javna pomoč za domačo proizvodnjo;
6. poudarja pomen sklepanja dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov med EU in zlasti južnoameriškimi in azijskimi rastočimi gospodarstvi v okviru povečane rasti in svobode tekmovanja na mednarodnem prizorišču pod vzajemno priznanimi, preglednimi in poštenimi pogoji; priznava, da prostotrgovinski sporazumi pogodbenicam ne prinašajo le koristi iz ekonomije obsega, ampak tudi ustvarjajo možnosti za EU, da se osredotoči na znanje in proizvodne industrije, v katerih ima konkurenčno prednost na svetovnem trgu; meni, da bi ti prostotrgovinski sporazumi lahko pomagali spodbuditi količino in kakovost izdelkov ter storitev na svetovnem trgu; meni, da je to zlasti potrebno zaradi evropskih demografskih izzivov;
7. je seznanjen s hitrostjo potekajočih pogajanj o dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih, ki pokrivajo le del celotne mednarodne trgovine EU; poudarja, da je treba večjo in neodložljivo pozornost nameniti pojavljajočim se trgom strateškega pomena; poudarja, da je treba zmanjšati obstoječi trgovinski primanjkljaj s Kitajsko in si pridobiti večji dostop do tega rastočega trga;
8. opozarja na pomen izvajanja ocen učinka pred začetkom trgovinskih pogajanj in pred njihovim zaključkom; meni, da bi bilo izvajanje naknadnih presoj po ratifikaciji trgovinskih sporazumov lahko zelo pomembno za prihodnje odločitve;
9. meni, da mora razvoj evropske trgovinske politike vključevati povečanje števila delovnih mest;
10. meni, da je treba skladnost notranjih in zunanjih razsežnosti industrijske politike nenehno krepiti, da bi zagotovili regulativno predvidljivost, enostavnost, stabilnost in enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo – tako na notranjem kot na zunanjem trgu;
11. poudarja pomen spodbujanja zbliževanja ali enakovrednosti pri mednarodnih standardih in praksah certificiranja v tretjih državah; poziva k okrepitvi vezi med predpisi zunanjega in enotnega trga, da se zmanjšajo nepotrebni stroški za podjetja in se odpravijo regulativne ovire ter pospešijo inovacije in dostop do trgovine;
12. poudarja, da takšna harmonizacija ne sme potekati v škodo manjših tehničnih, slabših zdravstvenih in varnostnih standardov ter standardov za varstvo potrošnikov; poziva Komisijo, da zaščiti standarde EU in jih učinkovito uveljavi v odnosu do izvoznikov in gospodarskih akterjev, ki tržijo svoje izdelke v Evropi;
13. poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo ugodno okolje, ki bo spodbujalo ustanavljanje in rast podjetij ter izmenjavo mladih podjetnikov, in ustvarijo pogoje za internacionalizacijo evropskih malih in srednjih podjetij ter izboljšajo njihov dostop do mednarodnotrgovinskega financiranja in kreditnega zavarovanja ter okrepijo njihovo inovacijsko sposobnost, zlasti glede vzpostavljanja nizkoogljičnega gospodarstva, kot tudi njihovo konkurenčnost in razvoj, da bi njihov položaj zavarovali pred nepošteno konkurenco; poziva Komisijo, da začne obravnavati trgovinske ovire, tako tarifne kot netarifne, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, ki so zelo pomembna za evropsko gospodarstvo;
14. poudarja pomen razvoja in zaščite konkurenčnih prednosti EU na področju inovativnih proizvodov;
15. poudarja, da je trajnostna in nemotena dobava surovin strateško pomembna za ekološko uspešen industrijski razvoj in večjo konkurenčnost evropske industrije; zato poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozno in obsežno strategijo glede surovin za Evropo s konkretnimi ukrepi za bolj pravičen dostop do surovin na notranjem in zunanjem trgu ter poskrbi za večjo učinkovitost virov z recikliranjem, nadomeščanjem, ravnanjem z odpadki, raziskavami in izmenjavo podatkov o surovinah; opozarja evropsko industrijo pred odvisnostjo od monopolističnih dobaviteljev surovin, na primer dobaviteljev redkih zemeljskih kovin;
16. opozarja na pomembnost večstranskih pravil pri trgovanju z energijo, ki zagotavljajo pravičen in enak dostop do trajnostnih in varnih energetskih virov;
17. ugotavlja, da Komisija predvideva dodatno uporabo izrednih enostranskih trgovinskih koncesij v primeru naravnih katastrof; poudarja, da breme takšnih ukrepov ni enakomerno porazdeljeno med vse države članice, saj ga nosijo predvsem specifične države, regije, industrije, sektorji in delovna mesta; poziva Komisijo, da izvede previdno predhodno oceno učinkov takšnih instrumentov;
18. poziva k ukrepom za podporo in spodbujanje ekološke rasti, učinkovite rabe virov ter zaščite biološke raznolikosti, ki jih bo spremljala poštena in trajnostna konkurenca;
19. poudarja dejstvo, da ima v okviru globalizacije bolj odprt mednarodni trgovinski sistem različne posledice za evropske države in tako negativno vpliva na notranjo kohezijo; poudarja, da je treba Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji razširiti in poenostaviti v instrument, ki bi pomagal pri spopadanju z negativnimi posledicami globalizacije; poleg tega poziva k mobilizaciji zadevnih notranjih politik EU, kot so podpora za inovacije ter mala in srednja podjetja, spodbujanje prestrukturiranja in prilagoditev novim trgovinskim pogojem v zapostavljenih regijah;
20. meni, da bo podnebne cilje mogoče doseči samo v sodelovanju z največjimi trgovinskimi partnerji EU, ki so tudi največji proizvajalci CO2; zato je prepričan, da bi samo svetovni, večstranski podnebni sporazum omogočil evropski industriji, da ohrani konkurenčnost; je poleg tega prepričan, da bi morali trgovinski sporazumi vključevati simetrične zahteve glede emisij toplogrednih plinov za proizvodnjo v EU uvoženega blaga.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
12.4.2011 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
44 2 1 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Robert Goebbels, Jacky Hénin, Romana Jordan Cizelj, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Ani Podimata (Anni Podimata), Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Alejo Vidal-Quadras |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Antonio Cancian, António Fernando Correia De Campos, Francesco De Angelis, Ilda Figueiredo, Matthias Groote, Andrzej Grzyb, Satu Hassi, Yannick Jadot, Silvana Koch-Mehrin, Bernd Lange, Werner Langen, Mario Pirillo, Algirdas Saudargas, Catherine Trautmann |
|||||
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (14. 4. 2011)
za Odbor za mednarodno trgovino
o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020
(2010/2152(INI))
Pripravljavec mnenja: Malcolm Harbour
POBUDE
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. podpira predlog akta za enotni trg o regulativni konvergenci z glavnimi trgovinskimi partnerji EU, zlasti na področju standardov o varstvu potrošnikov in okolja, dobrem počutju živali, zdravju in delu; poudarja pomen sprejemanja mednarodnih standardov na visoki ravni na teh ključnih področjih; poudarja, da morajo biti politike standardizacije, vzajemno priznavanje, licence, storitve in dostop do javnih naročil v osrčju pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih;
2. znova poudarja, da je treba oblikovati uravnotežene trgovinske sporazume med Evropsko unijo in njenimi trgovinskimi partnerji v duhu recipročnosti in vzajemne koristi;
3. podpira željo Komisije, da pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini izvede celovito presojo možnih vplivov teh sporazumov na notranji trg in na druge notranje politike Evropske unije; poziva, naj se ta presoja vplivov posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, da se lahko z njo seznanita pred podpisom takšnih sporazumov;
4. poudarja velik pomen odnosov z ZDA; pozdravlja strategijo Komisije za ponovni zagon čezatlantskega ekonomskega sveta, ki se osredotoča na razvoj tehnologij prihodnosti in standardov na ključnih področjih, kot so nizkoogljične in energetsko učinkovite tehnologije, in prav tako pozdravlja, da se vse več pozornosti namenja zakonodajnim in regulativnim vprašanjem v okviru čezatlantskega zakonodajnega dialoga;
5. poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata mednarodno standardizacijo in odpravo netarifnih in tehničnih ovir za trgovino, ter naj poglobita sodelovanje z glavnimi trgovinskimi partnerji (zlasti s Kitajsko) na področju varstva potrošniških proizvodov, uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, zdravstvenih in varnostnih standardov ter proizvodnih pogojev, zlasti v odnosu do izkoriščanja žensk in otrok; in z Japonsko, pri čemer se nameni posebno pozornost odpravljanju netarifnih ovir;
6. opozarja, da odpiranje evropskega trga ne sme škoditi varnosti potrošnikov; poudarja, da je sodelovanje med carinskimi organi in organi za nadzor trga na zunanjih mejah pomembno zaradi izvajanja ustreznega pregleda izdelkov, ki vstopajo na ozemlje Unije, in si želi, da bi Komisija imela večjo vlogo v zvezi s tem; na področju varnosti izdelkov pozdravlja odlično sodelovanje med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in komisijo Združenih držav za varnost potrošniških izdelkov; pozdravlja sodelovanje, ki se na tem področju postopno razvija med odborom IMCO in državami, kot sta Indija in Kitajska; meni, da bi morali takšno sodelovanje okrepiti in ga razširiti na druge partnerje pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih;
7. meni, da je trgovinska politika eno najpomembnejših orodij, ki ga ima EU na razpolago, da bi podprla nedavne razvojne težnje k reformi in demokratizaciji severne Afrike ter Sredozemlja, in v tem smislu ocenjuje, da bi morala EU dodatno povečati odprtost svojega trga, začenši z Egiptom in Tunizijo;
8. meni, da bi morala EU obenem razmisliti o začetku dialoga, s katerim bi spodbudila te države h krepitvi njihovih regionalnih trgovinskih odnosov s končnim ciljem vzpostavitve carinske unije med njimi;
9. poziva Svet, naj brez dodatnega odlašanja sprejme konvencijo o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu, takoj za tem pa bi morala Komisija pripraviti predloge za posodobitev pravil o poreklu, kar bi olajšalo trgovino in gospodarsko povezovanje v regiji;
10. poziva k svobodni in pošteni trgovini s kmetijskimi izdelki, da se poveča in razvije vzajemna izmenjava blaga in tehnologij med EU in državami v razvoju ter najmanj razvitimi državami; opozarja na koristi za potrošnike v teh državah, ki bi nastale zaradi takšnih trgovinskih odnosov med zadevnimi stranmi;
11. meni, da je trgovina s storitvami v EU pomemben vir rasti in delovnih mest ter da potencialna konkurenčnost EU, kot najpomembnejšega trga s storitvami na svetu, še zdaleč ni v celoti dosežena in jo je treba okrepiti;
12. meni, da je zaradi staranja prebivalstva starejša delovna sila dragocen vir na področju trgovine, zato bi morali odpraviti ovire in jo spodbuditi k nadaljevanju dela;
13. ugotavlja, da so javna naročila precejšen in vedno večji delež svetovnega BDP, poleg tega pa ponujajo nove neizkoriščene priložnosti za rast inovativnih podjetij; obžaluje, da so trgi za javna naročila glavnih trgovinskih partnerjev EU še posebej zaprti, ter poziva Komisijo, naj pri naših trgovinskih partnerjih spodbuja simetrično odpiranje njihovih trgov za javna naročila za podjetja iz EU; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o stopnji odprtosti javnih naročil ter recipročnost z drugimi industrializiranimi državami in največjimi gospodarstvi v vzponu;
14. meni, da sta inovativnost in opredelitev konkurenčne prednosti bistveni za EU v svetovnem gospodarstvu, v katerem konkurenčnost pogosto temelji na nizkih stroških dela; poudarja vlogo, ki jo lahko igra trgovinska politika EU za trajnostni razvoj in ustvarjanje več in boljših delovnih mest z izkoriščanjem zelene tehnologije, in v skladu s tem odločno poziva Komisijo, naj predlaga pobude za podpiranje razvoja visokotehnoloških in zelenih tehnologij, izdelkov in storitev;
15. opozarja, da so neposredne tuje naložbe pomembne za evropsko gospodarstvo; vendar predlaga, da bi bilo zaželeno, če bi na evropski ravni začeli razmišljati o ustreznosti takšnih naložb in potrebi po ocenjevanju njihovega učinka na enotni trg, da se, če bo to potrebno, preprečijo škodljive posledice teh naložb za evropske inovacije ter strokovno znanje;
16. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo pomen inovacij za trdno in trajnostno rast ter zagotovijo ustrezno financiranje inovacij, in sicer z uvedbo projektnih obveznic EU in z zakonodajnim okvirom, ki bo skladom tveganega kapitala omogočil svobodno vlaganje po vsej EU.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
13.4.2011 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 0 3 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Ilijana Ivanova (Iliana Ivanova), Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Eva-Britt Svensson, Róża grofica von Thun und Hohenstein, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ashley Fox, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Olle Schmidt, Marc Tarabella |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
21.6.2011 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 4 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski (William (The Earl of) Dartmouth), Laima Liucija Andrikienė, Kader Arif, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle De Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Pablo Zalba Bidegain, Paweł Zalewski |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Mário David, Syed Kamall, Maria Eleni Koppa, Elisabeth Köstinger, Jörg Leichtfried, Inese Vaidere, Jarosław Leszek Wałęsa |
||||