POROČILO o zeleni knjigi Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU

7. 9. 2011 - (2011/2107(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Marisa Matias

Postopek : 2011/2107(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0302/2011
Predložena besedila :
A7-0302/2011
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zeleni knjigi: Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU

(2011/2107(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov o raziskavah,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU (KOM(2011)0048),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2011 o vmesnem pregledu sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji[4],

–   ob upoštevanju poročila z naslovom Na poti k organizaciji za pionirske raziskave svetovnega merila – pregled struktur in mehanizmov Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga je 23. julija 2009 pripravila strokovna skupina,

–   ob upoštevanju poročila neodvisne strokovne skupine o vmesni oceni sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja z dne 31. julija 2010,

–   ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine o vmesni oceni sedmega okvirnega programa z dne 12. novembra 2010,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. februarja 2011 z naslovom Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Odziv na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja“ (KOM(2011)0052),

–   ob upoštevanju sklepov 3074. zasedanja Sveta Evropske unije za konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje) z dne 9. marca 2011 o vmesni oceni sedmega okvirnega programa za raziskave, skupaj s skladom za financiranje na osnovi delitve tveganja,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2009 z naslovom „Nova obzorja IKT – strategija za raziskovanja na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij v Evropi (KOM(2009)0184),

–   ob upoštevanju svojega predloga resolucije z dne 9. junija 2011 o praznovanju stote obletnice podelitve Nobelove nagrade Marie Sklodowski-Curie[5],

–   ob upoštevanju vodilne pobude iz strategije EVROPA 2020 „Evropa, gospodarna z viri“ (KOM(2011)0021),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0302/2011),

A. ker se je Evropska komisija na podlagi pregleda proračuna odločila, da sproži razpravo za izboljšanje učinkovitosti pri financiranju raziskav in inovacij na nacionalni in evropski ravni ter za obravnavo dodeljevanja finančnih sredstev za programe raziskav in inovacij EU kot glavne prednostne naloge EU,

B.  ker je EU določila cilj, da je treba do leta 2020 izdatke za raziskave in razvoj povečati na 3 % BDP EU, ker pa številne države tega cilja še zdaleč niso dosegle, so še posebej pomembne javne in zasebne naložbe na tem področju,

C. ker je iz sedanjega trenda razviden velik pritisk za zamrznitev ali celo zmanjšanje evropskega proračuna, kar je povezano z obdobjem hudih omejitev za nacionalne proračune, in ker so raziskave, razvoj in inovacije eno od področij, na katerih se je pokazala prava dodana vrednost evropskega sodelovanja – v nasprotju z nekaterimi drugimi proračunskimi postavkami –, iz česar je razvidno, da je treba razpoložljiva sredstva EU prerazporediti,

D. ker prestajamo gospodarsko, socialno in okoljsko krizo (ki zelo različno vpliva na države članice EU) in ker so raziskave (tako temeljne kot aplikativne), izobraževanje in inovacije bistveni orodje za oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi za opredelitev trajnostnega in vključujočega modela rasti,

E.  ker morajo EU in države članice najti načine, da se skupaj odzovejo na največje družbene, gospodarske, okoljske, demografske in etične izzive, s katerimi se srečujejo evropski narodi: staranje prebivalstva, zdravstvo, preskrbo s hrano, trajnostni razvoj, velike okoljske izzive itd., in ker morajo predlagane rešitve posameznike spodbuditi, da prevzamejo večjo odgovornost za svoja dejanja,

F.  ker druge regije in države sveta vedno več vlagajo v raziskave, razvoj in inovacije, zato bi morale biti naložbe EU na tem področju usmerjene v krepitev znanstvenih zmogljivosti, spodbujanje naložb v industriji in izboljšanje splošne konkurenčne zmožnosti EU; ker je treba v vsej „inovacijski verigi“ vzpostaviti sveženj usklajenih podpornih orodij, ki bodo zagotavljala ravnovesje med akademsko usmerjenim raziskovanjem, aplikativnimi znanstvenimi raziskavami in inovacijami,

G. ker se financiranje EU za raziskave, razvoj in inovacije sicer povečuje, vendar največji del razpoložljivih sredstev v okviru različnih okvirnih shem in programov financiranja (vključno z obsežnimi projekti) še vedno lahko pridobijo znanstveno in tehnološko naprednejše države članice EU, zaradi česar ostajajo nekatere države članice in evropske regije slabše zastopane glede dostopa do financiranja, pa tudi udeležbe; ker se je treba za dokončanje evropskega raziskovalnega prostora usmeriti v odličnost v vseh delih Unije, strukturni skladi in kohezijski sklad pa so poglavitno orodje za to,

H. ker so v EU še vedno velike in celo vse večje neenakosti glede nacionalnih zmogljivosti za financiranje raziskav in razvoja, industrijskih struktur in sistemov visokošolskega izobraževanja, te razlike pa se deloma odražajo tudi v splošni udeležbi v sedmem okvirnem programu za raziskave; ker je treba vzpostaviti mehanizme za uravnoteženje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti vseh držav članic in evropskih regij,

I.   ker bi bilo treba skupni strateški okvir oblikovati po istih načelih kot evropski raziskovalni prostor, pri čemer bi izkoristili ogromni neizkoriščeni potencial za uskladitev 27 različnih nacionalnih raziskovalnih strategij in programov ter s tem zmanjšali nepotrebno razdrobljenost,

J.   ker se velik pomen malih in srednjih podjetij za gospodarstvo in zaposlovanje v EU ne odraža tudi v ravni njihove udeležbe pri evropskih sredstvih za raziskave, razvoj in inovacije; ker bi morala udeležba tovrstnih podjetij v projektih raziskav, razvoja in inovacij doseči 15-odstotni delež in ker priznava, da je sodelovanje z industrijo spodbudilo občutna vlaganja industrije v raziskave, razvoj in inovacije, tako da sta poenostavitev in odprava odvečne birokracije nujen pogoj za uresničitev omenjenega cilja in za večjo udeležbo industrije kot celote;

K. ker bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni ovirajo gospodarski razvoj, zlasti v državah v razvoju; ker tovrstne bolezni prizadenejo več kot milijardo ljudi in vsako leto povzročijo milijone smrtnih žrtev,

L.  ker na univerzah diplomira več kot 60 % študentk, večino visokih akademskih mest (na primer doktorskih in profesorskih) pa še vedno zasedajo moški,

M. ker je bilo od ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta v letu 2007 za sredstva iz njegovega proračuna izbranih 1700 projektov, kar znaša okoli 2,5 milijarde EUR, pri čemer je bilo skoraj 90 % teh sredstev dodeljenih moškim kandidatom,

N. ker ima vtis, da za raziskovalke obstaja problem „steklenega stropa“, kar pomeni, da je delež raziskovalk v obratnem sorazmerju z višino položaja v hierarhiji,

O.  ugotavlja, da so v izobraževalnih sistemih številnih držav članic na raziskovalnih področjih, kot je denimo naravoslovje, še vedno močno prisotni spolni stereotipi,[6]

1.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije, ki opredeljuje skupni strateški okvir za financiranje raziskav in inovacij, ter meni, da bi bilo treba v jedru tega novega okvira natančno oblikovati raziskovalne programe in sheme financiranja EU na podlagi raziskovalne in inovacijske politike Skupnosti ter raziskovalnih programov držav članic; je prepričan, da bi moral skupni strateški okvir uporabljati integriran pristop za večjo privlačnost in dostopnost za vse udeležence;

2.  meni, da imajo raziskovalni skladi in programi ter strukturni skladi in kohezijski sklad različne cilje in morajo zato ostati ločeni;

3.  priznava, da dosedanja sorazmerno nizka uporaba sedmega okvirnega programa v nekaterih državah članicah, pa tudi nezmanjšani razkorak med evropskimi regijami glede raziskovalne in inovacijske uspešnosti kljub prizadevanjem, da bi prek strukturnih skladov zmanjšali njihove zmogljivosti za raziskave in razvoj; je prepričan, da je treba izkoristiti potencial vseh regij za odličnost; zato meni, da so potrebni novi pristopi, s katerimi bi pomagali manj uspešnim regijam in državam članicam doseči odličnost in pametno regionalno specializacijo;

4.  poziva Komisijo, naj čimbolj poveča sinergijo med skupnim strateškim okvirom, strukturnimi skladi, Evropskim kmetijskim skladom, Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za ribištvo ter naj razvije pristop z več skladi, upoštevaje, da imajo različne cilje; je prepričan, da bi lahko kohezijski instrumenti krepili razvoj odličnosti in vzpostavljanje zmogljivosti zaradi večje skladnosti z raziskavami in inovacijami na regionalni ravni; meni, da bo to omogočilo razvoj poti k odličnosti in bo te regije popeljalo do polnega sodelovanja v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije na osnovi kakovosti in odličnosti;

5.  predlaga, da bi lahko novi pristop zajemal financiranje dejavnosti, namenjenih posodabljanju univerz, nakupu znanstvene opreme, lokalnemu prenosu tehnologije, podpiranju ustanavljanja in osamosvajanja podjetij, razširjanju rezultatov raziskovalnih-razvojnih in inovacijskih projektov, večjim zmogljivostim programov za mednacionalno usposabljanje raziskovalcev, ustanavljanju najsodobnejših raziskovalnih središč, vzpostavljanju mrež in grozdov odličnosti, strokovno preverjeno medregionalno sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij; je prepričan, da so se nekateri podporni ukrepi sedmega okvirnega programa izkazali za uspešne pri premostitvenih dejavnostih in bi jih bilo treba v skupnem strateškem okviru ohraniti;

6.  poziva države članice, naj razmislijo o financiranju Evropskega raziskovalnega sveta, programa Marie Curie ali projektov sodelovanja, ki sicer izpolnjujejo merilo odličnosti, vendar se jih zaradi pomanjkanja evropskih sredstev ne da financirati;

7.  poudarja, da je treba ohraniti ustrezne instrumente, s katerimi bo mogoče podpreti razvoj institucionalnih zmogljivosti regij na področju raziskovalne in inovacijske politike, saj je regionalna raven strateška vez za učinkovito združevanje financiranja iz okvirnega programa s financiranjem iz strukturnih skladov ter tesno povezana z lokalnimi podjetji, storitvami ter raziskovalnimi in izobraževalnimi središči;

8.  poziva, da bi glede na prihodnjo usmeritev kohezijske politike v strategijo Evropa 2020 naložili obvezno prednostno nalogo glede inovacij v regijah , ki jih zajemata cilja 1 in 2, to pa se mora odražati tudi v dodeljevanju sredstev na vseh ravneh;

9.  meni, da bi morali lokalne in regionalne organe spodbujati k inovacijam, zlasti z nadaljevanjem in okrepitvijo izvajanja pobud, kot so „Regije znanja“, „Živi laboratoriji“ in „Pametna mesta“, v katerih prevladuje teritorialna razsežnost raziskav in razvoja;

10. opozarja, da je pomembno ohraniti konvergenčne politike, ter poziva Komisijo, naj utrdi pot k odličnosti za tiste države članice in regije, ki so gospodarsko in socialno bolj ranljive ter v okvirnem programu premalo zastopane, na podlagi njihovih prednosti ter po učinkovitih in jasnih merilih, predvsem za znatno povečanje tamkajšnjega človeškega kapitala in raziskovalnih zmogljivosti;

11. meni, da bi bil ustrezen instrument za razvoj evropskega raziskovalnega prostora objava razpisov za financiranje vrhunskih raziskovalnih centrov v prikrajšanih regijah; meni, da bi dodeljevanje pomoči v obliki razpisa povečalo dinamičnost in ustvarjalnost, kar lahko celo v strukturno šibkih regijah privede do uspešne izgradnje tehnoloških območij, ki bodo zagotavljala delovna mesta, usmerjena v prihodnost; meni, da bi morale v teh razpisih sodelovati skupine, ki bi vključevale po eno mednarodno priznano raziskovalno ustanovo in eno prikrajšano regijo in da bi bilo treba znanstvene pristope, na podlagi katerih bi zaprosili za financiranje, ocenjevati po načelu odličnosti; meni, da bi bilo obenem treba zahtevati izvedljivo celostno zasnovo, ki bi na primer s pomočjo strukturnih skladov in z vzpostavitvijo ustreznih okvirnih pogojev tvorila infrastrukturo in okolje, prikladno za raziskave in inovacije;

12. priporoča, naj Komisija analizira možnosti za vzpostavitev vseevropskega skupnega sklada, ki bi se financiral iz strukturnih skladov in bi bil namenjen spodbujanju skupnih evropskih raziskav;

13. meni, da verodostojnost okvirnega programa temelji na znanstveni kakovosti, zato meni, da je glavno merilo za financiranje raziskav odličnost; opozarja, da se narava odličnosti razlikuje glede na vrsto udeleženca ali naravo raziskovalnega in inovacijskega projekta (merilo odličnosti za raziskovalno ustanovo ni enako kot za posameznega raziskovalca ali za mala in srednja podjetja, razlikuje se pa tudi med temeljnimi in uporabnimi projekti); poudarja, da bi morala biti pomembna merila za industrijo in aplikativne raziskave, kjer je to potrebno, tehnične izboljšave, inovacije, pilotni projekti in oblikovanje trga;

14. poziva k boljšemu usklajevanju in sinergiji med lokalnimi in regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi čezmejnimi raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami, pri čemer je treba spoštovati posebnosti različnih okolij, obenem pa povečati možnosti za dopolnjevanje in sodelovanje med njimi; je prepričan, da so za večjo učinkovitost financiranja in sofinanciranja poglavitni izmenjava informacij in najboljše prakse, skupna prizadevanja za načrtovanje programov, preprosta in prožna pravila in instrumenti, po potrebi pa tudi konvergenca;

15. je prepričan, da je Evropa dolžna uporabiti svoj veliki potencial na področju raziskav, tehnologije in inovacij ter prispevati k reševanju svetovnih družbenih izzivov, ki so:

§ demografske spremembe v starajoči se evropski družbi, pa tudi starostne bolezni in družinska politika, naraščanje svetovnega prebivalstva, zapostavljene bolezni, prehrana in zanesljivost preskrbe s hrano, urbanizacija, mobilnost, družbena kohezija in migracije,

§ prehod k trajnostnemu gospodarjenju z viri – trajnostno upravljanje voda, raba in upravljanje zemljišč, blaženje podnebnih sprememb, ohranjanje biotske raznovrstnosti, morskih ekosistemov in gozdarstvo, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, nujno potrebne surovine ter drugi biološki in fizični naravni viri,

§ močna, stabilna in pravična gospodarska baza, gospodarsko okrevanje, izboljšanje izobraževanja in usposabljanja, okrepitev temeljnega in aplikativnega znanja v vseh strokah, od družbenih in humanističnih ved prek drugih področij, kot sta biologija in medicina ter raziskave civilne varnosti za državljane in infrastrukturo, do ključnih tehnologij, ki so potrebne za razcvet gospodarstva in zaposlovanja v EU;

meni, da bi moral biti skupni strateški okvir osredotočen zlasti na celostno odzivanje na te vélike družbene izzive z uravnoteženim naborom instrumentov, ki bi vključevali cel spekter dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, raziskav in inovacij;

16. poudarja, da je pomembno zagotoviti kontinuiteto uspešnih instrumentov med sedmim okvirnim programom in skupnim strateškim okvirom, zlasti v tistih programih sodelovanja; poziva Komisijo, naj v doglednem času oceni učinkovitost sedanjih instrumentov pri doseganju specifičnih ciljev politike, in naj tiste, ki so manj učinkoviti ali pri katerih ni zaznati vidnega prispevka, prilagodi;

17. poziva, naj se opravi neodvisna revizija – ki bi jo na primer opravilo Evropsko računsko sodišče v povezavi z nacionalnimi računskimi sodišči – o učinkovitosti javnih izdatkov za raziskave, ki jih izvajajo države članice, Evropska unija in lokalni organi;

18. poziva Komisijo, naj okrepi prepoznavnost dodane vrednosti EU na področju raziskav in inovacij;

19. poziva k usklajenim javnim in zasebnim prizadevanjem na evropski in nacionalni ravni za uresničitev cilja, da se za raziskave in razvoj namenijo 3 % BDP; poziva institucije EU in države članice, naj se nemudoma dogovorijo o natančnem načrtu za uresničitev tega cilja;

20. poudarja, da si je treba prizadevati, da bi bili izdatki v skupnem strateškem okviru kolikor mogoče skladni s splošnimi političnimi cilji strategije Evropa 2020; poziva k jasni uskladitvi novih pobud, kot so Unija inovacij in drugi pomembni vodilni projekti;

21. opozarja, da mora prihodnje financiranje raziskav in inovacij prispevati k cilju izoblikovanja evropskega raziskovalnega prostora z vzpostavljanjem sinergije in boljšim usklajevanjem različnih raziskovalno-razvojnih in inovacijskih politik in programov financiranja med EU, državami članicami in lokalnimi organi;

Na poti k novemu skupnemu strateškemu okviru

22. poudarja, da bi morala biti v jedru skupnega strateškega okvira ideja, da je treba različno naravo in obseg raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov ter raznovrstne sheme financiranja organizirati tako, da bo poskrbljeno za skladnost, široko reprezentativnost, povezanost, preprostost in komplementarnost, in na ta način tlakovati pot k odličnosti;

23. ugotavlja, da bi bilo treba v upravnih pravilih skupnega strateškega okvira, ki urejajo pogodbene postopke, upoštevati različne nacionalne predpise glede univerz in raziskovalnih centrov; zlasti pa poudarja, da mehanizem sofinanciranja ne bi smel delovati na škodo univerz in raziskovalnih inštitutov ter v nobenem primeru ne sme potisniti univerz v slabši položaj, kot so drugi akterji;

24. poziva Komisijo, naj vzpostavi preprost in dostopen sistem za pospeševanje inovacij, vlaganje v projekte raziskav, razvoja in inovacij za spoprijemanje z vélikimi družbenimi izzivi, in naj uporabi resnično celosten pristop, pozornost pa nameni različnim odločilnim fazam v inovacijski in vrednostni verigi (od dobavitelja materiala do končnega izdelka);

25. je prepričan, da je treba različne naloge znotraj skupnega strateškega okvira obravnavati ločeno, vendar v tesnem medsebojnem odnosu: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo naj deluje predvsem kot mreža skupnosti znanja in inovacij, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost pa naj se osredotoči na svojo prednost pri podpiranju inovativnih malih in srednjih podjetij; naslednji okvirni program naj obravnava raziskave kot celoto, strukturne sklade in kohezijski sklad pa je treba uporabiti bolj usmerjeno, vendar morajo ostati ločeni; meni, da bi morali projekti sodelovanja ostati hrbtenica skupnega strateškega okvira;

26. poudarja, da je treba povečati prožnost skupnega strateškega okvira, ne le zato, da bi bilo mogoče sredstva prerazporejati med različnimi poglavji in razpisi, temveč tudi, da bi bil dovolj prožen, da bi omogočal dodeljevanje sredstev za obvladovanje velikih družbenih izzivov, ki bi se pojavili med proračunskim obdobjem;

27. poziva k jasni opredelitvi splošnega sistema financiranja ter k tesnejšemu povezovanju raziskav, izobraževanja in inovacij; ker evropska politika raziskav, razvoja in inovacij ustvarja evropsko dodano vrednost in ker želimo doseči cilje strategije Evropa 2020, poziva k podvojitvi proračuna za raziskovalne in inovacijske programe EU za obdobje po letu 2014 (z izjemo enakovrstnega proračuna v strukturnih skladih in Evropske investicijske banke), saj bi bil to primeren odziv na sedanjo gospodarsko krizo in na velike skupne izzive; je prepričan, da bi moral biti smoter večjega javnega proračuna za raziskave omogočanje širših družbenih koristi in večja konkurenčnost; ponovno poudarja, da je treba okrepiti in razvijati naklonjenost vseh instrumentov EU raziskavam, razvoju in inovacijam, med drugim s tesnejšim sodelovanjem z Evropsko investicijsko banko in s poenostavitvijo postopkov za dostop do sredstev; zato predlaga nov organizacijski model, temelječ na treh različnih ravneh financiranja, katerega cilj bosta stabilnost in konvergenca;

Prva raven: gradnja zmogljivosti in infrastruktura

28. ta raven bi morala zajemati sredstva EU za infrastrukturo (v širšem smislu sem sodi tudi institucionalna infrastruktura) in gradnjo zmogljivosti;

29. shema financiranja na tej ravni zajema del okvirnega programa za program Zmogljivosti in pobude Marie Curie, evropski del financiranja za raziskovalno infrastrukturo in projekte, dostop do posojil Evropske investicijske banke (ki krijejo projekte, večje od 50 milijonov EUR, in sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja), nepovratna sredstva, povezana z zgoraj omenjenimi deli okvirnega programa, in sodelovanje s strukturnimi skladi za infrastrukturo;

30. poziva k okrepitvi skupnega raziskovalnega središča kot notranjega dobavitelja znanstvenih in gospodarskih analiz za razvojne politike v skladu s strategijo Evropa 2020;

31. poudarja, da bi bilo treba prihodnje obsežne projekte (reaktor ITER, Galileo, globalni nadzor okolja in varnosti (GMES)) financirati zunaj okvirnega programa, in sicer z oblikovanjem posebnih proračunskih vrstic, s čimer bi zagotovili pregledno in zanesljivo strukturo financiranja, obenem pa jih obdržali pod nadzorom in omejili možnost prekoračenja stroškov; predlaga, naj se ti projekti deloma financirajo z izdajo projektnih obveznic Evropske investicijske banke;

32. poudarja osrednjo vlogo obsežne raziskovalne infrastrukture za razvoj evropskega raziskovalnega prostora in poziva k splošnim sredstvom EU, ki bi se dala zbrati za raziskovalno infrastrukturo, zlasti kjer so dobre možnosti za evropsko dodano vrednost, da poziva, da bi se dalo financiranje podaljšati še v čas po pripravljalni fazi ter naj se zagotovi odprt dostop na podlagi odličnosti;

Druga raven: raziskave, potencial, sodelovanje in konsolidacija

33. ta raven bi morala biti namenjena splošnim temeljnim in aplikativnim raziskavam, družboslovju in humanistiki; pri usklajevanju bi sodelovale predvsem univerze in raziskovalni centri/inštituti; industrijski sektor, zlasti mala in srednja podjetja, bi bilo treba spodbujati k sodelovanju z visokošolskimi in javnimi raziskovalnimi središči, po potrebi tudi kot projektne koordinatorje; ta raven je največji delež skupnega strateškega okvira in bi morala biti namenjena razvoju močne znanstvene osnove tako na področju temeljnih kot tudi aplikativnih raziskav, ki je potrebna za spodbujanje inovacij;

34. tu so ključne besede izvirnost in veljavnost zamisli, kakovost ter potencial za znanstveno odličnost in dodano vrednost projektov, sem pa spadajo raziskave z visokim tveganjem in projekti „netehnoloških“ in „socialnih“ inovacij; poslovni načrt in tržni potencial sta tudi pozitivna dejavnika, nista pa nujna za odobritev projekta;

35. shemo financiranja na tej ravni krije sistem nepovratnih sredstev EU v okvirnem programu ob sodelovanju s strukturnimi skladi za raziskave, razvoj in inovacije; koristni bi bili sinergija teh dveh virov financiranja in poenostavitev interakcij med projekti, ki jih financirajo Evropska unija in zunanje finančne ustanove; nepovratna sredstva bi morala biti namenjena predvsem javnim in zasebnim raziskovalnim inštitutom ter inovativnim malim in srednjim podjetjem;

36. poziva k večji prožnosti sheme za financiranje, da bi malim in srednjim podjetjem približali projekte sodelovanja, če bi jim shema omogočala, da se vključijo med samim izvajanjem projektov, kjer bi bilo to mogoče, in da bi v ta namen predvidevala odprto proračunsko postavko za projekt; meni, da bi mala in srednja podjetja na ta način jasneje videla priložnosti, saj bi se skrajšal čas od vstopa v projekt do trženja rezultatov;

37. opominja, da se je Evropski raziskovalni svet izkazal za uspešnega pri promoviranju znanstvene odličnosti in kot pomembna prvina evropskega raziskovalnega prostora, ki ga krepi; poziva k nadaljnjim izboljšavam struktur in mehanizmov tega prostora in k spodbujanju njegovih instrumentov; poudarja, da je treba znatno povečati proračunski delež nepovratnih sredstev za mlade raziskovalce in ženske ter raziskovalce iz inovativnim malih in srednjih podjetij (skupine in posameznike), okrepiti dejavnosti in pobude Marie Curie in s tem okrepiti mobilnost (z uvedbo znanja kot „pete svoboščine“, poklicno napredovanje in sodelovanje med visokošolskimi krogi, javnimi raziskovalnimi inštituti in industrijo ter omogočiti dostop do raziskovalne infrastrukture; poziva, naj se industrija intenzivneje vključi v doktorske in podoktorske raziskovalne programe; poziva k izvajanju potrebnih ukrepov za zagotovitev dostojnih delovnih razmer za znanstvene delavce v EU, s čimer bi postala Evropa bolj mednarodno privlačna za raziskovalce, tako da bi se zoperstavili odhajanju specialistov in dosegli odličnost v Evropi;

38. poudarja, da je treba mobilnost raziskovalcev v Evropi postaviti na prvo mesto, in poziva k okrepitvi ukrepov (na primer prenosljivost pokojnin in določbe socialne varnosti, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ukrepi za uskladitev družinskega in poklicnega življenja in raziskovalni kuponi, ki bi sledili raziskovalcu v drugo državo članico), ki bi prispevali k mobilnosti evropskih raziskovalcev, pripomogli ustaviti beg možganov in napravili raziskovalne poklice v EU privlačnejše; poziva k uvedbi elementa mobilnosti v nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta, kjer je mogoče; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za poenostavitev hitrega vzajemnega priznavanja visokošolskih učnih načrtov;

39.meni, da obstajajo nadaljnje možnosti za razširitev koncepta Evropskega raziskovalnega sveta na skupne in večdisciplinarne raziskovalne projekte, če bi ohranili naravo „od spodaj navzgor“ in če bo glavno merilo za izbor znanstvena odličnost;

40. pozdravlja vztrajen napredek proti uravnoteženi udeležbi žensk in moških v okvirnem programu; soglaša, da je treba ukrepe za povečanje sodelovanja žensk okrepiti v vsem poteku projektov in da mora Komisija poživiti svoj pristop k spodbujanju znanstvenic in se usmeriti v spodbujanje držav članic, da premostijo razlike med spoloma, še posebej z odpravljanjem specifičnih ovir za ženske; poudarja, da je treba uresničiti cilj 40-odstotne udeležbe žensk v okvirnem programu in svetovalnih odborih; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropskim inštitutom za enakost spolov oblikuje akcijski načrt na področju spolov s kazalniki in cilji po spolih in naj spremlja njegovo izvajanje;

41. v skladu z vključevanjem načela enakosti spolov poudarja, da moramo raziskovalcem na vseh ravneh dati možnost, da pri projektih, kjer je to mogoče, preložijo začetek prejemanja sredstev ali prekinejo projektno delo zaradi porodniškega ali očetovskega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, in jim omogočiti tudi, da pri projektih, kjer čas ne igra pomembne vloge, podaljšajo veljavnost sporazuma o financiranju na podlagi teh razlogov; poziva države članice, naj raziskovalcem zagotovijo te možnosti;

42. poudarja, da so za celovito izvajanje evropskega raziskovalnega prostora potrebni zakonodajni ukrepi, ki bi vsem udeležencem iz EU omogočali sodelovanje v nacionalnih programih z javnimi razpisi posameznih držav, ki bi bili odprti za vse, in s sprejetjem ukrepov za uskladitev pravil, postopkov, pogodb in meril vrednotenja;

Tretja raven: trg in inovacije za skupne cilje

43. ta raven bi bila namenjena razvoju in spodbujanju tržnega uveljavljanja inovativnih proizvodov in storitev ter ustvarjanju javne blaginje; pri tem ima osrednjo vlogo industrija, tudi inovativna mala in srednja podjetja, saj razvijajo nove proizvode, storitve in procese;

44. glede na to, da je treba spodbujati mlade, da se udeležujejo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ter podpirati mlade podjetnike, ki prispevajo k raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim dejavnostim ter rezultate uporabljajo za gospodarski in socialni razvoj svojih lokalnih ali regionalnih skupnosti, poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo program Erasmus za mlade podjetnike, tudi v sklopu prihodnjega večletnega finančnega okvira, in naj povečajo sredstva, namenjena temu programu;

45. se zaveda, da je treba udeležbi malih in srednjih podjetij nameniti posebno pozornost, da se jim na prožen in učinkovit način omogoči uporaba novih zamisli in priložnosti, saj to odpira nove poti za inovacije; poudarja, da je opredelitev malih in srednjih podjetij po sektorjih predpogoj za njihovo uspešno udeležbo v skupnem strateškem okviru; ugotavlja, da je uspeh inovacijskih dejavnosti odvisen tudi od sposobnosti in izkušenj vodstvenega osebja;

46. poudarja, da je treba izboljšati lokalni in evropski dostop malih in srednjih podjetij do raziskovalnih in inovacijskih storitev; meni, da so uspešni programi, na primer Eurostars, prinesli pomembne izkušnje v zvezi z izpolnjevanjem potreb inovativnih podjetij in jih je zato treba okrepiti; poziva k prizadevanjem na vseh ravneh, da bi oblikovali inovativne rešitve za konkretne potrebe javnega sektorja, in sicer s pritegnitvijo malih podjetij na razpise za zamisli, ki bi privedli do kratkoročnih razvojnih naročil;

47. shemo financiranja za to raven krijejo sredstva EU, zagotovljena prek Evropskega tehnološkega inštituta, sredstva v povezavi s programom za konkurenčnost in inovacije, dostop do možnosti za povečanje kreditne bonitete pri Evropskem investicijskem skladu in do posebnih posojil pri Evropski investicijski banki (predvsem za kritje projektov, vrednih do 50 milijonov EUR) ter v sodelovanju s strukturnimi skladi za podjetništvo; v financiranju inovacijske politike EU pa en člen manjka, namreč instrumenti financiranja, ki bi ustrezali posebnim potrebam malih in srednjih podjetij; je prepričan, da bi evropskemu raziskovalnemu prostoru močno koristilo oblikovanje evropskega programa za mala in srednja podjetja, ki bi bil specializirana veja Evropske investicijske banke in v celoti namenjen inovacijskim projektom malih in srednjih podjetij, seveda po ustrezni preučitvi in oceni učinka;

48. opominja, da se je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo izkazal za uspešno prvino evropskega raziskovalnega prostora, ki ga celo krepi; poudarja, da so potrebne bolj ozko usmerjene skupnosti znanja in inovacij in posledično tudi bolj zgoščena mreža z manjšim proračunom, kar bo zaradi nižjih stopenj letnih prispevkov omogočilo večje sodelovanje malih in srednjih podjetij; meni, da lahko te manjše skupnosti ustvarijo enotno žarišče v EU, kjer se bodo srečevali znanstveniki iz vse EU, da bi bolje konkurirali na svetovnem trgu;

49. meni, da bi bilo treba za še večjo udeležbo malih in srednjih podjetij v programih razmisliti o nekaterih instrumentih financiranja in ukrepih:

· „mehka“ posojila, ki bi jih prejemniki v primeru uspeha vrnili, vendar brez upravnih stroškov,

· prizadevati bi si bilo treba za celovito financiranje malih in srednjih podjetij (predvsem v zagonski fazi), ki bi zajemalo ves inovacijski ciklus, tudi dostopanje do raziskovalno-razvojnih storitev in svetovanja,

· sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja bi se moral uporabljati tako, da bi bilo mogoče manjše zneske zagotoviti prek nacionalnih posrednikov,

· lažje dostopanje do tveganega kapitala,

· večja udeležba malih in srednjih podjetij v določanju raziskovalnih časovnih načrtov;

50. poziva k preskušanju novih in inovativnih metod financiranja, kot so projektne obveznice in inovacijski kuponi v EU, s čimer bi podjetjem omogočili, da ta sredstva porabijo neposredno v priznanih raziskovalnih središčih; meni,da naj se za te kupone ne zahteva poročanje o stroških, ker bodo njihovo uporabo potrdili centri, kjer bodo kuponi izkoriščeni; akreditacijske centre bi bilo mogoče vzpostaviti na nacionalni ali regionalni osnovi, preverjal pa bi jih evropski organ, na primer skupno raziskovalno središče; meni, da bi moral prispevek skupnega raziskovalnega središča k inovacijam v okvirnem programu vključevati tudi okrepljeno sodelovanje z industrijo;

51. pozdravlja program EU za raziskave in inovacije v malih podjetjih (SBIR), katerega namen je prepoznavanje tehnološko usmerjenih izzivov javnega sektorja in financiranje projektov za raziskave in razvoj, da se poiščejo nove rešitve tako za stare kot tudi za novonastale težave;

*****

52. meni, da ne izvirajo vse inovacije iz raziskav, pa tudi, da niso namen vseh raziskav; zato meni, da bi morala predlagana reorganizacija zajeti ves razpon inovacijskih dejavnosti, od zasnove do trga, vključno z netehnološkimi, ekološkimi in socialnimi inovacijami; meni, da bi moralo to zajemati tudi promocijo inovativnih praks (na primer inovativna predkomercialna javna naročila, nagrade za spodbudo, politike v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in pobude za vodilne trge) in omogočanje njihovega razširjanja; poudarja, da bi morali pri spoprijemanju z velikimi izzivi in oblikovanju prednostnih področij skupnega strateškega okvira upoštevati tudi standardizacijo, vendar ne kot nov ločen instrument ali dejavnost;

53. je seznanjen z dosedanjim uspehom programa za konkurenčnost in inovacije ter poudarja, da ga je bistveno nadaljevati in še naprej širiti, zlasti zato, da bi se okrepila inovativna mala in srednja podjetja, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva;

54. poudarja pa, da morajo nekateri instrumenti okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost postati naravni podaljšek prihodnjega okvirnega programa ter zagotavljati neprekinjenost evropskih raziskovalnih in inovacijskih projektov; meni, da bi bilo mogoče tehnologije, razvite v projektih okvirnega programa, razširiti na inovacijske projekte, in sicer:

– širiti njihovo uporabo v različnih industrijskih in storitvenih sektorjih,

– uvesti dodatne, drugačne oblike uporabe na sorodnih ali dopolnilnih področjih;

55. opominja, da sta izredno tekmovalna narava raziskovalnega, znanstvenega, tehnološkega in inovacijskega dela ter ohranjanje lokalne gradnje znanstvenih in inovacijskih zmogljivosti odvisna od določene stopnje podvajanja in razdrobljenosti, saj brez tega skupne raziskave ne bi bile mogoče;

56. poudarja, da je treba za učinkovitejše privabljanje zasebnih naložb in zagotavljanje, da bodo raziskave in razvoj čim učinkoviteje prispevali k povečanju evropske konkurenčnosti, v okvirnem programu sprejeti ustrezne ukrepe za trden in učinkovit okvir za varstvo pravic intelektualne lastnine v zgodnji fazi raziskovalnega procesa;

57. močno spodbuja izvajanje programov za usposabljanje vseh morebitnih udeležencev, zlasti o izvajanju pravil upravljanja, in poziva Komisijo, naj razvije merila za izbiro, vrednotenje in ocenjevanje projektov, pri čemer naj upošteva tudi utrjevanje poti k odličnosti; poziva Komisijo, naj sprejme proaktiven pristop, da bi pomagala javnim organom, zlasti v manj zastopanih državah članicah, izboljšati sistem upravljanja z izvajanjem ocenjevanja in izdajanjem priporočil tem organom, da bi izboljšali vloge za financiranje in vodenje projektov;

58. ponavlja, da je za poenostavitev upravljanja v evropskem financiranju raziskav potreben kvantni preskok; je prepričan, da je osrednja prvina poenostavljanja premik s sedanjega pristopa nadzora k pristopu na osnovi zaupanja in dopuščanja tveganja, kar bi še posebej koristilo malim in srednjim podjetjem; poziva k izvajanju vseh opredeljenih ukrepov poenostavljanja v novem skupnem strateškem okviru, tudi večjega dopustnega tveganja napake, s splošnim sprejemanjem običajnih računovodskih praks, uporabo (prostovoljnih) pavšalnih plačil in zneskov, poenostavljenimi postopki za oddajo vlog in sklepanje pogodb, pravil o predfinanciranju in upravičenosti stroškov, občutnim zmanjšanjem zahtev za finančno in znanstveno poročanje, skrajšanjem časa do sklenitve pogodbe na največ šest mesecev, znatno skrajšanim časom do dodelitve podpore in izplačila sredstev ter več prožnosti pri tem, kako udeleženci organizirajo in vodijo svoje projekte in izbirajo partnerje;

59. je prepričan, da bi s poenostavitvijo moralo priti do zmanjšanja kombinacij stopenj financiranja in metod izračunavanja posrednih stroškov v vseh shemah financiranja, ne da bi odpravili razlikovanje med univerzami, raziskovalnimi organizacijami in industrijo;

60. priporoča, da se določi nekaj skupnih (upravnih, finančnih in organizacijskih) pravil in načel, ki bodo enostavna za razlago in bodo veljala za vse evropske raziskovalno-razvojne in inovacijske programe in instrumente,

61. poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do evropskih raziskovalnih programov, na primer z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke, načela en projekt – en dokument in foruma za izmenjavo dobre prakse; ob tem poudarja, da je potrebna zlahka dostopna enotna dostopna točka do svetovanja in finančne podpore za morebitne udeležence; graja premajhno preglednost in informacije o prihodnjih pozivih za zbiranje predlogov o raziskovalnih projektih, zaradi česar se raziskovalci in inštituti ne morejo ustrezno pripraviti, tako da ne morejo sodelovati;

62. poudarja, da je treba za usklajeno politiko ustvarjanja evropske družbe, temelječe na znanju, okrepiti povezave med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami; poudarja, da bi moral skupni strateški okvir obravnavati in zajeti vso verigo znanja, na primer prek razvoja infrastrukture, standardizacije, programov usposabljanja in ukrepov v podporo ključnim tehnologijam; spodbuja vsakršno sodelovanje med univerzami, podjetji in raziskovalnimi inštituti ter verjame, da je njegov osrednji element prenos tehnologije; poziva, naj se zagotovijo praktični instrumenti za spodbujanje prenosa tehnologije iz raziskav v uporabo v industriji, tako v storitvenem kot proizvodnem sektorju;

63. poziva k večji medvladni udeležbi pri ukrepih skupnega načrtovanja, kar bi okrepilo sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij po vsej Evropi;

64. poudarja, da so skupne tehnološke pobude in evropske tehnološke platforme pomembne, in priporoča, da se vsem javno-zasebnim partnerstvom ponudi poseben skupni okvir z jasnimi in poenostavljenimi skupnimi pogoji, tako da bo jasno ločena vloga zasebnega in javnega sektorja; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za izboljšanje preglednosti in odprtega dostopa malih in srednjih podjetij in javnega raziskovalnega sektorja do tovrstnih instrumentov; poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo stanja, učinka in upravičenosti sedanjih različnih oblik javno-zasebnih partnerstev, preden bi jih konsolidirali ali podpirali ustanavljanje novih, zato da bi izboljšali njihovo upravljanje in zagotovili boljšo udeleženost najraznovrstnejših zainteresiranih strani pri pripravi raziskovalnih načrtov in omogočanju dostopa za nove udeležence; je tudi prepričan, da bi morali ti instrumenti v največji meri temeljiti na javnih prednostnih ciljih (kjer bi bili najbolj dragoceni družbeni in trajnostni rezultati) in pritegovati resnično zasebne naložbe;

65. poudarja, da bi moral biti skupni strateški okvir privlačen mehanizem financiranja za akterje iz javnega in zasebnega sektorja (tudi nevladne organizacije in organizacije civilne družbe); je prepričan, da bi morali imeti vsi udeleženci, raziskovalno-razvojni in inovacijski projekti z velikim učinkom in evropske tehnološke platforme ustrezno vlogo v razpravah o določanju prednostnih nalog in dostop do raziskovalne infrastrukture;

Nekaj smernic za naslednji okvirni program

66. zagovarja premik k pristopu na podlagi znanosti in poziva k odnosu na osnovi zaupanja do raziskovalcev in k večji meri sprejemanja tveganja do udeležencev v vseh fazah sistema financiranja, tudi pri vrednotenju znanosti in inovacijah; poziva k oblikovanju ustreznega modela financiranja za akademske raziskave v naslednjem okvirnem programu;

67. meni, da skupni strateški okvir ne bi smel biti omejen samo na inovacije, ki temeljijo na raziskavah in tehnologiji, temveč bi moral podpirati tudi druge vire inovacij; poudarja, da veliko podjetij – predvsem mala in srednja – uporablja druge vire inovacij, na primer stranke, trge, uporabnike in celo zaposlene, ter da je ta oblika inovacij pogosto bolj praktična in usmerjena k reševanju konkretnih problemov, povezanih s postopki, storitvami ali izdelki, saj predlagane rešitve pogosto prešinejo zaposlene, ki so najbližje proizvodnemu procesu, trge in stranke; meni, da bi morala EU okrepiti praktične inovacije delavcev;

68. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prekoračeni stroški po programu Horizon 2020 revidirani; poziva Komisijo, naj analizira, kolikšen delež prekoračenih stroškov je v sedmem okvirnem programu, in naj predlaga, kako bi jih čim bolj zmanjšali;

69. poziva, naj raziskovalni program sodelovanja v osrčju okvirnega programa, saj krepi sinergijo ter povečuje in pospešuje vpliv in razširjanje raziskovalnih projektov s svetovno uveljavljenimi partnerji iz EU in zunaj EU; je prepričan, da bi moralo biti financiranje sodelovanja v raziskavah tematsko bolj prožno (širše zastavljeni razpisi) in imeti na voljo uporabnikom prijazno ureditev, da bi privabilo izredne znanstvenike in ustrezalo potrebam velikih konzorcijev in manjših skupin; meni, da morali zaobjeti vso inovacijsko verigo od predhodnih raziskav do obsežnih pilotnih projektov in predstavitev ter po potrebi omogočiti namenski proračun sektorjem, ki so razvili strateško vizijo za spoprijemanje z družbenimi izzivi s pomočjo dolgoročnih naložbenih ciklusov;

70. izraža pomisleke glede učinkovitosti uporabe sredstev za ustvarjanje raziskovalnih mrež odličnosti, organizacijo konferenc in prireditev ter poziva k ukrepom za okrepitev elektronskega mreženja na področju raziskav in inovacij ter k razširjanju rezultatov raziskav prek interneta;

71. dvomi, da je pogosto mogoče financirati samo en predlog iz javnega razpisa, a se tako tratijo sredstva, vložena v pripravo in vrednotenje predlogov, odlične ideje pa ostanejo brez financiranja; poziva Komisijo, naj razmisli o možnem financiranju odličnih, neizbranih predlogov prek dodatnega raziskovalnega proračuna (ki bi dopolnjeval sredstva za raziskave), kamor bi pritegnili sredstva držav članic ter regionalnih in strukturnih skladov;

72. poziva h konsolidaciji večdisciplinarnih in transdisciplinarnih raziskav in k priznanju njihove socialne razsežnosti; ob tem želi spomniti, da bi bilo treba velike družbene izzive reševati tako s tehnološkim odzivanjem kakor tudi z evropskimi družboslovnimi in humanističnimi raziskavami ter socialnimi inovacijami, ki ostajajo poglavitno orodje za uspešno spoprijemanje s temi izzivi; zato je prepričan, da bi bilo treba v skupnem strateškem okviru zagotoviti neodvisno tematsko področje, ki bi zajemalo družboslovne in ekonomske znanosti in humanistiko, in ga kot večjo sestavino vključiti v vse ukrepe, ki tečejo po opredeljenih načrtih;

73. da bi še nadalje spodbujali zanimanje in udeležbo državljanov in civilne družbe v raziskavah, poziva k nadaljevanju podprograma „Znanost v družbi“ kot samostojne teme in tudi k njegovemu horizontalnemu širjenju, da bi zajel velike družbene izzive; poleg tega meni, da bi morala Komisija podpirati nadaljnji razvoj in širše razširjanje etičnih smernic ter nadaljnji razvoj instrumentov, namenjenih organizacijam civilne družbe;

74. poziva k preglednejšemu in bolj participativnemu določanju raziskovalnih prednostih nalog in ciljev z uravnoteženo udeležbo vseh sodelujočih, vključno z znanstveno skupnostjo, raziskovalci (tudi iz manjših raziskovalnih organizacij), javnim sektorjem, organizacijami civilne družbe ter malimi in srednjimi podjetji; poziva k ustanovitvi posebne platforme za dialog med organizacijami civilne družbe in raziskovalci ter za določitev prednostnih področij raziskav v posameznih sektorjih; meni, da bi bilo treba spodbujati tudi posebne platforme za tesnejše sodelovanje malih in srednjih podjetij in raziskovalcev;

75. meni, da ni pomembno ocenjevanje in vrednotenje posameznih raziskovalnih programov samo z ekonomskega vidika, temveč tudi vrednotenje z družbenega in etičnega vidika ter vidika trajnosti, ki ga je treba izboljšati in širše spodbujati tako na evropski kot na nacionalni ravni; podpira pobude Komisije na tem področju, na primer razvoj načel odgovornih raziskav in inovacij, ter spodbuja njihovo nadaljnjo promocijo in uporabo;

76. poziva k ravnovesju med projekti od spodaj navzgor (skupnimi, kot je sedanja odprta shema za prihodnje in nastajajoče tehnologije) in projekti od zgoraj navzdol (veliki družbeni izzivi), pa tudi k omogočanju manjših projektov in sodelovalnih raziskav od spodaj navzgor; meni, da bi z zmanjšanjem ovir za vstop v projekte sodelovanja dosegli močnejše znanstvene zmogljivosti; je prepričan, da je treba strateške prednostne naloge kombinirati s porajajočimi se problemi; poziva Komisijo, naj pripravi študijo o najboljšem razmerju med tema vrstama projektov z vidika družbene odgovornosti in finančne izvedljivosti; poudarja, da se je treba pri določanju raziskovalnih načrtov posvetovati in sodelovati z raziskovalci, industrijo in akterji civilne družbe;

77. podpira male in srednje projekte kot težišče financiranja raziskav v prihodnje; meni, da lahko univerze in mala in srednja podjetja lažje in z manj stroški upravljajo male in srednje projekte; na ta način bodo lahko povečali dosedanjo nezadovoljivo količino vlog;

78. meni, da se lahko v primerih, ko inovacijski modeli ne izpolnjujejo nekaterih družbenih potreb, uporabijo novi javni sistemi izdajanja dovoljenj in nagrade za spodbujanje inovacij, zato da se raziskave osredotočijo na nova področja in da se zagotovi učinkovitost javnih izdatkov; poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje pilotno pobudo za nagrade za spodbujanje v zdravstvu;

79. poziva k usklajenemu obravnavanju celotne raziskovalne, razvojne in inovacijske verige z izvajanjem predpisov glede preglednosti in jasnim usklajevanjem med različnimi generalnimi direktorati Komisije, ki so pristojni za financiranje raziskav in inovacij;

80. poziva, naj se po potrebi poglobi dvostransko mednarodno sodelovanje s strateškimi partnerji Evropske unije, tudi s hitro rastočimi državami, kot so države BRIK, da bi bolje reševali svetovne izzive; opominja, da bi poenostavljeni postopki in skrajšani kratki roki za odobritev vlog privabili k sodelovanju raziskovalce iz tretjih držav; poudarja, da je treba okrepiti razvoj znanstvenih zmogljivosti v sosednjih državah na podlagi boljšega usklajevanja skupnega strateškega okvira z instrumenti sosedske politike EU; je prepričan, da sta učinkovita okrepitev gradnje zmogljivosti in vzpostavitev pravičnih in obsežnih partnerstev z državami v razvoju odločilnega pomena za spodbuditev trajnostnega razvoja teh držav;

81. meni, da bi se morali izogibati sodelovanju na področju raziskav z morebitno dvojno rabo s tretjimi državami, ki ne spoštujejo človekovih pravic, resolucij OZN in mednarodnega prava;

82. naroča svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Komisija je prevzela pobudo in objavila zeleno knjigo, s katero želi določiti skupni strateški okvir za financiranje raziskav in inovacij po letu 2013, in sicer s kombiniranjem evropskih programov (zlasti okvirnega programa za raziskave, Evropskega tehnološkega inštituta in okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije) ter sredstev iz strukturnih skladov/kohezijskega sklada, dodeljenih za raziskave in inovacije.

Predlog skupnega okvira, ki bi obsegal vse finančne sheme in programe kljub neenakostim v financiranju in njihov različno treden položaj v evropskem kontekstu, po mojem mnenju ponuja priložnost, da se okrepi evropski raziskovalni prostor in razvije pristop, s katerim bi se ta konsolidacija učinkovito zasidrala v jasno strategijo zbliževanja.

V tem poročilu predlagam preureditev obstoječih shem in programov, zato da bi se Evropa lahko soočila z nastalimi izzivi. Menim tudi, da bi bilo treba za obravnavo specifičnih primerov ustanoviti novo agencijo – investicijsko banko za evropska mala in srednja podjetja – in projektne obveznice, ki bi jih uporabljali za dopolnitev okvira Komisije.

Glavna cilja takšnega pristopa bi bila stabilnost in konvergenca. Vsaka skupna strategija je obsojena na neuspeh, če bomo „tarčo“ves čas prestavljali. Dokler dostop do razpoložljivih evropskih skladov zaznamujejo neenakosti in notranja neenakomernost, investicij v raziskave, razvoj in inovacije ne bi smeli jemati z gotovostjo ne glede na strategijo, sprejeto v odziv na sedanje gospodarske in socialne razmere.

2. Struktura in njena podpora

Skupne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije v Evropi ne sovpadajo z njenim statusom najbogatejše regije na svetu. Združene države, Japonska in tudi države BRIK vlagajo v veliko večjem obsegu. Skupni znesek evropskih investicij se je v zadnjih letih res povečal, vendar to Evrope ni bolj povezalo. Velika neenakost držav članic se kaže na dveh glavnih področjih. Prvič, največ koristi od vseevropskih programov imajo še naprej znanstveno in tehnološko naprednejše države. Dokaz za to je na primer seznam največjih 50 prejemnikov sredstev sedmega okvirnega programa, ki je pokazatelj še vedno obstoječe nezadostne zastopanosti, če ne celo popolne izključenosti novih držav članic in obrobnih gospodarstev, ko gre za akademske ustanove in industrijo. Drugič, naložbe se od države do države izredno razlikujejo. Čeprav je napovedani cilj Evrope do leta 2020 povišati splošne naložbe na 3 % BDP, samo šest držav vlaga več kot 2 % lastnega BDP v raziskave in inovacije (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Nemčija in Švedska), v desetih državah se vlaga manj kot 1 % BDP, v preostalih 11 pa med 1 % in 2 %. Pri merilu naložbe na prebivalca najvišje kotirajo države z najvišjo stopnjo investicij. Po tem merilu so nekatere države, kot na primer Luksemburg, v samem vrhu, čeprav so njihove naložbe tako v absolutnem smislu kot v deležu BDP bolj skromne. Nove države članice in obrobna gospodarstva so tu spet na samem dnu.

Glede na sedanje stanje v Evropi, kjer se neenakosti še povečujejo, bi se morali približati tistim v boljšem položaju in povečati sodelovanje. Zato mora imeti kohezijski sklad v skupnem okviru dopolnilno vlogo, čeprav ga je še vedno treba obravnavati kot ločeno enoto.

Namen pristopa, predlaganega v tem poročilu, je zagotoviti, da v skupnem okviru znanja ne bi obravnavali ozkogledo, tj. le kot potencialno tržno finančno premoženje, zanemarili pa bi njegov pomen za javno dobro. Predpostavljamo torej, da inovacije ne izhajajo zgolj iz raziskav, tako kot tudi raziskave niso vedno nujno povezane z inovacijami. Zagotoviti je treba podlago, s katero bi povezali razpoložljive vire z upoštevanjem okvira za vzpostavljanje skladnosti v odnosih med viri financiranja ter naravo ter obsegom projektov. Prav tako je treba upoštevati in preučiti družbeno razsežnost ter vpliv raziskav in inovacij glede na to, da naše delovanje zaradi neseznanjenosti z družbami, ki so jim namenjene, ne more biti učinkovito.

Ne glede na to, kaj si mislimo o industrijskem projektu kot takem, se je v primeru Airbusa na obravnavanem področju Evropa izkazala za veliko močnejšo. Tukaj gre za visoko inovativen dolgotrajen projekt, ki združuje raznovrstne vire in se je v splošnem kontekstu uspel uveljaviti kot zgodba o uspehu. Uspeh preureditve, ki jo je predlagala Komisija, bo odvisen od sposobnosti, da se uskladijo prej omenjeni projekti z drugimi projekti drugačnega obsega in da se s tem poveča sodelovanje, pri čemer ne smemo spregledati ali izbrisati posebnih lokalnih, regionalnih in narodnih značilnosti.

3. Zgled samolepilnih lističev („post-it effect“)

Leta 1968 je Spencer Silver izumil posebne lepilne lističe za večkratno uporabo, ki ne puščajo sledi. Ravno zaradi teh lastnosti izdelek ni bil uspešen. Naslednjih pet let se je Silver zaman trudil dokazati prednosti svojega izuma. Šele leta 1974 se je njegov prijatelj Art Fry, ki je pel v cerkvenem zboru, odločil, da začne uporabljati te „neuporabne“ lističe, ker je bil sit tega, da so mu iz pesmarice vsakič, ko jo je odprl na želeni strani, padala bralna znamenja. Silverjev izum je prišel v prodajo šele leta 1977 in se je na trgu uveljavil le leto pozneje. Zdaj vsi poznamo samolepilne lističe in njihov uspeh, vendar je do njega prišlo šele po desetih letih. Iz zgleda samolepilnih lističev je jasno razvidno, da financiranje ne sme biti omejeno na inovacije in projekte, ki zagotavljajo takojšen uspeh.

Zato je ključnega pomena, da se vzpostavijo jasne razmejitve med vrsto podpore in projekti. Določiti je treba, ali naj podporo dobijo mreže in projekti za krepitev infrastrukture, potrebne konsolidacije, ki že imajo sisteme podpore, ali projekti za gradnjo zmogljivosti ali raziskovalni projekti. Zmožnost takega razlikovanja omogoča združitev posameznih delov v strateško povezano celoto. Zgornji zgled prav tako prikazuje, da poleg kratko- in srednjeročnih potrebujemo tudi dolgoročna skupna prizadevanja.

Napredek k odličnosti v vsakem pomenu izraza – merila so odvisna tega, katere dejavnike upoštevamo – bo možen samo, če zagotovimo potrebna sredstva (zato je treba znatno povečati obseg naložb) in sprejmemo odločne korake za poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih postopkov ter stroškov. Zaradi nenehnih težav se pogosto zgodi, da so nagrajeni dobro ubesedeni predlogi in ne predlogi, ki so dobri sami po sebi. Zgornja pogoja morata tako biti izpolnjena, da se povečata geografska raznolikost in krog udeležencev v evropskih programih. Poleg tega je napredek v to smer mogoč le ob upoštevanju številčnosti znanstvenih disciplin, raznolikosti inovacij, prostora za izvirnost, in, če je potrebno, možnosti neuspeha, vloge znanosti in inovacij v družbi ter časa za potrebno konsolidacijo, odvisno od vrste in obsega vključenih projektov.

Nujno je tudi treba zagotoviti način za uskladitev projektov, namenjenim reševanju velikih družbenih izzivov, in projektov od spodaj navzgor, tako da bo ostal prostor za radovednost, ki ima ključno vlogo pri konsolidaciji znanstvene dejavnosti. Zgled samolepilnih lističev nas tudi opominja, da trg sicer ni končni cilj pridobivanja znanja, vendar se včasih nepričakovano pojavijo odlične tržne priložnosti.

4. Evropa danes

Cilj tega poročila je poskus reorganizacije obstoječih shem in programov ter zagotovitev novih shem za oblikovanje strategije v splošno korist zainteresiranih strani. Raziskave in inovacije je treba obravnavati kot osnovni pogoj za konsolidacijo vsakršne trajnostne in vključujoče strategije rasti. Tovrstna zaveza je zlasti pomembna zaradi sedanje gospodarske in socialne krize.

Krepitev konvergence in konsolidacija globalne konkurenčnosti EU, ki bi morala temeljiti na modelu sodelovanja, sta dva od načinov za oživitev gospodarstva in nastanek razvojnega modela na osnovi trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest.

V današnji Evropi obstajajo številne razlike med znanstvenimi in tehnološkimi zmogljivostmi ter industrijskimi strukturami posameznih držav. Imajo pa eno skupno značilnost: mala in srednja podjetja predstavljajo največji delež evropske industrije, ki prispeva večino delovnih mest. V zadnjih letih je zato je steklo več postopkov, da bi zagotovili večjo udeležbo teh podjetij. Povečanje njihovega števila ni imelo želenega učinka, kar je ena od pomanjkljivosti sedanjega okvira. Do majhne udeležbe je do neke mere prišlo zaradi obstoječih shem, ki bolj ustrezajo akademskim ustanovam in velikim podjetjem. Zagotoviti je torej treba, da stvari, ki so po definiciji različne, v obstoječih shemah in programih ne bodo obravnavane, kot da bi bile enake. V ta namen sem predlagala trislojni model, prikazan v spodnjem diagramu.

 

Pri akademskih ustanovah se na primer rezultati projekta merijo s številom objav, citiranj ali priznanj kolegov, medtem ko pri malih in srednjih podjetjih koncept „rezultata“ bolj ustreza sposobnosti dati proizvod ali storitev na trg.

Na kratko, cilj zgornjega modela je, da se omogoči učinkovitejše delovanje obstoječih programov in shem skupaj z novimi shemami in zgladijo obstoječe neenakosti pri dostopu in sodelovanju.

Skladnost in izčrpnost evropskega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki pokriva vsa področja, od univerz do trga, in omogoča dejavnejše vključevanje državljanov in tistih, ki so običajno ostali zunaj procesa, preglednost ter določanje jasnih pravil: vse to so izrazi, ki povzemajo predloge v tem poročilu.

MNENJE Odbora za proračun (13. 7. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o zeleni knjigi: Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU
(2011/2107(INI))

Pripravljavec mnenja: Carl Haglund

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se namerava s skupnim strateškim okvirom na podlagi jasnih ciljev in skupnih strateških usmeritev zajeti vsa zadevna finančna sredstva EU za raziskave in inovacije, ki so trenutno na voljo prek sedmega okvirnega programa, okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnosti ter pobud EU, kot je EIT;

2.  meni, da bi morali strukturni skladi in Kohezijski sklad dopolnjevati sklade EU za raziskave in inovacije, ne morejo pa jih nadomestiti, in ker se njihov glavni namen razlikuje, bi morali biti še naprej ločeni v prihodnjem večletnem finančnem okviru; poleg tega meni, da je ustvarjanje večjih sinergij med temi sredstvi pomembno za zagotavljanje evropske dodane vrednosti;

3.  pozdravlja predloge Komisije o razširitvi uporabe inovativnih finančnih instrumentov za krepitev učinka proračuna EU ob popolnem upoštevanju pravic organov, pristojnih za proračun in razrešnico; poziva Komisijo, naj izboljša okvirne pogoje in dostop do finančnih sredstev za prednostne ciljne skupine, kot so mala in srednja podjetja (še posebej podjetja v začetni in zgodnji fazi), univerze in raziskovalna središča; zahteva, da se vse dejavnosti, namenjene malim in srednjim podjetjem, izvajajo pod okriljem skupine Evropske investicijske banke, če se zaradi tega ne preusmerjajo sredstva za financiranje sedmega okvirnega programa; poziva k nadaljnji oceni zamisli o tako imenovanih „ugodnih posojilih”; ne verjame v ureditve posojil, ki predvidevajo možnost spremenitve posojil v nepovratno pomoč; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja uporabljata kot najpomembnejši instrument za financiranje projektov raziskav in inovacij ter za povečevanje konkurenčnosti, kar bo zagotavljalo dolgoročno gospodarsko rast in zaposlovanje v Evropi;

4.  poudarja, da bi kultura nenaklonjenosti tveganju na področju financiranja raziskav v EU onemogočala financiranje zelo tveganih raziskovalnih zamisli z največjim potencialom za napredek, in zato bolj podpira na zaupanju temelječ pristop z večjo strpnostjo do tveganja in neuspeha, ki bi vključeval uporabo nagrad, ne da bi te nadomeščale ustrezno strukturirano financiranje, kot pa izključno na rezultatih temelječ pristop, ki je v nasprotju s samo naravo inovativnih znanstvenih raziskav;

5.  je prepričan, da bi moralo biti horizontalno poenostavljanje v vseh programih za raziskave in inovacije ob ukrepih za zagotavljanje prožnosti ena od najpomembnejših prednostnih nalog v novem programskem obdobju, in opozarja, da je treba v okviru tekoče revizije finančne uredbe sprejeti pomembne odločitve o poenostavitvi zadev, na primer poenostavitvi pravil o predhodnem financiranju in upravičenosti stroškov, ter o razširitvi področja nagrajevanja raziskav; poudarja, da je treba kandidatom za evropske programe za raziskave in inovacije v prid še bolj poenostaviti postopke prijave in nadzorne mehanizme;

6.  poziva Komisijo, naj utrdi pot k odličnosti za vse potencialne akterje na področju raziskav in inovacij iz tistih držav članic, ki so v sedmem okvirnem programu slabo zastopane, med drugim s spodbujanjem učinkovitejše in prožnejše uporabe strukturnih skladov in Kohezijskega sklada na tem področju, vključno z načini za maksimiranje sinergij med skladi; izpostavlja pomen nadnacionalnega sodelovanja prek skupnih projektov in poudarja, da je treba razviti posebne ukrepe za pospeševanje odličnosti po vsej Evropi;

7.  ponavlja svoje stališče, da bi morali za celotno programsko obdobje v večletnem finančnem okviru po letu 2013 določiti in rezervirati finančna sredstva, ki bodo namenjena za obsežne projekte, kot sta ITER in Galileo, da bi tako zagotovili kontinuiteto njihovega načrtovanja in njihovo organizacijsko stabilnost; meni, da bi bilo treba vsak presežek stroškov pokriti s proračunskimi prilagoditvami, ne pa s prerazporeditvijo sredstev na račun drugih programov, na primer raziskav in inovacij;

8.  močno podpira znatno dodatno povečanje letnega proračuna EU za raziskave in inovacije, saj se je izkazalo, da to področje prispeva k odlični evropski dodani vrednosti, pomaga pri izhodu iz gospodarske krize in povečuje konkurenčnost; poudarja, da je v strategiji Evropa 2020 za rast in delovna mesta, ki jo je sprejel Svet, jasno navedeno, da so potrebna dodatna sredstva za raziskave in inovacije.

9.  poudarja, da je treba še naprej spodbujati dopolnjevanje med evropskim in nacionalnim financiranjem raziskav in razvoja; v zvezi s tem poziva k večjemu usklajevanju na ravni EU in na nacionalni ravni prek okrepljenih prizadevanj za skupno programiranje in dogovorjenih skupnih standardov ter hitrejših, prožnejših in preprostejših instrumentov, ki bi omogočili sofinanciranje;

10. poziva institucije EU in države članice, naj se nemudoma dogovorijo o natančnem načrtu za doseganje cilja strategije Evropa 2020 o namenitvi treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za raziskave in razvoj; v luči tega poziva k letnemu ocenjevanju izvajanja cilja 3 odstotkov v okviru evropskega semestra in poudarja, da bi ta cilj zahteval veliko ekonomsko obveznost, ki bi znašala okrog 130 milijard EUR letno skupno za proračun EU in nacionalne proračune ter dvakrat toliko za zasebni sektor; v zvezi s tem poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev za uspešno uresničitev evropskega raziskovalnega prostora in pobude „Unija inovacij“.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Damien Abad, Alexander Alvaro, Andrea Cozzolino, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Anne E. Jensen, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Barbara Matera, Claudio Morganti, Miguel Portas, Dominique Riquet, László Surján, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Maria Da Graça Carvalho, Frédéric Daerden, Roberto Gualtieri, María Muñiz De Urquiza

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (14. 7. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o zeleni knjigi: Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU
(2011/2107(INI))

Pripravljavka mnenja: Lara Comi

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva, naj bo skupni strateški okvir skladen z industrijsko politiko in naj spodbuja usklajevanje med programi raziskav in inovacij ter kohezijskimi skladi, vendar ne v škodo sredstev, ki so dodeljena tem skladom;

2.  meni, da na področju raziskav in inovacij Evropska unija zaostaja za večjimi gospodarstvi, kot sta gospodarstvi ZDA in Japonske, pa tudi za ogromnimi gospodarstvi v vzponu, kot je kitajsko; zato spodbuja Komisijo, naj predlaga skupen strateški okvir, ki bi zagotavljal, da se sredstva EU za raziskave in inovacije porabljajo učinkovito; meni, da je za nadaljnji razvoj izobraževanja, raziskav in inovacij ter za doseganje cilja, da bi v raziskave in razvoj vložili 3 % BDP, potreben bolj sistematičen pristop;

3.  poziva, naj skupni strateški okvir izvede upravne poenostavitve prek razvoja bolj standardiziranega niza pravil, ki bi pokrivala vse udeležence programov EU za raziskave in inovacije; se strinja s Komisijo, da so evropski standardi pomemben korak, da pridejo rezultati raziskav na trg in za potrjevanje tehnologij ter da lahko to ključno vlogo igrajo le, če uspejo držati korak z razvojem tehnologij in vedno hitrejšimi razvojnimi cikli izdelkov;

4.  poudarja vlogo, ki bi jo lahko imela standardizacija pri spodbujanju raziskav in inovacij, saj bi prispevala h konkurenčnosti in nudila potrošnikom večjo varnost; zato poziva, naj se tudi pomembnost, pripisana standardizaciji, upošteva kot eno od meril ocenjevanja projektov;

5.  je prepričan, da sta inovativnost in ustvarjalnost ključnega pomena za gospodarsko okrevanje in da ne smemo podcenjevati pomembnosti pretvarjanja znanstvenih in tehnoloških odkritij Unije v novo blago in storitve; pričakuje, da bodo dodeljena zadostna sredstva in nove naložbe, da se ustvari pristen enotni trg za znanje, ki bo privabil več podjetij in poslovnežev, spodbudil inovacije, ustvaril nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in obravnaval glavne družbene izzive;

6.  poudarja pomen oblikovanja omrežij odličnosti ter povezave politik in strategij EU, ki jih izvajajo države članice, s krepitvijo vloge regionalnih in lokalnih oblasti; meni, da bi združevanje finančnih sredstev držav članic, ki so dodeljena raziskavam in inovacijam, doprineslo večjo dodano vrednost v smislu rezultatov, s tem ko bi odprlo nove priložnosti za financiranje velikih strateških projektov;

7.  priporoča, da se Evropski inštitut za tehnologijo v celoti vključi v skupen strateški okvir, in sicer s ciljem, da bi zgradili evropsko središče odličnosti za podjetja in industrijo, ki se bo po ohranjanju in spodbujanju inovacijskih veščin in konkurenčnosti EU lahko primerjalo s svetovnimi akademskimi akterji, ter hkrati tudi obravnavali beg možganov, privabljali mednarodne strokovnjake in nadarjene ljudi ter vlagali v rastoče gospodarstvo znanja;

8.  poudarja, da je treba spodbujati oblikovanje javno-zasebnih partnerstev; poziva k poenostavitvi skupnih tehnoloških pobud, da bi preprečili usmerjanje finančnih sredstev v omejeno število projektov, ter tudi k poenostavitvi pravil o državni pomoči s popolno preglednostjo in z učinkovitimi, nebirokratskimi nadzornimi postopki, da dolgotrajni postopki ne bi ovirali inovacij;

9.  poziva, da se sprosti kupna moč javnega sektorja, da se spodbudijo inovacije s pomočjo javnih naročil, vključno s predkomercialnimi naročili, ki lahko javnim organom omogočijo delitev tveganja in koristi z dobavitelji, ne da bi bila potrebna državna pomoč; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da javni organi spoštujejo zaupnost inovativnih rešitev (še posebej v smislu znanja in izkušenj), ki jih predstavijo podjetja, ki se prijavijo na razpis; predlaga, da se poenostavijo zadevna državna pomoč in pravila javnih naročil, ki naj postanejo bolj prilagodljivi; poziva k oblikovanju proaktivne politike prek podpore in usposabljanja o pravni varnosti za javne organe in dobavitelje, ki iščejo in izbirajo inovativne rešitve;

10. poziva Komisijo, naj izvede finančno revizijo prednostnih nalog proračuna EU za naslednji finančni okvir in da prednost projektom z evropsko dodano vrednostjo, ki lahko okrepijo konkurenčnost EU in njeno povezanost na področju raziskav, znanja in inovacij;

11. pozdravlja namero Komisije, da bo izboljšala okvirne pogoje za inovacije podjetij, še posebej v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in sprejetjem patenta EU ter evropske zakonodaje o standardizaciji; poudarja potrebo po tem, da morajo pravice intelektualne lastnine jamčijo ravnovesje med izkoriščanjem in prenosom tehnologij ter dostopom do znanstvenih rezultatov in njihovim hitrim širjenjem; meni, da je treba inovativnim mladim podjetjem nuditi pomoč pri patentiranju, še posebej z uvedbo patenta Skupnosti;

12. je prepričan, da je treba o javni porabi, dodeljeni raziskavam, kvalitativno presoditi v sklopu izračuna javnih izdatkov, ko so ocenjeni srednjeročni proračunski cilji;

13. zato meni, da bi morale Evropska komisija in države članice priznati pomembnost malih in srednjih podjetij pri spodbujanju inovacij v Evropi; poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi za podporo raziskovalnih dejavnosti malih in srednjih podjetij ter za poenostavitev njihovega sodelovanja v programih EU za raziskave in inovacije z ustreznimi informacijami; meni, da bi morala Komisija izboljšati dostop in del proračunskih sredstev za raziskave nameniti malim akterjem, malim raziskovalnim ustanovam, malim in mikro raziskovalnim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem, ki jih vodijo mladi ljudje in poslovne ženske, in s tem nagraditi oblikovanje omrežij in grozdov;

14. poziva k testiranju novih in inovativnih metod financiranja, kot so projektne obveznice in kuponi za inovacije v EU, s čimer bi podjetjem omogočili, da ta sredstva neposredno porabijo v priznanih raziskovalnih središčih; meni,da naj se za te kupone ne zahteva poročanje o stroških, ker bodo njihovo uporabo potrdili centri, kjer bodo kuponi izkoriščeni. centre za akreditiranje bi bilo mogoče vzpostaviti na nacionalni ali regionalni osnovi, preverjal pa bi jih evropski organ, na primer Skupno raziskovalno središče;

15. priporoča, naj se nagradi udeležba skladov tveganega kapitala in neevropskih subjektov v projektih;

16. poudarja, da je treba poenostaviti postopke in zagotoviti, da bo shema vsebovala prožne mehanizme, s katerimi bo mogoče prilagajanje hitrim svetovnim spremembam in posodabljanje prednostnih nalog;

17. meni, da je sinergija med državnimi in regionalnimi upravami, univerzami in raziskovalnimi inštituti, podjetji in MSP ter civilno družbo prav tako ključnega pomena za uspešno uskladitev raziskav in potreb družbe; poudarja potrebo po razvoju sistema, ki aktivno spodbuja mobilnost raziskovalcev in znanstvenikov med evropskimi univerzami in akademskimi središči, tudi s poenostavitvijo vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in zagotavljanjem prenosljivosti pokojninskih pravic; poudarja, da bi to spodbudilo izmenjavo znanja in bi zelo koristilo inovacijam in porajanju na znanju temelječega evropskega gospodarstva;

18. poziva k okrepitvi skupnega raziskovalnega središča kot notranjega dobavitelja znanstvenih in gospodarskih analiz za razvojne politike v skladu s strategijo Evropa 2020; meni, da bi moral prispevek skupnega raziskovalnega središča k inovacijam v okvirnem programu vključevati okrepljeno sodelovanje z industrijo;

19. ob upoštevanju dejstva, da je EU največje tržišče na svetu in da postaja svetovno gospodarstvo vedno bolj odvisno od znanja, meni, da je treba različne instrumente EU za raziskave in inovacije nenehno prilagajati in se odzivati na spremembe na trgu, pri čemer je treba upoštevati vidik potrošnika;

20. predlaga, naj Komisija poišče konkretna primerjalna merila za merjenje uspešnosti in napredka inovacij za vse različne instrumente EU za raziskave in inovacije; je prepričan, da je treba povečati razširjanje informacij in rezultatov, doseženih v različnih programih in projektih financiranja, da bi izboljšali razumevanje procesa porajanja inovacij, da bi zmanjšali vrzeli med evropskimi državljani ter znanstvenim in tehnološkim razvojem;

21. glede na veliko število instrumentov poziva k poenostavitvi in racionalizaciji pravil in postopkov v okolju evropskega raziskovalnega prostora;

22. opominja, da so ciljni 3 % BDP, namenjeni za raziskave in razvoj, sestavljeni iz deležev v višini 2 % (zasebni izdatki) in 1 % (javni izdatki); ugotavlja, da so na področju zasebnega vlaganja v raziskave še vedno nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo mogoče rešiti samo s prilagoditvijo regulativnega okolja podjetjem, tudi malim in srednjim; še posebej podpira prizadevanja Komisije za razvoj novega glavnega kazalnika, ki bi temeljil na zagotovljenih storitvah na podlagi inovacij, saj bi takšna informacija pomenila več kot merjenje uspešnosti v primerjavi s številskimi cilji;

23. pozdravlja program EU za raziskave in inovacije v malih podjetjih (SBIR), katerega namen je prepoznavanje tehnološko usmerjenih izzivov javnega sektorja in financiranje projektov za raziskave in razvoj, da se razvijejo nove rešitve tako za stare kot tudi za novonastale težave.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Ilijana Ivanova (Iliana Ivanova), Philippe Juvin, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Róża grofica von Thun und Hohenstein (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein), Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

María Irigoyen Pérez, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Sylvana Rapti, Olle Schmidt, Wim van de Camp

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (12. 7. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o zeleni knjigi z naslovom Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU
(2011/2107(INI))

Pripravljavec mnenja: Hermann Winkler

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da so raziskave in inovacije gonilna sila, ki je bistvena, da bi EU ohranila in okrepila svoj konkurenčni položaj, ter poudarja pomemben prispevek kohezijske politike pri razvoju raziskav in inovacij v regijah; v zvezi s tem poudarja, da se je pomen regionalne pomoči za inovacije, raziskave in podjetništvo skozi desetletja upravičeno povečeval; ugotavlja, da je približno 86 milijard EUR v skladih kohezijske politike, kar je okoli 25 % celotnega proračuna kohezijske politike, razporejenih za te namene, ter poziva Komisijo, naj preuči, ali bi projektom raziskav, ki se financirajo iz strukturnih skladov, lahko zagotovili enako raven vidnost kot tistim, ki se financirajo iz okvirnih programov; meni, da je treba v skladu z načeli in cilji strategije Evropa 2020 in vodilno pobudo Unija inovacij vsekakor ohraniti ta trend, pri tem pa se mora trajnostni razvoj (tudi z okoljskega in družbenega vidika) odražati v dodeljevanju sredstev, pri čemer je močna in dobro finančno podprta regionalna politika osnovni pogoj; poziva, naj bodo obstoječe in nove pobude strategije Evropa 2020 jasno usklajene, in med drugim spodbuja inovacije v družbi na podlagi partnerstev „javno-zasebno-ljudje“ (public-private-people);

2.  poudarja, da je treba spodbujati okrepljeno sodelovanje in sinergije med prihodnjima skupnim strateškim okvirom regionalne politike in skupno strategijo programov za raziskave in inovacije, da bi okrepili evropske inovacijske cikluse; poziva Komisijo, naj zagotovi dopolnjevanje in predlaga, kako bi to izvedli v praksi; v zvezi s tem poudarja možnosti za oblikovanje sinergij med tema politikama in zagotovitev, da druga drugo okrepita; poudarja, da je pomemben izziv za države članice in regije ustvariti sinergije med različnimi instrumenti za financiranje raziskav in inovacij tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter za financiranje nadaljnje dejavnosti za razširjanje rezultatov takih projektov in njihovo prepoznavnost; poziva države članice, naj namenijo pozornost izvajanju teh politik na nacionalni in regionalni ravni, zlasti kadar so različni skladi EU v pristojnosti različnih nacionalnih organov, da bi tako izboljšali dopolnjevanje med temi programi;

3.  poudarja, da je v časih, ko so finančna sredstva omejena, ključno, da se sredstva namenjajo za pametno izbrane prednostne naloge v regijah, tako da se doseže kritična masa;

4.  poziva, da bi glede na prihodnjo usmeritev kohezijske politike v strategiji EVROPA 2020 naložili obvezno prednostno nalogo glede inovacij v regijah, ki jih zajemata cilja 1 in 2, ta prednostna naloga pa se mora odražati tudi v dodeljevanju sredstev na vseh ravneh; poudarja pa, da določanje ciljev za večjo porabo sredstev za raziskave, razvoj in inovacije samo po sebi ne bo prineslo rezultatov, če teh ukrepov ne bo spremljal splošni strukturni razvoj v družbah;

5.  poziva Komisijo, naj kot drugo možnost predlaga nadaljnje spodbude za uporabo sredstev strukturnih skladov na področju inovacij;

6.  zagovarja pristop k inovacijam od spodaj navzgor in poudarja, da sta potrebna dejavno sodelovanje in vključitev vseh lokalnih in regionalnih zainteresiranih strani, ko se oblikujejo in izvajajo njihove regionalne inovacijske strategije;

7.  poziva regije, naj glede na koncept pametne specializacije razvijejo inovacijske strategije po meri, ki bodo temeljile na regionalnih kompetencah, sedanjih močnih točkah in prednostih; priporoča, da regije podrobno opredelijo, kako bi možne sinergije med pomočjo iz strukturnih skladov in prihodnjimi programi raziskav in inovacij lahko praktično uporabili, da bi ustvarili močne, konkurenčne mednarodne grozde in regionalne centre odličnosti ter dohiteli druge regije in tako okrepili regionalno gospodarstvo;

8.  vseeno poudarja, da bi poleg interesa posameznih regij za gospodarsko rast morali hkrati videti celotno EU kot inovativno območje zaradi večjega dopolnjevanja med regijami, s čimer bi spodbudili mednarodno konkurenčnost; v zvezi s tem poziva k boljši preglednosti in usklajevanju med regionalnimi zainteresiranimi stranmi in oblastmi, pa tudi med državami članicami in evropskimi organi; v zvezi s tem pozdravlja pomoč Komisije, ki lahko da regijam dragoceno podporo in zagotovi visoko kakovost strategij, ne da bi to postavilo pod vprašaj načelo subsidiarnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej razvijati teritorialno sodelovanje in njegovo financiranje;

9.  poziva k močnejši medvladni udeležbi pri ukrepih skupnega načrtovanja in v okviru programa Interreg III B, da bi okrepili sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij po vsej Evropi, in povečali ter izboljšali sodelovanje novih držav članic v vseh evropskih raziskovalnih programih;

10. meni, da bi lokalne in regionalne organe morali spodbujati k inovacijam, zlasti z nadaljevanjem in okrepitvijo izvajanja pobud, kot so „Regije znanja“, „Živi laboratoriji“ in „Pametna mesta“, v katerih se spodbuja teritorialna razsežnost raziskav in razvoja;

11. poudarja, da je temeljni pogoj za tako celostno strategijo, ki ustvarja sinergije, da vključeni organi poznajo vse možnosti financiranja; opozarja, da je tudi tako ozaveščanje mogoče financirati iz strukturnih skladov;

12. poudarja, da je pojem „inovacije“ širok, predvsem pa osnovan na povpraševanju in uporabnikih, saj izvira iz vzajemnega delovanja s trgom; se zaveda razkoraka med novim znanjem na področju raziskav in uporabo tega znanja; zato kot nujno dopolnilo odličnosti v tehnoloških raziskavah priporoča osredinjenje regionalne pomoči ne samo na razvoj regionalne odličnosti, predvsem na univerzah in v raziskovalnih središčih, ampak tudi na spodbujanje aplikacij, da bi spodbudili podjetja k razvoju inovativnih metod, s katerimi bi inovacije lahko tržili, in spodbudili prenos tehnologije in izmenjavo znanja in izkušenj v korist skupnosti;

13. poudarja, da je treba vzpostaviti koncept poti do odličnosti, ki mora obsegati izboljšanje regionalnih omrežij, v katera so povezani raziskovalni inštituti, univerze, mala in srednja podjetja ter druge pomembne zainteresirane strani, tako da se oblikujejo grozdi, regionalne tehnološke platforme in centri odličnosti, z namenom pomagati takim omrežjem pri sodelovanju v projektih sodelovanja EU in programih za raziskave in inovacije;

14. poziva k akcijskemu načrtu za „pot do odličnosti“ za uvedbo raziskovalne infrastrukture, v okviru Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, da bi spodbudili sodelovanje v zadevnih državah v naslednjem skupnem okvirnem programu za raziskave in inovacije;

15. poudarja, da so mala in srednja podjetja pomembna za lokalni in regionalni razvoj ter gospodarstva v EU ter za industrijsko konkurenčnost Unije kot celote in da so njeni glavni ponudniki zaposlitve; ker je potrebno zagotoviti, da imajo mala in srednja podjetja več koristi od podpore za raziskave in inovacije, meni, da bi se morala regionalna podpora za inovacije osrediniti na mala in srednja podjetja, birokratsko breme za upravičence zmanjšati, financiranje programov pa bi moralo postati bolj prilagodljivo; v zvezi s tem poudarja dodano vrednost kohezijske politike v smislu povečanje inovativnosti regionalno usmerjenih malih in srednjih podjetij, ki delujejo na tradicionalnih poslovnih področjih, z zagotavljanjem boljšega dostopa do raziskav, osredinjenih na praktično uporabo, prenosa tehnologije in inovacij, razvoja znanj in spretnosti, spodbujanja inovacijske kulture, zlasti pa z internacionalizacijo ali spodbujanjem različnih vrst podjetništva, na primer s širšo ponudbo svetovanja in lahko dostopno podporo, tudi v obliki pobud „vse na enem mestu“, s katerimi bi spodbudili mala in srednja podjetja k preučitvi novih priložnosti in boljši uporabi regionalnih virov, ki so jim na voljo; v zvezi s tem poudarja tudi možno dodano vrednost, ki ga prinese večje sodelovanje malih in srednjih podjetij v skupnostih znanja in inovacij;

16. poudarja, da bi bilo v interesu kohezije in večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva treba sprejeti ukrepe – med drugim za poenostavitev postopkov sodelovanja in ozaveščanje –, ki bi izboljšali dostop do raziskav in inovacij za mala in srednja podjetja, tudi za tista iz manj razvitih, odmaknjenih in podeželskih regij;

17. priznava upravičenost tako centralno vodenega pristopa sedmega okvirnega programa ter programa za konkurenčnost in inovativnost kot tudi decentraliziranega pristopa strukturnih skladov; vendar poudarja, da je treba pravila, postopke in metode kolikor je mogoče uskladiti, hkrati pa kljub razlikam v sistemih upravljanja zagotoviti potrebno prilagodljivost; poudarja, da mora biti financiranje raziskav in inovacij na nacionalni ravni ter ravni EU učinkovitejše in uspešnejše, zavezati pa bi se bilo treba, da bi ga v največji meri izboljšali z namenom, da bi razvili strateški program evropskih raziskav in inovacij; meni, da predstavljajo pretirane administrativne zahteve resno oviro za doseganje ciljev kohezijske politike, zato zahteva učinkovite ukrepe za poenostavitev obdelave subvencij in sistemov nadzora;

18. pozdravlja ambicije Komisije, da se v povezavi z Evropsko investicijsko banko razen mehanizmom za financiranje na osnovi delitve tveganja posveti nadaljnji uporabi modernih instrumentov financiranja, na primer obnovljivih skladov, s ciljem pritegniti več zasebnih vlagateljev in učinkoviteje porabiti razpoložljiva javna sredstva; izrecno priporoča regionalnim zainteresiranim stranem, da izkoristijo te možnosti;

19. poziva Komisijo, naj okrepi sinergije med različnimi instrumenti in skladi, spodbuja pristop na podlagi financiranja iz več skladov, preuči nove možnosti za mešano financiranje in razširitev navzkrižnega financiranja iz strukturnih skladov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Catherine Bearder, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, John Bufton, Alain Cadec, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Elie Hoarau, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Petru Constantin Luhan, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Lambert van Nistelrooij, Franz Obermayr, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Michael Theurer, Mihalis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Karima Delli, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Marek Henryk Migalski, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter, Derek Vaughan

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norica Nicolai

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (15. 7. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o zeleni knjigi: Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU
(KOM(2011)0048)

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen raziskav in razvoja kot ključnega dejavnika za družbeno in gospodarsko blaginjo v Evropi, da bi okrepili teritorialno kohezijo; meni, da je treba izboljšati učinkovitost financiranja raziskav in tehnološkega razvoja na nacionalni in evropski ravni, zlasti v kmetijskem sektorju, ki je z družbeno-ekonomskega in okoljskega vidika ter z vidika varnosti preskrbe s hrano strateškega pomena;

2.  glede na strategijo Evropa 2020 deli prepričanje, da je treba v zvezi s tem doseči njene cilje glede pametne in trajnostne rasti ter cilj, da se poveča financiranje raziskav in razvoja in do leta 2020 doseže 3 % BDP;

3.  meni, da se bo moralo kmetijstvo v prihodnjih desetletjih odzivati na posebne izzive: odzivanje na potrebe rastočega prebivalstva po hrani, ki jo bosta spremljali učinkovitejša raba virov in okolju prijaznejša praksa zaradi čedalje večjega pomanjkanja virov (voda, energija, degradacija tal itd.), pri čemer je treba upoštevati tudi potrebo po blažitvi podnebnih sprememb in prilagoditev nanje (suša, poplave, višja slanost); meni, da ti izzivi pomenijo, da bo kmetijstvo v prihodnosti še bolj prizadeto zaradi znatnega upadanja števila kmetov in manjše raznovrstnosti poljščin; poudarja, da sta lokalna in regionalna raven primerni za razvijanje sinergij med politikami na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter kohezijsko politiko, kar bo vplivalo na gospodarsko in industrijsko dejavnost in na družbene prakse; poudarja pomen raziskav in ekoloških inovacij za bolj trajnostno, okolju prijazno in konkurenčno kmetijstvo na svetovni ravni;

4.  poziva k okrepitvi raziskav, ki bodo spodbudile pametno uporabo bioloških (vzreja živali in gojenje rastlin ter njihovo zdravje in s tem povezani vložki, razpoložljivost biomase, gozdno gospodarstvo, odpadki) in fizičnih (raba zemljišč, neokrnjenost tal, razpoložljivost vode, podnebne spremembe) virov ter razvoj gospodarsko in okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti; meni, da je lahko Evropski sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja ključen za razvoj raziskav in usposabljanja v kmetijstvu; vztraja, da je treba ohraniti vsaj sedanjo raven financiranja iz tega sklada;

5.  poziva države članice in Komisijo, naj povečajo finančne naložbe v neodvisne biotehniške in biotehnološke raziskave, da bi se lahko soočili z izzivom prehranske varnosti na globalni ravni;

6.  meni, da bi morali pri raziskavah in inovacijah v zvezi z zdravjem rastlin in živali upoštevati možnost širjenja bolezni in drugih dejavnikov, ki preprečujejo rast, vključno s tistimi, ki izvirajo iz podnebnih sprememb; meni, da bo napredek v znanju na področju trajnostnega gospodarjenja, proizvodnje in uporabe bioloških virov (mikrobnih, rastlinskih in živalskih) zagotovil osnovo za varnejše, ekološko učinkovitejše ter konkurenčnejše proizvode in storitve za kmetijstvo ter sorodne panoge; poudarja, da mora EU izkoristiti vse razpoložljive inovacije, da bi še naprej ostala konkurenčna na svetovnem trgu:

7.  je zaskrbljen glede upočasnjene rasti kmetijske pridelave v povezavi s počasnejšim napredkom na področju raziskav in inovacij v kmetijstvu;

8.  se zaveda ključne vloge raziskav in inovacij tako za zmanjševanje emisij CO2 v kmetijstvu kot za razvoj obnovljivih virov energij in povečanje učinkovitosti proizvodnje bioenergije, da bi zmanjšali vplive na agroživilski sektor;

9.  meni, da je bistveno združiti naložbe v znanost z naložbami v spretnosti in znanja ljudi, da bi spodbujali sodobno kmetovanje in raznolikost podeželskih dejavnosti; storitve na področju izobraževanja, usposabljanja in svetovanja so bistvene prvine za spodbujanje na znanju temelječe rasti podjetij na podeželju, zato je treba storitve svetovanja in usposabljanja osredotočiti na spodbujanje inovacij na vseh ravneh (inovacije proizvodov, procesov in upravljanja); poudarja, da je treba predvsem pomagati mladim kmetom, da razvijejo znanja in spretnosti za uspešno upravljanje in vodenje kmetijskih podjetij;

10. meni, da je kmetijstvo medpanožna dejavnost, ki ji najbolj ustreza multidisciplinarno raziskovanje; kmetijstvo združuje raziskovalne dosežke številnih raziskovalnih področij, na primer tehnologije in znanosti o življenju, ter je precej odvisno od javnih politik; poleg tega meni, da je treba posvetiti posebno pozornost prenosu znanja in izkušenj med evropskimi kmeti s financiranjem programov študijskih obiskov za mlade kmete;

11. za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja priporoča opredelitev in odpravo ovir za prenos rezultatov raziskav iz laboratorijev v faze razvoja, trženja in uporabe v kmetijsko-živilskih in kmetijsko-industrijskih verigah;

12. meni, da morajo biti raziskave in tehnološke inovacije usmerjene v zagotavljanje uravnotežene podpore za vse udeležence v agroživilski proizvodni verigi;

13. poudarja, da bi morale sedanje in prihodnje javne politike prispevati k inovacijam; meni, da bi bilo treba sprejeti drznejši pristop s poudarkom na pomembnih ciljih in precejšnji poenostavitvi uprave; poudarja tudi, da bi morale morebitne spremembe upravnega in finančnega sistema podpreti večdisciplinsko financiranje inovacij iz naslova več politik in virov;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Liam Aylward, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Sergio Gutiérrez Prieto, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), James Nicholson, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Salvatore Caronna, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Giovanni La Via, Maria do Céu Patrão Neves

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Oreste Rossi

MNENJE Odbora za ribištvo (13. 7. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o zeleni knjigi z naslovom Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU
(2011/2107(INI))

Pripravljavec mnenja: Jarosław Leszek Wałęsa

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je 70 milijonov prebivalcev EU odvisnih od ribiškega sektorja; v zvezi s tem poziva države članice, naj spodbujajo raziskovalne in razvojne dejavnosti, da bi razvili konkurenčnejši, bolj trajnosten in sodobnejši ribiški sektor; opozarja, da enotne politike Skupnosti, kot sta kmetijska in ribiška politika, ki so temelj gospodarstva EU, zlasti na obrobju Unije, zahtevajo ustrezno in usmerjeno znanstveno podporo; poudarja, da tradicionalni načini reševanja sektorsko specifičnih težav, denimo okoljskih vplivov, preskrbe s krmo, zdravstvenega nadzora in vključevanja v obalna območja, že zdavnaj niso več glavni in najpomembnejši vir pri iskanju rešitev; priporoča, naj finančni okvir omogoča financiranje zmogljivosti in opreme za znanstvene raziskave v ribištvu v okviru Evropskega sklada za ribištvo;

2.  meni, da je bistvenega pomena, da se doseže eden od ciljev zelene knjige, tj. da se prihodnji proračun EU osredotoči na instrumente z dodano vrednostjo in je bolj usmerjen k rezultatom; meni, da so, četudi je odličnost bistveno merilo v znanosti, za opredelitev in izvajanje ukrepov za upravljanje v nekaterih sektorjih, kot na primer v ribištvu, neizogibno potrebne uporabne raziskave; poudarja, da cilji nove skupne ribiške politike, ki temelji na ekosistemskem pristopu in največjem trajnostnem donosu, zahtevajo multidisciplinarna znanja in ocenjevanja na terenu, na podlagi katerih je mogoče hitro oblikovati zaključke, od katerih so odvisni številne poslovne odločitve, delovna mesta in ukrepi v morskem ekosistemu;

3.  v zvezi s tem upa, da bo zelena knjiga vnesla spremembe v obstoječo znanstveno politiko v zvezi z ribištvom, saj je težnja zgolj po odličnosti v tem sektorju povzročila opuščanje ključnih poglavij, kot je poznavanje vrst in njihovega obnašanja z vidika uporabe teh vrst za flote in njihovega razmerja do ukrepov za upravljanje, pa tudi, da so mnogi znanstveniki opustili uporabne raziskave v ribištvu, mladi znanstveniki pa zavračajo delovanje na tem področju, zaradi česar močno primanjkuje specializiranega osebja, in sicer v trenutku, ko ga glede na stanje staležev najbolj potrebujemo;

4.  meni, da bi z dodelitvijo posebnih proračunskih sredstev za razpise v novem okvirnem programu ter z nadaljnjimi ukrepi pripomogli k odpravi mnogih sektorskih slabosti in pomanjkljivosti ter omogočili oblikovanje trdnejšega položaja za raziskovalce na področju ribištva in ribogojstva; poudarja tudi, da bi z oblikovanjem trdne raziskovalne in inovacijske osnove pripomogli k nadaljnjemu razvoju trajnostnega ribiškega in ribogojnega sektorja na evropski ravni in ravni držav članic; da bo bolj konkurenčen, trajnosten in stabilen ter se bo lahko bolje soočal z okoljskimi izzivi, s čimer se evropskemu sektorju zagotovilo neodvisnost od preostalega sveta in sposobnost preživetja morskih ekosistemov ter blaginjo v ribiškem sektorju;

5.  poudarja, da še vedno občutno preslabo poznamo stanje morskih ekosistemov, ribolovnih virov in zanesljivih znanstvenih podatkov o ciljnih in neciljnih vrstah, vključno z globokomorskimi vrstami, zato je treba okrepiti prizadevanja za večrazsežnostne medsektorske raziskave na tem področju; poudarja, da je za dosego tega nujno potrebno sodelovanje in usklajevanje med znanstvenimi ekipami in inštituti ter sodelovanje med znanstvenimi ekipami EU in njihovimi kolegi zunaj Skupnosti; meni tudi, da je treba spodbujati sodelovanje med ribolovnimi območji, da bi si izmenjevali zglede najboljše prakse in znanje; poziva zadevni poslovni sektor, naj pravilno in učinkovito izvaja rezultate raziskav; meni, da je treba tako neposredno vključene zainteresirane strani kot tudi širšo javnost bolje obveščati o raziskovalnih programih, ki se izvajajo, in o rezultatih, ki jih prinašajo;

6.   pozdravlja dejstvo, da zelena knjiga poudarja, da so potrebne raziskave za izboljšanje zmogljivosti za inovacije in konkurenčnost, ki lahko skupaj z ukrepi v okviru Evropskega sklada za ribištvo ustvarijo nove priložnosti za podjetja v ribiškem sektorju, da lahko vlagajo v razvoj novih in bolj trajnostnih ribolovnih tehnik, kot so nova oprema, ladje, ki manj onesnažujejo, so varnejše in udobnejše, ter ukrepi za boljšo uporabo in večjo vrednost ribiških proizvodov;

7.   meni, da je treba učinkoviteje usklajevati raziskovalne okvirne programe, instrumente Evropskega sklada za ribištvo in druge evropske programe;

8.  meni, da bo za večjo konkurenčnost EU odločilnega pomena povečati vključenost podjetij v naslednji okvirni program; meni tudi, da bi lahko podjetnike, zlasti lastnike mikro in malih podjetij, denimo podjetij, ki se ukvarjajo z malim obalnim ribolovom, spodbudili k sodelovanju v evropskih programih z vzpostavitvijo znatno poenostavljenega, manj birokratskega, preglednejšega in lahko dostopnega sistema ter da bi morale imeti tudi različne zainteresirane strani, kot so nevladne organizacije, ribiške organizacije in regionalni svetovalni sveti, možnost, da se prijavijo k manjšim, praktično usmerjenim projektom;

9.  ugotavlja, da se okvirni programi za raziskave osredotočajo zlasti na temeljne raziskave, zato je treba raziskovalnim programom dodeliti posebna, zadostna sredstva za raziskave na področju ribištva in ribogojstva, da bi ohranili ta sektor ter okoljske in higienske razmere ribiških proizvodov, ki prihajajo v prehransko verigo;

10. poudarja, da je namen reforme skupne ribiške politike zagotoviti trajnost ribiških praks, zato je treba financirati raziskave za razvoj novih tehnologij za večjo selektivnost ribiških ladij ali za zmanjšanje porabe goriva motorjev ribiških ladij;

11. meni, da obstoječi instrumenti za financiranje raziskav in inovacij v EU niso ustrezno prilagojeni potrebam po raziskavah v sektorju ribištva in ribogojstva; poudarja, da je treba za celovit odziv na izzive in potrebe v sektorju prilagoditi te instrumente, tako da bodo v skladu s posebnostmi tega sektorja, zlasti na področju uporabnih raziskav;

12. meni, da je treba spodbujati tudi razvoj flot, da bi zagotovili trajnost ribištva in ugodne pogoje za ribištvo v malem obsegu, zato se mora novi finančni okvir osredotočati na raziskave in inovacije na tem področju;

13. ugotavlja, da poraba sredstev iz strukturnih skladov za vlaganje v raziskovalne infrastrukture prispeva k premostitvi vrzeli med državami članicami na področju znanstvenih zmogljivosti ter k večji udeležbi nekaterih držav članic in regij v raziskovalnih programih Skupnosti;

14. opozarja, da je trajnost primarne proizvodnje hrane in drugih pomorskih dejavnosti v skupnih morjih odvisna od usklajevanja pristopov s sosednjimi državami; poudarja, da je treba okrepiti razvoj znanstvenih zmogljivosti v sosednjih državah na podlagi boljšega usklajevanja skupnega strateškega okvira z instrumenti sosedske politike EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Alain Cadec, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Chris Davies, Estelle Grelier, Raül Romeva i Rueda, Nikolaos Salavrakos, Antolín Sánchez Presedo, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas)

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (18. 7. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o zeleni knjigi „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“
(2011/2107(INI))

Pripravljavka mnenja: Britta Thomsen

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker na univerzah diplomira več kot 60 % študentk, večino visokih akademskih mest (na primer doktorskih in profesorskih) pa še vedno zasedajo moški,

B.  ker je bilo od ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta v letu 2007 za prejem sredstev iz njegovega proračuna izbranih 1700 projektov, kar znaša okoli 2,5 milijarde EUR, pri čimer je bilo skoraj 90 % teh sredstev dodeljenih moškim kandidatom,

C. ker se zdi, da za raziskovalke obstaja zelo problematičen „stekleni strop“, kar pomeni, da je delež raziskovalk v obratnem sorazmerju z višino položaja v hierarhiji,

D. ker je žensko podjetništvo osrednji vir za povečevanje deleža zaposlenosti med ženskami, kar je tudi eden od ciljev strategije Evropa 2020; ker podjetništvo med ženskami zagotavlja poslovno dinamiko in inovacije, saj odpira potencial, ki v Evropski uniji še zdaleč ni izkoriščen,

E.  ker je bil ciljni delež za udeležbo žensk v raziskavah v sedmem okvirnem programu 40 %, pri vmesni oceni pa je bil dejanski delež borih 25,5 %; kljub temu ugotavlja, da gre za delno izboljšanje v primerjavi s stopnjo udeležbe raziskovalk v okviru šestega okvirnega programa,

F.  ker je bilo v okviru javnega posvetovanja o zeleni knjigi o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU ugotovljeno, da bi bilo treba uravnoteženo zastopanost spolov v celoti vključiti v vse vidike skupnega strateškega okvira,

1.  opominja Komisijo, da je bilo pri naknadni oceni šestega okvirnega programa priporočeno sprejetje akcijskega načrta za enakost spolov; poziva, naj se ta akcijski načrt oblikuje kot del skupnega strateškega okvira;

2.  kritizira dejstvo, da se zelena knjiga „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“ ne zmeni za vprašanje enakosti spolov in ne upošteva vključevanja vidika spola v zadostni meri;

3.  poziva Komisijo, naj v skupnem strateškem okviru, vključno z vsemi programi, ki so del skupnega strateškega okvira, uresniči vključevanje načela enakosti spolov, in sicer tako, da določi kazalnike o zastopanosti žensk v raziskavah, ki se financirajo iz sredstev EU, ter zbere podatke, ločene po spolu, o zastopanosti žensk in moških ter o dodelitvi sredstev;

4.  poziva Komisijo, naj okrepi mednarodno sodelovanje in v zvezi s tem spodbuja vlogo žensk;

5.  poziva univerze in raziskovalne ustanove, naj izvajajo strategije za enakost med spoloma in omogočajo udeležbo žensk na znanstvenem področju;

6.  poziva Komisijo, naj na področju raziskav, razvoja in inovacij spodbuja uporabo meril, vezanih na zasluge, ki ženskam pomagajo pri uspešni poklicni poti ter jim omogočajo enakopraven položaj v primerjavi z moškimi, in naj pripravi metode pozitivne diskriminacije za raziskovalne projekte, s pomočjo katerih bodo raziskovalke predstavljale 40 % vseh raziskovalcev, kar bi moral biti tudi cilj skupnega strateškega okvira v zvezi z zastopanostjo žensk;

7.  poziva Komisijo, naj v sklopu skupnega strateškega okvira oblikuje medsektorski odbor za spremljanje zastopanosti raziskovalk in svetovanje glede tega;

8.  ugotavlja, da so v izobraževalnih sistemih številnih držav članic spolni stereotipi še vedno močno prisotni na raziskovalnih področjih, kot je denimo naravoslovje[1];

9.  meni, da je treba pregledati merila za napredovanje na vodilne položaje na področju raziskovanja (npr. profesorska mesta) z namenom vključiti neizpodbiten vidik spola in se spoprijeti s pomanjkanjem žensk na teh položajih;

10. poziva Komisijo, naj vzpostavi jasne povezave med skupnim strateškim okvirom in Inštitutom za enakost spolov v Vilni, da bi oblikovali bazo znanja za vključevanje načela enakosti spolov in da bi zagotovili močno udeležbo raziskovalk v skupnem strateškem okviru; poziva Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), naj preuči t.i. „puščajoči cevovod“, saj se mnoge mlade raziskovalke na določeni točki odrečejo nadaljevanju znanstvene poklicne poti[2];

11. poziva k podpiranju nepredmetnih sredstev in družbenega računovodstva z namenom spodbuditi poslovno kulturo;

12. poziva Komisijo, naj si še posebej prizadeva povečati število podjetnic v okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije in naj podpira njihov dostop do ustreznega financiranja; pozdravlja načrte Komisije za olajšanje ženskega podjetništva z vzpostavitvijo omrežij EU zanje, a poudarja, da je treba v ta namen dodeliti ustrezna finančna sredstva;

13. poudarja, da mobilnost raziskovalk predstavlja pomemben predpogoj za njihovo poklicno napredovanje, in priporoča, naj naslednji okvirni program vsebuje ustrezne ukrepe, ki bodo znanstvenicam omogočili, da delujejo po vsej EU ter usklajujejo družinsko in poklicno življenje;

14. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo položaj raziskovalk in podjetnic z boljšimi storitvami otroškega varstva, socialno varnostjo in porodniškim dopustom; poudarja, da so za usklajevanje dela in družinskega življenja odgovorni oboji, moški in ženske;

15. v skladu z vključevanjem načela enakosti spolov poudarja, da moramo raziskovalcem na vseh ravneh dati možnost, da preložijo začetek prejemanja podpore ali prekinejo delo, ki mu je ta podpora namenjena, zaradi porodniškega, očetovskega ali starševskega dopusta, pri projektih, kjer je to mogoče, in jim omogočiti, da podaljšajo veljavnost sporazuma o podpori zaradi istih razlogov in pri projektih, kjer čas ne igra pomembne vloge; poziva države članice, naj raziskovalcem zagotovijo te možnosti;

16. vztraja, naj se strukturni skladi in kohezijske politike uporabljajo usklajeno s skupnim strateškim okvirom za financiranje pobud, da bi se zagotovile enake možnosti, da bi se povečala zaposlenost žensk na področju tehnologije in inovacij ter da bi se izobraževale raziskovalke;

17. poudarja, da je pomembno spodbujati raziskovalne prostore, ki niso ločeni po spolu; poziva univerze, institucije EU in države članice, naj že v zgodnjih fazah izobraževanja promovirajo znanost kot zanimivo področje za oba spola, tako da za zgled postavijo raziskovalke in izvajajo informacijske kampanje o možnostih za opravljanje raziskovalnega dela in priložnostih na raziskovalnem področju.

18. poudarja pomen zastopanosti žensk na vodilnih položajih v raziskovalnih inštitutih ter pri posebnih in konkretnih raziskovalnih projektih;

19. poziva univerze, naj v svoje organe odločanja, zlasti v odbore za imenovanje osebja, imenujejo najmanj eno profesorico;

20. pozdravlja in podpira dejavnosti platform, ki znanstvenicam omogočajo pridobivanje in izmenjavo informacij o udeležbi pri programih, pomoči in mednarodnih projektih ter ženskam zagotavljajo dostop do znanstvenih mrež in jim pomagajo pri navezovanju stikov; zato zahteva, da Komisija sodeluje s socialnimi mrežami in jih podpira pri njihovih dejavnostih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Zita Gurmai, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Astrid Lulling, Barbara Matera, Angelika Niebler, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Vilija Blinkevičiūtė, Christa Klaß, Mojca Kleva, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Norica Nicolai, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Sirpa Pietikäinen, Angelika Werthmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jacek Włosowicz

  • [1]  Glej resolucijo Evropskega parlamenta o ženskah in znanosti, odstavek 2. Sprejeta besedila: P6_TA(2008)0221.
  • [2]  Glej poročilo o enakosti med ženskami in moškimi za leto 2010 (KOM(2009)0694)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.8.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Vicky Ford, Gaston Franco, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Konrad Szymański, Michael Theurer, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francesco De Angelis, Satu Hassi, Jiří Havel, Marian-Jean Marinescu, Alajos Mészáros, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Silvia-Adriana Ţicău, Lambert van Nistelrooij, Hermann Winkler