POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

29.11.2011 - (KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Michael Cashman
Pripravljavka mnenja (*):
Anneli Jäätteemäki, Odbor za ustavne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika
(Prenovitev – člen 87 poslovnika)
PR_COD_1Recastingam


Postopek : 2008/0090(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0426/2011

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

(KOM(2008)0229 – C7‑0184/2008 – 2008/0090(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0229),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 255(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila svoj začetni predlog Parlamentu (C6–0184/2008),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 41 in 42,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov,

–   ob upoštevanju členov 87 in 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj[1]1 Odbora za ustavne zadeve, Odbora za peticije in Odbora za pravne zadeve (A7-0426/2011),

A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil in te spremembe, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme v nadaljevanju podano mnenje iz prve obravnave, ob upoštevanju priporočil posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  meni, da je postopek 2011/0073(COD) brezpredmeten, ker je bila vsebina predloga Komisije KOM(2011)0137 vključena v postopek 2008/0090(COD);

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi splošnih načel in omejitev, ki urejajo pravico do dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije

Obrazložitev

V naslovu se mora odražati nova narava akta po tem, ko je Lizbonska pogodba začela veljati kot nov splošni okvir demokratične participacije, prepoznavnosti, nadzora in preglednosti, ki načeloma zajema vse ustanove Evropske unije. Skladen je tudi s KOM(2011)0137.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(1) Po začetku veljavnosti PEU in PDEU pravica do dostopa do dokumentov zajema vse institucije, organe, urade in agencije Unije, tudi Evropsko službo za zunanje delovanje, zato so potrebne znatne spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije1, pri čemer bi bilo treba upoštevati izkušnje iz začetnega izvajanja te uredbe ter ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.

 

_________________

 

1UL L 145, 31.05.01, str. 43.

Obrazložitev

Obseg določb pogodbe se je znatno razširil po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Sedaj zajema številne institucije, organe, urade in agencije Evropske unije in ni več omejen le na Parlament, Komisijo in Svet. Hkrati je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodno prakso glede svobode izražanja (člen 10 EKČP) pod enakimi pogoji vključilo pravico do obveščenosti.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije in spoštovanja človekovih temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 Pogodbe EU in v Evropski listini o temeljnih pravicah.

(3) Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije, kot je opredeljeno v členih 9 do 12 PEU, pa tudi spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 PEU in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (listini).

Obrazložitev

Posodobljeno v skladu z Lizbonsko pogodbo in novimi obveznimi pravicami, ki izhajajo iz Listine o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Preglednost bi moralo okrepiti tudi načelo dobrega upravljanja v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, kot to določata člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 298 PDEU. Temu primerno bi bilo treba opredeliti notranje upravne postopke ter zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire, da bi se načelo odprtosti izvajalo v praksi.

Obrazložitev

Posodobljeno v skladu z Lizbonsko pogodbo in novimi obveznimi pravicami, ki izhajajo iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, s katero je povečana obveznost zagotavljanja odprte in učinkovite evropske uprave, kot to določa člen 298 PDEU.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) odprtost povečuje zaupanje državljanov v institucije Unije, saj prispeva k njihovemu poznavanju postopkov odločanja v Uniji in svojih pravic v tem okviru; odprtost prinaša tudi več preglednosti pri izvajanju upravnih in zakonodajnih postopkov;

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) s poudarjanjem normativnega pomena načela preglednosti ta uredba krepi kulturo pravne države v Uniji in zato prispeva tudi k preprečevanju kriminala in kriminalnega vedenja;

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za pravico javnosti do dostopa do dokumentov, so bila določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ki se je začela uporabljati 3. decembra 2001.

črtano

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Prva ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1049/2001 je bila opravljena v poročilu, objavljenem 30. januarja 2004. Komisija se je 9. novembra 2005 odločila, da sproži postopek za pregled Uredbe (ES) št. 1049/2001. Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti 4. aprila 2006, Komisijo pozval, da predloži predlog o spremembi Uredbe. Komisija je 18. aprila 2007 objavila Zeleno knjigo o pregledu Uredbe in sprožila javno posvetovanje.

črtano

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve takega dostopa v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES.

(6) Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in izjeme takega dostopa na podlagi javnega in zasebnega interesa, ki ureja tak dostop v skladu s členom 15(3) PDEU in v skladu s predpisi o odprtosti institucij, organov, uradov in agencij Unije, kot so določeni v členu 15(1) PDEU. Zato bi morala biti vsa druga pravila o dostopu do dokumentov skladna s to uredbo in v skladu s posebnimi določbami, ki zadevajo zgolj Sodišče Evropske unije, Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko pri opravljanju neadministrativnih nalog.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Glede razkritja osebnih podatkov je treba vzpostaviti jasno razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(10) Institucije, organi, uradi in agencije Unije bi morali osebne podatke obdelovati v skladu s pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, kot je to opredeljeno v členu 16 PDEU, pa tudi v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ustrezni zakonodaji Evropske unije in s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Obrazložitev

Ustvariti je treba pravo ravnotežje med temeljnima pravicama varovanja in dostopa do podatkov, ki bo temeljilo na jasni zakonodaji in ustrezni sodni praksi.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Določiti je treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije pridobile zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava ES.

(11) Določiti je treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije, organi, uradi ali agencije pridobili zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Širši dostop do dokumentov se zagotovi, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, sočasno pa se ohranja učinkovitost postopka odločanja institucij. Taki dokumenti morajo biti čim bolj neposredno dostopni.

(12) V skladu s členom 15(3) PDEU se celovit dostop do dokumentov zagotovi, kadar v skladu s pogodbami institucije pri sprejemanju ukrepov splošnega obsega delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi v skladu s členom 290 PDEU in izvedbenimi pooblastili v skladu s členom 291 PDEU. Pripravljalni zakonodajni dokumenti in vse ustrezne informacije o različnih stopnjah medinstitucionalnega postopka, kot so dokumenti delovnih skupin Sveta in stališča delegacij držav članic v vlogi članic Sveta ter dokumenti trialoga na prvi obravnavi, bi morali biti načeloma javnosti nemudoma in neposredno dostopni na omrežju.

Obrazložitev

Načeloma je treba zagotoviti celovit, neposreden in pravočasen dostop do dokumentov, ki se nanašajo na zakonodajne akte kot tudi na prenesene in izvedbene akte splošnega obsega, saj mora zakonodajni postopek potekati na kar najbolj odprt in viden način.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Zakonodajna besedila morajo biti napisana jasno in razumljivo ter objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Obrazložitev

V skladu z načelom največje možne dostopnosti in preglednosti mora biti zakonodajni postopek kolikor je mogoče odprt in viden.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b) Evropski parlament, Svet in Komisija se v skladu s členom 295 PDEU in to uredbo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, dogovorijo o boljši praksi pri pripravi zakonodaje, izboljšanih modelih in tehnikah, ki si jih delijo institucije, organi, uradi in agencije, da bi se v zasnovi izboljšalo načelo preglednosti in pravne jasnosti dokumentov Evropske unije.

Obrazložitev

Boljša priprava zakonodaje in usklajeno ukrepanje različnih institucij, organov, uradov ali agencij sta nujen pogoj za učinkovit dostop javnosti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12c) Dokumenti v zvezi z nezakonodajnimi postopki, kot so zavezujoči ukrepi ali ukrepi za urejanje notranje organizacije, upravni ali proračunski akti ali dokumenti politične narave (kot so sklepi, priporočila ali resolucije), bi morali biti kar najbolj neposredno dostopni v skladu z načelom dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Obrazložitev

Dodatek, skladen z načelom največje možne dostopnosti dokumentov in z Listino temeljnih pravic.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12d) Za vsako kategorijo dokumentov bi morala odgovorna institucija, organ, urad ali agencija državljanom omogočiti, da se seznanijo s predvidenim potekom notranjih postopkov, s tem, katere organizacijske enote bodo pristojne in kakšne so njihove pristojnosti, ter s postavljenimi roki in uradom, na katerega se lahko obrnejo. Institucije, organi, uradi in agencije naj ustrezno upoštevajo priporočila evropskega varuha človekovih pravic. V skladu s členom 295 PDEU bi morale doseči soglasje o skupnih smernicah o načinu, na katerega vsaka organizacijska enota evidentira notranje dokumente, jih kategorizira glede na možno poseganje v interese Unije in arhivira zaradi začasnih ali zgodovinskih potreb v skladu z načeli iz te uredbe. Dosledno in usklajeno morajo obveščati javnost o sprejetih ukrepih za izvajanje te uredbe ter usposabljati svoje osebje za pomoč državljanom, ki uresničujejo svoje pravice iz te uredbe.

Obrazložitev

Boljša priprava zakonodaje in usklajeno ukrepanje različnih institucij sta nujen pogoj za učinkovit dostop javnosti.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Preglednost zakonodajnega postopka je za državljane izrednega pomena. Zato bi morale institucije aktivno razširjati dokumente, ki so del zakonodajnega postopka. Aktivno razširjanje dokumentov bi bilo treba spodbujati tudi na drugih področjih.

(13) Preglednost zakonodajnega postopka je za državljane izrednega pomena. Zato bi morale institucije aktivno razširjati dokumente, ki so del zakonodajnega postopka, in izboljšati svoje komuniciranje z morebitnimi prosilci. Institucije Unije bi morale za čim več kategorij dokumentov zagotoviti, da so praviloma javno dostopne na njihovih spletnih straneh. Aktivno razširjanje dokumentov bi bilo treba spodbujati tudi na drugih področjih.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

(13a) Institucije, organi, uradi in agencije bi morale doseči soglasje o mednarodnem registru lobistov in drugih zainteresiranih strani, da se izboljša odprtost in preglednost zakonodajnega postopka.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Zaradi izredno občutljive vsebine so nekateri dokumenti deležni posebne obravnave. Obveščanje Evropskega parlamenta o vsebini takih dokumentov mora biti urejeno z medinstitucionalnim sporazumom.

črtano

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, se Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi dostop do dokumentov, ki jih institucije pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih institucije prejmejo. V tem smislu Izjava št. 35, priložena Sklepni listini Amsterdamske pogodbe, določa, da lahko država članica od Komisije ali Sveta zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam.

(16) Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, organov, uradov in agencij se zagotovi dostop do dokumentov, ki jih ti pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih ti prejmejo. Država članica lahko od institucij, organov, uradov ali agencij zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam izven institucij, organov, uradov ali agencij.

Obrazložitev

Države članice ne bi smele imeti pravice veta glede dokumentov, ki izvirajo pri njih, saj o tem dokončno odločajo institucije, organi, uradi ali agencije.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Sodišče Evropske unije je pojasnilo, da obveznost posvetovanja z državami članicami glede zahtev za dostop do njihovih dokumentov ne daje državam članicam pravice, da zavrnejo tak dostop ali da se sklicujejo na nacionalne zakone ali določbe, in da lahko institucija, organ, urad ali agencija, ki prejme zahtevo, zavrne dostop samo na podlagi izjem iz te uredbe.1

 

______________

 

1Sodba z dne 18. decembra 2007 v zadevi C-64/05 P, Švedska proti Komisiji, ZOdl. 2007, str. I-11389

Obrazložitev

Države članice ne bi smele imeti pravice veta glede dokumentov, ki izvirajo pri njih, saj o tem dokončno odločajo institucije.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Načelno bi morali biti vsi dokumenti institucij dostopni javnosti. Vendar pa je treba nekatere javne in zasebne interese zaščititi z izjemami. Institucije bi morale imeti pravico varovati svoja notranja posvetovanja in razprave, kadar je to potrebno za varovanje svoje sposobnosti opravljanja nalog. Pri ocenjevanju izjem bi morale institucije upoštevati načela v zakonodaji Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov, na vseh področjih delovanja Skupnosti.

(17) Vsi dokumenti institucij bi morali biti dostopni javnosti. Izjeme od tega načela bi bilo treba sprejeti, da se zaščitijo nekateri javni in zasebni interesi, vseeno pa bi moral takšne izjeme urejati pregleden sistem pravil in postopkov, končni cilj pa bi moralo biti uresničevanje temeljne pravice državljanov do dostopa. Pri ocenjevanju izjem bi morale institucije upoštevati načela v zakonodaji Unije s področja varstva osebnih podatkov, na vseh področjih delovanja Unije.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Vsi predpisi o dostopu do dokumentov institucij morajo biti v skladu s to uredbo.

(18) Glede na dejstvo, da ta uredba neposredno izvaja člen 15 PDEU, pa tudi člen 42 listine, bi morala opredeljena načela in omejitve dostopa do dokumentov prevladati nad vsemi pravili, ukrepi in praksami, ki jih institucije, organi, uradi ali agencije sprejmejo na drugačni pravni podlagi in ki uvajajo dodatne ali strožje izjeme od tistih, ki jih določa ta uredba.

Obrazložitev

Za zagotovitev polnega učinka člena 15 PDEU in člena 42 Listine je treba izključiti kakršenkoli strožji lex specialis.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov.

črtano

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) V skladu s členom 255(3) Pogodbe ES vsaka institucija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do dokumentov –

(23) V skladu s členom 15(3) PDEU ter načeli in predpisi iz te uredbe vsaka institucija, organ, urad ali agencija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do svojih dokumentov, pa tudi do dokumentov, ki se nanašajo na njegove upravne naloge –

Obrazložitev

V členu 15(3) PDEU je navedeno, da vsaka institucija, organ, urad ali agencija zagotovi preglednost svojih postopkov in v svojem poslovniku opredeli posebne določbe o dostopu do svojih dokumentov.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) na podlagi javnega ali zasebnega interesa določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“), določene v členu 255 Pogodbe ES, da bi se javnosti odobril čim širši dostop do takih dokumentov;

(a) na podlagi javnega ali zasebnega interesa v skladu s členom 15 PDEU določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, na način, ki bo javnosti jamčil čim širši dostop do takih dokumentov;

Obrazložitev

Člen 15 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet določita splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za pravico dostopa do dokumentov. Zajema KOM(2011)0137.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) spodbujati običajne upravne postopke za dostop do dokumentov.

(c) spodbujati pregledno in dobro upravno prakso, da se izboljša dostop do dokumentov in še posebej splošne cilje večje preglednosti, odgovornosti in demokracije.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravičenci do dostopa in področje uporabe

Upravičenci do dostopa

1. Vse fizične ali pravne osebe imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo.

Vse fizične ali pravne osebe ali vsa združenja pravnih ali fizičnih oseb imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo.

2. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, o zadevi v zvezi s politikami, dejavnostmi ali odločitvami s področja njihove pristojnosti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.

 

3. Brez poseganja v člena 4 in 9 so dokumenti dostopni javnosti na pisno prošnjo ali neposredno v elektronski obliki ali prek registra. Zlasti dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 12.

 

4. Za dokumente občutljive narave, določene v členu 9(1), velja postopek v skladu z navedenim členom.

 

5. Ta uredba se ne uporablja za dokumente, ki so jih sodiščem predložile stranke, ki niso institucije.

 

6. Brez poseganja v posebne pravice dostopa za zainteresirane stranke, določene z zakonodajo ES, dokumenti, ki so sestavni del upravnega spisa o preiskavi ali postopka v zvezi s posamičnim aktom, javnosti niso dostopni, dokler se preiskava ne zaključi ali dokler akt ne postane pravnomočen. Dokumenti z informacijami, ki jih je institucija med takimi preiskavami zbrala ali pridobila pri fizičnih ali pravnih osebah, javnosti niso dostopni.

 

7. Ta uredba ne posega v pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo.

 

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

Področje uporabe

 

1. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, organov, uradov in agencij Unije, torej za dokumente, ki jih te pripravijo ali prejmejo in so v njihovi posesti, na vseh področjih delovanja Unije. Za Sodišče Evropske unije, Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko se ta uredba uporablja le pri izvajanju njihovih upravnih nalog.

 

2. Dokumenti so javnosti dostopni v elektronski obliki v Uradnem listu Evropske unije ali v uradnem registru institucije, organa, urada ali agencije ali na pisno prošnjo. Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 12 te uredbe.

 

3. Ta uredba ne posega v večje pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki utegnejo izhajati iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo, ali iz zakonov držav članic.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej uredbi:

V tej uredbi:

(a) „dokument“ pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), ki ga je pripravila institucija in ga je uradno poslala enemu ali več prejemnikom ali kako drugače evidentirala, ali ki ga je institucija prejela; podatki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic so dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki tiskalniškega izpisa ali elektronskega zapisa z orodji, ki so na voljo za uporabo sistema;

(a) „dokument“ pomeni neke podatke ne glede na to, kakšen je njihov medij (napisani na papirju ali shranjeni v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), o zadevi, ki sodi v področje odgovornost institucije, organa, urada ali agencije Unije; podatki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo in priklic, vključno z zunanjimi sistemi, ki se uporabljajo za delo institucije, so dokumenti, zlasti, če jih je mogoče izvleči z orodji, ki so razumno na voljo za uporabo zadevnega sistema. Institucija, organ, urad ali agencija, ki namerava vzpostaviti nov sistem elektronskega shranjevanja ali bistveno spremeniti obstoječi sistem, oceni verjetni učinek na pravico do dostopa, zagotovi, da je zajamčena pravica do dostopa kot temeljna pravica, in ukrepa tako, da podpira cilj preglednosti. Funkcije za priklic informacij, shranjenih v elektronskih sistemih za shranjevanje, se prilagodijo, da se ugodi zahtevam javnosti;

 

(aa) „dokumenti z oznako tajnosti“ pomeni dokumente, ki se v celoti ali deloma obravnavajo kot tajni v skladu s členom 3a(1) te uredbe;

 

(ab) „zakonodajni akt“ za namene te uredbe vključuje dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med zakonodajnimi postopki za sprejetje zakonodajnih aktov, tudi ukrepe, ki se splošno uporabljajo pod prenesenimi in izvedbenimi pooblastili, ter akte, ki se splošno uporabljajo in so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči;

 

(ac)„upravne naloge“ pomeni ukrepe, ki zadevajo organizacijske, upravne ali proračunske zadeve, ustrezne institucije, organa, urada ali agencije;

 

(ad) „arhivski sistem“ pomeni orodje institucij, organov, uradov ali agencij za strukturirano upravljanje evidentiranja vseh njihovih dokumentov, ki zadevajo postopke, ki so še v teku ali so bili nedavno zaključeni;

 

(ae) „zgodovinski arhiv“ pomeni tisti del arhiva institucij, organov, uradov ali agencij, ki je bil na podlagi določil iz točke (a) izbran za stalno hrambo;

 

V Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh institucij, organov, uradov in agencij, ki se sporazumejo o skupnih merilih za arhiviranje, ki jih objavijo, se objavi podroben seznam vseh kategorij aktov po definicijah iz točk (a) do (ac).

(b) „tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, vključno z državami članicami, drugimi institucijami in organi Skupnosti ali zunaj Skupnosti in tretjimi državami.

(b) „tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, organa, urada ali agencije, vključno z državami članicami, drugimi institucijami in organi Unije ali zunaj Unije in tretjimi državami.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Postopek določanja stopnje tajnosti dokumentov

 

1. Če obstajajo razlogi javnega reda po členu 4(1) in brez poseganja v parlamentarni nadzor na ravni EU in na nacionalni ravni, lahko institucija, organ, urad ali agencija dokument določi kot tajen, če bi njegovo razkritje ogrozilo varovanje bistvenih interesov Unije ali ene ali več držav članic, zlasti v zadevah javne varnosti, obrambe in v vojaških zadevah. Dokument je lahko delno ali v celoti določen kot zaupen. Dokumenti se kot zaupni označijo na naslednji način:

 

(a) „EU TOP SECRET/EU – STROGO TAJNO“: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko povzročilo izjemno hude posledice za temeljne interese Unije in ene ali več držav članic;

 

(b) >„EU SECRET/EU – TAJNO“: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic;

 

(c) „EU CONFIDENTIAL/EU – ZAUPNO“: ta stopnja tajnosti se uporablja za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic;

 

(d) „EU RESTRICTED/EU – INTERNO“: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi bilo lahko škodljivo za interese Unije ali ene ali več držav članic;

 

2. Dokumenti se določijo kot tajni le, če je to potrebno. Če je mogoče, organi izvora na tajnih dokumentih določijo datum ali obdobje, do katerega ali po izteku katerega je stopnjo tajnosti vsebine mogoče znižati ali ukiniti. V nasprotnem primeru preverjajo dokumente najmanj vsakih pet let, da bi zagotovili potrebno izvorno stopnjo tajnosti. Stopnja tajnosti se jasno in pravilno označi ter se ohrani samo toliko časa, kot je potrebno za varovanje podatkov. Za določitev tajnih dokumentov in morebitno kasnejše znižanje stopnje tajnosti ali njeno ukinitev je odgovorna institucija, organ, urad ali agencija izvora dokumenta ali tista, ki je dokument z oznako tajnosti prejela od tretje strani ali druge institucije, organa, urada ali agencije.

 

3. Brez poseganja v pravico do dostopa drugih institucij, organov, uradov ali agencij Unije se dokumenti z oznako tajnosti tretjim stranem odstopijo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril. Če pri obdelavi dokumenta z oznako tajnosti sodeluje več institucij, organov, uradov ali agencij, se zagotovi ista stopnja tajnosti in se sproži posredovanje, če se njihova ocena glede stopnje zaščite razlikuje. Dokumenti v zvezi z zakonodajnimi postopki se ne določijo kot tajni. Izvedbeni ukrepi se določijo kot tajni še pred njihovim sprejetjem, če je to potrebno in se s tem prepreči škodljivi učinek na ukrep sam. Mednarodni sporazumi o dostopanju do zaupnih podatkov, sklenjeni v imenu Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne dajejo pravice, da Evropskemu parlamentu onemogočijo dostop do teh zaupnih informacij.

 

4. Prošnje za dostop do tajnih dokumentov na podlagi postopkov, določenih v členih 7 in 8, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Te osebe tudi ocenijo, kako se na dokumente z oznako tajnosti lahko sklicuje v javnem registru.

 

5. Tajni dokumenti se vpišejo v register institucije, organa, urada ali agencije ali se objavijo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

 

6. Institucija, organ, urad ali agencija, ki zavrne dostop do dokumenta z oznako tajnosti razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki so zaščiteni z izjemami iz člena 4(1).

 

7. Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za dokumente Unije z oznako tajnosti spoštujejo načela iz te uredbe.

 

8. Varnostni predpisi institucij, organov, uradov ali agencij o tajnih dokumentih se objavijo.

Obrazložitev

Ta uredba bi morala zagotovitvi okvir za evidentiranje in arhiviranje dokumentov za oznako tajnosti, določitev stopnje njihove tajnosti, ter dostop do njih.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) javno varnost, vključno z varnostjo fizičnih in pravnih oseb;

(a) javno varnost Unije ali ene ali več držav članic;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) finančno, denarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice;

(d) finančno, denarno ali gospodarsko politiko Unije ali države članice;

Obrazložitev

Formalni popravek je potreben zaradi začetka veljavnosti PEU.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 4 – uvodni del – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo:

2. Institucije, organi, uradi in agencije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo:

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) pravnih nasvetov in sodnih in arbitražnih postopkov ter postopkov reševanja sporov;

(c) pravnih nasvetov, ki se nanašajo na sodne postopke;

Obrazložitev

Sodišče je v sodbi o zadevi Turco (povezani zadevi C-39/05 in C-52/05) izjavilo, da razkritje pravnih nasvetov zunaj sodnih postopkov v okviru zakonodajnih pobud povečuje preglednost in odprtost zakonodajnega postopka in utrjuje demokratične pravice evropskih državljanov.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) objektivnosti in nepristranskosti izbirnih postopkov.

 

(e) objektivnosti in nepristranskosti postopkov javnih naročil, dokler pogodbena institucija, organ, urad ali agencija ne sprejme odločitve, ali postopkov izbirnih komisij pri zaposlovanju osebja, dokler pristojni organ za imenovanje ne sprejme odločitve.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Dostop do naslednjih dokumentov se zavrne, če bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucij:

3. Dostop do dokumentov, ki jih je institucija pripravila za notranjo rabo ali jih je institucija prejela in se nanašajo na zadevo, o kateri ta institucija še ni odločala, se zavrne le, če bi razkritje, zaradi vsebine dokumentov in objektivnih okoliščin tega položaja, očitno in resno oslabilo postopek odločanja.

(a) dokumenti o zadevi, o kateri odločitev še ni bila sprejeta;

 

(b) dokumenti, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevnih institucijah, tudi po sprejetju odločitve.

 

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Izjeme iz odstavkov (2) in (3) se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. V zvezi z odstavkom 2(a) šteje, da prevlada javni interes za razkritje, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.

4. Pri ugotavljanju javnega interesa za razkritje v skladu z odstavkoma (1) in (3) velja, da javni interes za razkritje prevlada, če se zahtevani dokument nanaša na varstvo temeljnih pravic in pravno državo, dobro upravljanje z javnimi sredstvi ali na pravico do življenja v zdravem okolju, vključno z emisijami v okolje. Institucija, organ, urad ali agencija, ki se sklicuje na eno od izjem, mora pripraviti objektivno in posamično oceno ter pokazati, da je za varovani interes tveganje predvidljivo in ne zgolj hipotetično, ter opredeliti, kako bi lahko dostop do dokumenta izrecno in učinkovito oslabil varovani interes.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Dokumenti, katerih razkritje bi predstavljalo tveganje za varstvo okolja, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst, se razkrijejo samo v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1367/2006 z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti1.

 

________________________

 

1 UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

Obrazložitev

Predlog spremembe podpira upoštevanje Aarhuške konvencije in načel iz sodbe Turco (C-39/05 in C-52/05).

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Imena, nazivi in funkcije nosilcev javne funkcije, javnih uslužbencev in zastopnikov interesnih skupin v zvezi z njihovimi poklicnimi dejavnostmi se razkrijejo, razen če bi to v posebnih okoliščinah negativno vplivalo na zadevno osebo. Drugi osebni podatki se razkrijejo v skladu s pogoji o zakoniti obdelavi takih podatkov, določenimi v zakonodaji ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

5. Osebni podatki se ne razkrijejo, če bi takšno razkritje ogrozilo zasebnost ali integriteto zadevne osebe. Kot ogrožanje se ne šteje:

 

– če se podatki nanašajo le na poklicne dejavnosti osebe, razen če obstaja razlog za domnevo, odvisno od posebnih okoliščin, da bi razkritje osebi škodilo;

 

– če se podatki nanašajo le na javno osebo, razen če obstaja razlog za domnevo, odvisno od posebnih okoliščin, da bi razkritje osebi ali osebam, ki so z njo povezane, škodilo;

 

– če so bili podatki že objavljeni s privolitvijo zadevne osebe.

 

Osebni podatki se kljub temu razkrijejo, če prevlada javni interes za razkritje. V takih primerih mora zadevna institucija, organ, urad ali agencija javni interes točno opredeliti. Navesti mora razloge, zakaj javni interes v določenem primeru prevlada nad interesi osebe.

 

Če institucija, organ, urad ali agencija zavrne dostop do dokumenta na podlagi tega odstavka, preuči, ali je mogoče dovoliti delni dostop do dokumenta.

Obrazložitev

Naloga zakonodajalca je, da zagotovi ustrezno ravnotežje med dvema temeljnima pravicama – pravico do dostopa do dokumentov in pravico do varovanja podatkov. Odločitev Sodišča v zadevi C-28/08 P, Komisija proti The Bavarian Lager Co. Ltd je temeljila na sedanjem besedilu Uredbe (ES) 1049/2001. Nova uredba naj bi vnesla novo ravnotežje z upoštevanjem mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o domnevah in proaktivnem pristopu.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Izjeme, določene v tem členu, veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere veljajo izjeme glede varstva osebnih podatkov ali poslovnih interesov, ter pri dokumentih občutljive narave lahko, če je potrebno, izjeme veljajo tudi po tem obdobju.

7. Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, posredovane med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali prenesenega ali izvedbenega akta, ki se splošno uporablja. Izjeme se ravno tako ne uporabljajo za dokumente, ki jih institucijam, organom, uradom ali agencijam posredujejo lobisti in druge zainteresirane strani z namenom vplivanja na oblikovanje politik. Izjeme veljajo le tako dolgo, dokler je to utemeljeno z vsebino dokumenta, v vsakem primeru pa za največ 30 let.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a. Institucija, organ, urad ali agencija lahko odobri privilegiran dostop do dokumentov iz odstavkov (1) do (3) za namene raziskovanja. Če se odobri privilegiran dostop, se informacije razkrije le ob ustreznih omejitvah glede njihove uporabe.

Obrazložitev

Vodilo je, da se predvsem akademikom ponudi možnost dostopa do informacij, ki bi bile sicer nedostopne. Vseeno pa morajo sprejeti ustrezne omejitve glede tega, kako se lahko te informacije uporabijo. S tem, ko se akademikom ponudi privilegiran dostop, se izboljšajo možnosti za temeljito pregledovanje evropskih procesov odločanja, tako pa se ne poveča le preglednost, temveč tudi sodelovanje javnosti v demokratičnem življenju EU.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Posvetovanja

Posvetovanje s tretjimi strankami

1. Glede dokumentov tretjih strank se institucija s tretjimi strankami posvetuje, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz člena 4, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne.

1. Glede dokumentov tretjih strank se institucije, organi, uradi in agencije posvetujejo s tretjimi strankami, da bi presodili, ali se lahko uporabi izjema iz člena 4, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne.

2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali posebnih določb nacionalne zakonodaje, ki onemogočajo razkritje zadevnega dokumenta. Institucija upošteva razloge, ki jih je navedla država članica, če temeljijo na izjemah iz te uredbe.

2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali prenesenega ali izvedbenega akta, ki se splošno uporablja, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice, če obstaja kakršenkoli dvom o temu, ali utegne biti dokument zajet v katero od izjem. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 in sprejme odločitev na podlagi svoje presoje o temu, ali zadevni dokument sodi med izjeme.

3. Kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo.

3. Kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, organa, urada ali agencije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Zakonodajni akti

 

1. V skladu z demokratičnimi načeli iz členov od 9 do 12 PEU in sodno prakso Sodišča institucije, ki delujejo v svoji zakonodajni funkciji, tudi s prenesenimi in izvedbenimi pooblastili, ter države članice, ko delujejo v vlogi članic Sveta, zagotovijo najširši možni dostop do dokumentov, ki zadevajo njihove dejavnosti.

 

2. Dokumenti, povezani z zakonodajnimi programi, predhodnimi posvetovanji s civilno družbo, presojami vplivov, in vsi drugi pripravljalni dokumenti, povezani z zakonodajnim postopkom, pa tudi dokumenti, povezani z izvajanjem prava in politik Unije, ki so vezani na zakonodajne postopke, so dostopni prek uporabniku prijazne in usklajene medinstitucionalne spletne strani in objavljeni v posebni elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije.

 

3. Med zakonodajnim postopkom institucije, organi, uradi ali agencije, ki sodelujejo v postopku odločanja, objavijo pripravljalne dokumente in vse informacije v zvezi z obravnavano tematiko, vključno s pravnimi mnenji. To storijo v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije in na skupni spletni strani, na kateri so prikazane vse stopnje postopka.

 

4. Po sprejetju so zakonodajni akti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, kot to določa člen 13.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Prošnje za dostop do dokumenta se dajo v kakršni koli pisni obliki, vključno z elektronsko, v enem od jezikov, navedenih v členu 314 Pogodbe ES, in dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. Prosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo.

1. Prošnje za dostop do dokumenta se dajo v kakršni koli pisni obliki, vključno z elektronsko, v enem od jezikov, navedenih v členu 55 PEU. Prosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če prošnja ni dovolj natančna ali če zahtevanih dokumentov ni mogoče določiti, institucija prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. Roki iz členov 7 in 8 začnejo teči, ko institucija prejme zahtevana pojasnila.

2. Če prošnja ni dovolj natančna ali če zahtevanih dokumentov ni mogoče določiti, institucija, organ, urad ali agencija v roku 15 delovnih dni prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. Roki iz členov 7 in 8 začnejo teči, ko institucija prejme zahtevana pojasnila.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge.

2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 samo enkrat podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči.

3. Institucija obvesti prosilca o verjetnosti, da bo delni ali popolni dostop do dokumenta mogoč kasneje, in kdaj bo mogoč, če bo.

 

Prosilec lahko v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči.

Obrazložitev

Prosilce se seznani z možnostmi pridobitve dostopa do zahtevanega dokumenta v prihodnosti.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Vsaka institucija imenuje odgovorno osebo, ki preverja, ali se roki iz tega člena ustrezno spoštujejo.

Obrazložitev

Varuh človekovih pravic je priporočil, da se imenuje uradnik za informiranje, ki bo skrbel za spoštovanje rokov.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 30 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo.

1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V največ 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija, organ, urad ali agencija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija, organ, urad ali agencija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo.

Obrazložitev

30-dnevni rok je predolg in s tem se oslabi sedanji 15-dnevni rok za institucije in druge organe v skladu z obstoječo direktivo.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge.

2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 samo enkrat podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je odgovor negativen, in prosilec ima pravico, da sproži sodni postopek proti instituciji in/ali pošlje pritožbo varuhu človekovih pravic na podlagi ustreznih določb Pogodbe ES.

4. Če institucija, organ, urad ali agencija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je dokončni odgovor negativen, in prosilec ima pravico, da sproži sodni postopek proti instituciji in/ali pošlje pritožbo varuhu človekovih pravic na podlagi ustreznih določb iz pogodb.

Obrazložitev

Jasno bi moralo biti, da je 15 dni najdaljši rok, ne pa pravilo, saj je treba odgovor podati čim prej. Če odgovora ni v predpisanem roku, se to šteje kot dokončen in negativen odgovor, ki omogoča začetek sodne ocene, ki popolnoma temelji na vsebini.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Nova prošnja

 

Če po prejetju dokumentov prosilec od institucij želi dobiti nove dokumente, se njegova zahteva obravnava kot nova prošnja v skladu s členoma 7 in 8.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

črtano

Obravnava dokumentov občutljive narave

 

1. Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s predpisi institucije, ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v členu 4(1)(a), zlasti javni varnosti, obrambi in vojaških zadevah.

 

2. Prošnje za dostop do dokumentov občutljive narave na podlagi postopkov, določenih v členih 7 in 8, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Brez poseganja v člen 11(2) te osebe tudi ocenijo, kako se na dokumente občutljive narave lahko sklicuje v javnem registru.

 

3. Dokumenti občutljive narave se vpišejo v register ali objavijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

 

4. Institucija, ki zavrne dostop do dokumenta občutljive narave, navede razloge za svojo odločitev tako, da ne škodi interesom, ki jih ščiti člen 4.

 

5. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za dokumente občutljive narave spoštujejo načela iz tega člena in člena 4.

 

6. Predpisi institucij o dokumentih občutljive narave se objavijo.

 

7. Komisija in Svet obvestita Evropski parlament o dokumentih občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami.

 

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Vsebina dokumenta je na voljo brez diskriminacije zaradi slabovidnosti, delovnega jezika ali operacijskega sistema. Institucije prosilcu zagotovijo dejanski dostop do vsebine dokumentov brez diskriminacije v tehničnem smislu.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 20 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni.

4. Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 50 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev registra, ki bo deloval od 3. junija 2002.

3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev skupnega vmesnika za registre institucij, da bi se zagotovila uskladitev med registri.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, so neposredno dostopni javnosti ob upoštevanju členov 4 in 9.

1. Institucije, organi, uradi ali agencije javnosti omogočijo neposredno dostopanje do dokumentov v elektronski obliki ali prek registrov, zlasti do tistih, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov Unije ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo.

Obrazložitev

Dokumente je treba zagotoviti v elektronski obliki, da se poskrbi za hiter in kar najbolj učinkovit dostop do njih.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vsaka institucija v svojem poslovniku določi druge kategorije dokumentov, ki so neposredno dostopne javnosti.

4. Vsaka institucija v svojem poslovniku določi druge kategorije dokumentov, ki so proaktivno neposredno dostopne javnosti.

Obrazložitev

Vzpostaviti je treba skupni register, da se zagotovi dober pregled nad dokumenti, ki jih prejmejo različne institucije, organi, uradi in agencije.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) skupna stališča, ki jih sprejme Svet v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, in razlogi, na katerih temeljijo ta skupna stališča, ter stališča Evropskega parlamenta v teh postopkih;

(b) stališča, ki jih sprejme Svet v skladu s postopkom iz člena 294 PDEU, in razlogi, na katerih temeljijo ta skupna stališča, ter stališča Evropskega parlamenta v teh postopkih;

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) mednarodni sporazumi, ki jih sklene Skupnost ali v skladu s členom 24 Pogodbe EU.

(f) mednarodni sporazumi, ki jih sklene Evropska unija v skladu s členom 37 PEU ter členoma 207 in 218 PDEU.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Uradnik za informiranje

 

1. Vsaka generalna upravna enota v vsaki instituciji, organu, uradu ali agenciji imenuje uradnika za informiranje, ki je v tej upravni enoti odgovoren za zagotavljanje skladnosti s to uredbo in prakso dobrega upravljanja.

 

2. Uradnik za informiranje določi, katere informacije so primerne za javnost v zvezi z:

 

(a) izvajanjem te uredbe;

 

(b) dobro prakso;

 

in poskrbi za razširjanje teh informacij v primerni obliki in na primeren način.

 

3. Uradnik za informiranje oceni, če storitve v generalni upravni enoti, za katero je pristojen, sledijo dobri praksi.

 

4. Uradnik za informiranje lahko osebo, ki zaprosi za informacijo, preusmeri na drugo generalno upravno enoto, če zadevna informacija ne sodi v pristojnost te enote, je pa v pristojnosti druge enote v isti instituciji, organu, uradu ali agenciji, če druga enota s takšnimi informacijami razpolaga.

Obrazložitev

V vsaki generalni upravni enoti bi bilo treba imenovati internega uradnika za preglednost in dobro upravno prakso, da se že od začetka zagotovi skladnost z določbami predlaganega akta.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14b

 

Načelo dobrega in odprtega upravljanja

 

V prehodnem obdobju pred sprejetjem pravil, predpisanih v členu 298 PDEU, in na podlagi zahtev iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah institucije, organi, uradi in agencije na temelju kodeksa dobrega upravnega ravnanja sprejmejo in objavijo splošne smernice o obsegu obveznosti glede zaupnosti in varovanja poslovnih skrivnosti iz člena 339 PDEU, pri čemer obveznosti izhajajo iz dobrega in preglednega upravljanja in varovanja osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. S temi smernicami se v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije in pogoji za zaposlitev, ki se uporabljajo za druge uslužbence Evropske unije, ter notranjimi pravili institucij opredelijo tudi sankcije za primer neizpolnjevanja obveznosti po tej uredbi.

Obrazložitev

Odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava, kot je omenjena v členu 298 PDEU, mora temeljiti na visokih standardih strokovnega ravnanja, vključno z varstvom osebnih podatkov. Če pride do kršitev, pa morajo biti zagotovljene ustrezne sankcije.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 15 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravna praksa v institucijah

Praksa upravne preglednosti v institucijah, organih, uradih in agencijah

Obrazložitev

Jasno je treba navesti, da določba zadeva vprašanja preglednosti.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Institucije, organi, uradi in agencije državljane pošteno in pregledno obvestijo o svoji organizacijski shemi in navedejo pristojnosti svojih notranjih enot, notranji potek dela in približne roke za postopke, ki so v njihovi pristojnosti, ter na katere službe se lahko državljani obrnejo, da bi pridobili podporo, informacije ali upravno varstvo.

Obrazložitev

Posodobljeno v skladu z Lizbonsko pogodbo in novimi pravicami, ki izhajajo iz Listine o temeljnih pravicah, s katero se poveča obveznost zagotavljanja odprte in učinkovite evropske uprave, ki je dostopna državljanom, kot je določeno v členu 10 PEU in členu 298 PDEU.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Dokumenti v zvezi s proračunom Evropske unije, njegovim izvrševanjem in upravičenci do sredstev in subvencij Evropske unije, so javni in dostopni državljanom.

 

Ti dokumenti so dostopni tudi na posebni spletni strani in v podatkovni bazi, ter v podatkovni bazi, ki zadeva finančno preglednost Unije.

Obrazložitev

Pomemben vidik preglednosti je vidnost proračunskega postopka in izvrševanja proračuna EU.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do pridobivanja kopij dokumentov ali razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov.

Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 17 – naslov (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Naslov V – Končne določbe

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Komisija najpozneje do …* objavi poročilo o izvajanju te uredbe in oblikuje priporočila, vključno po potrebi s predlogi za revizijo te uredbe, ki so potrebni zaradi spremenjenih razmer, in z akcijskim programom ukrepov, ki naj bi jih sprejele institucije, organi, uradi ali agencije.

 

_______________

 

* Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

Obrazložitev

Za izvajanje pravnih aktov sta potrebna post facto ocena in celovito poročilo, ki vključuje morebitne predloge revizije.

OBRAZLOŽITEV

V vlogi poročevalke o predlogu revizije Uredbe (ES) št. 1049/2001 sem predlagala nekaj bistvenih sprememb predloga Evropske komisije, predstavljenega 30. aprila 2008. Evropski parlament je o njih glasoval in jih podprl 11. marca 2009. Po volitvah v Evropski parlament junija 2009 sem bila ponovno imenovana za poročevalko pri tej zadevi. 1. decembra je začela veljati Lizbonska pogodba, ki je v veliki meri spremenila pravni okvir za revizijo te uredbe.

Ko je leta 2001 začela veljati sedanja uredba, sem bila prav tako poročevalka v tej zadevi.

Že leta 2006 sem pripravila osnutek resolucije Evropskega parlamenta s seznamom priporočil za izboljšanje sedanje uredbe. Resolucijo so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli z veliko večino.

Na podlagi povedanega so bila moja pričakovanja glede izboljšanja standardov za dostop javnosti do dokumentov Evropske unije, ko je Komisija leta 2008 predstavila svoj predlog revizije, zelo visoka.

Kljub nekaterim pozitivnim – in povsem upravičenim – spremembam v predlogu, kot je širši krog upravičencev do dostopa po tej uredbi in skladnost z Aarhuško konvencijo, pa so nekatere druge po mojem mnenju korak nazaj glede preglednosti, zlasti če pomislimo, da večina zahtev Evropskega parlamenta iz leta 2006 ni bila upoštevanih.

Poleg tega mora sedaj, ko Lizbonska pogodba velja, Komisija jasneje sporočiti državljanom, da je pripravljena zagotoviti preglednejše delovanje institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije.

Menim, da moramo tudi zakonodajalci izkoristiti to priložnost in iz uredbe narediti resnični in edini pravni okvir za dostop javnosti do vseh dokumentov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, ter ob tem upoštevati, da so končni uporabniki državljani. Naša naloga in dolžnost je, da zagotovimo kolikor je mogoče preprost in uporabniku prijazen dostop.

Poleg tega je prav, da izkoristimo to priložnost in različne določbe uredimo bolj dosledno in razumno, da bodo institucije končno lahko skupaj opredelile skupna pravila in smernice za ravnanje z različnimi vrstami dokumentov. Ne začenjamo iz nič, ker obstajajo že številne pobude, utemeljene na mehkem pravu, ki poskušajo uresničiti isti cilj. Zagotoviti razumljivejši postopek odločanja na evropski ravni je cilj, v katerega so usmerjena tudi sredstva, kot so Uradni list, sistem Celex in različni medinstitucionalni sporazumi o kodifikaciji in pripravi zakonodaje.

Ko govorim o postopku sprejemanja odločitev v EU, menim, da bi ga bilo treba razširiti na delegirane akte in na nacionalne izvedbene ukrepe, saj gre resnično za besedila, ki vplivajo na evropske državljane.

Moj pristop je veliko bolj ambiciozen od predloga Komisije, verjetno pa tudi od pripravljenosti Sveta. S poročilom skušam našo skupno izkušnjo dopolniti tako, da bi si med institucijami kar najbolj porazdelili dolžnosti in pristojnosti po pogodbah.

Zaradi tega skušam zapolniti vrzel pri skupnih pravilih o „tajnih podatkih“ (tako imenovani občutljivi dokumenti, ki jih navaja sedanja Uredba (ES) št. 1049/2001), in na raven uredbe povzdigniti nekaj dobrih načel iz notranjih varnostnih pravil Sveta in Komisije, če se seveda ta načela lahko uporabijo za parlamentarna telesa.

Drugi izziv je bil, kako razlikovati med zakonodajno in upravno preglednostjo in kako ob tej priliki opredeliti nekatera načela preglednosti in dobrega upravljanja, predvidena v členu 41 listine EU o temeljnih pravicah.

Večje pristojnosti bi bilo treba dati tudi neodvisnim organom, denimo evropskemu varuhu človekovih pravic in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki bi lahko institucijam pomagali pri reformi njihovih notranjih postopkov. Ker imajo institucije že svoje uradne osebe za varstvo podatkov, je glede na cilj uredbe prav, da se v vsaki organizacijski enoti, npr. generalnih direktoratih, imenuje uradnik za informiranje, ki bi lahko nastopal v vlogi sogovornika za državljane, pa tudi za druge upravne enote, ki obravnavajo dokumente institucij. Preglednost ni zgolj lastnost, ampak načelo, na katerem bi morali graditi vsi postopki v institucijah.

Vpliv na dolžnost uradnikov glede priprave, evidentiranja, pogajanj, določanja stopnje tajnosti in arhiviranja dokumentov EU bi bilo treba uskladiti s sočasnim varovanjem učinkovitosti in preglednosti institucij EU.

Kar najhitreje se moramo odzvati na vse pogostejše zahteve evropskih državljanov, pa tudi nacionalnih institucij in regionalnih organov, v prvi vrsti nacionalnih parlamentov.

Odločila sem se predlagati vrsto sprememb, ki bodo zadevale naslednje:

Ločevanje med upravičenci do dostopa in področjem uporabe.

V členu, ki vsebuje opredelitve, sem ponovno uvedla staro definicijo dokumenta, ki je zapisana v sedanji uredbi, to pa zato, ker je po mojem mnenju celovitejša. Zaradi večje jasnosti sem spremenila tudi definicijo baze podatkov in opredelila podatke iz teh baz, ki bi morale biti dostopne tudi javnost, če bi to želela. Za specifična sredstva za omogočanje dostopa do teh podatkov poskrbijo institucije same.

Vključila sem tudi nove opredelitve tajnih in zakonodajnih dokumentov, pa tudi o upravnih nalog, arhivskih sistemov in zgodovinskih arhivov.

Spremenila sem člen o izjemah, ker sem želel vzpostaviti razliko med varovanjem javnih in zasebnih interesov.

Skušala sem tudi opredeliti ravnanje z dokumenti tretjih strani, ki so se pri delu institucij običajno izkazali kot problematični.

Spremenila sem še člen o dokumentih, ki morajo biti objavljeni v Uradnem listu EU.

Vnesla sem predlog spremembe o vlogi in odgovornosti uradnika za informiranje, v katerem predlagam okrepljeno vlogo evropskega varuha človekovih pravic kot referenčne točke, na katero bi se v primeru dvomov obrnili uradniki za informiranje v institucijah.

Na koncu sem vnesla tudi predlog spremembe o sankcijah v primeru nespoštovanja določb te uredbe.

Moj cilj je seveda spremeniti uredbo in s tem doseči večjo preglednost, ne da bi instrument postal preveč specifičen in težaven za izvajanje. Zato sem se posebej posvetila splošnim načelom, ki so še manjkala v sedanji uredbi v zvezi z zakonodajno in upravno dejavnostjo institucij. Hkrati si želim, da se bo instrument uporabljal za boljšo prakso v institucijah in da se bodo te učile na preteklih izkušnjah, ki so bile osrednji vir navdiha pri mojem pisanju predlogov sprememb.

MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52(3) Poslovnika

Roberta Angelilli, Simon Busuttil, Kinga Gál, Lívia Járóka, Véronique Mathieu, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Csaba Sógor, Renate Sommer, Wim van de Camp, Axel Voss, Manfred Weber, Elena Oana Antonescu, Petru Constantin Luhan, Marian-Jean Marinescu, Bogusław Sonik, Esther Herranz García

Politična skupina PPE skladno s členom 52(3) Poslovnika zahteva, da se naslednje manjšinsko poročilo sprejme kot priloga k obrazložitvi k sprejetemu osnutku poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

2008/0090(COD), KOM(2008)0229

Skupina PPE se je kot največja politična skupina v Evropskem parlamentu vedno izrekala za večjo preglednost zakonodaje in mehanizmov odločanja Evropske unije in torej tudi za širok dostop državljanov do njenih dokumentov. S tem poročilom je bil ta cilj daleč presežen, saj so v njem obravnavane vsebine, ki ne morejo postati predmet tovrstne uredbe.

Privolitev skupine PPE ni mogoča še zlasti zaradi naslednjih točk v poročilu:

· vsi podatki ali vsebine, ki so v kakršnikoli zvezi s politikami, ukrepi ali odločitvami EU, veljajo kot dokumenti, ne glede na njihovo obliko. To vključuje tudi pripravljalne, zaupne in tajne dokumente, v zvezi s katerimi bi bilo treba čimbolj zmanjšati zaščito, pa tudi t.i. prostor za razmislek.

· neomejen dostop do dokumentov in pripravljalnih zakonodajnih dokumentov, pa tudi do vseh z njimi povezanih informacij o različnih fazah medinstitucionalnega postopka bi pomenil dostop do postopkov, ki ga ni mogoče enačiti z dostopom do dokumentov, to pa bi občutno otežilo odločanje.

Skupina PPE se izrecno zavzema za zasebnost, varstvo podatkov in poslovnih skrivnosti ter zaščito občutljivih informacij, povezanih s postopki na sodišču, natečaji in osebnimi mapami v okviru institucij EU.

Med pogajanji je skupina PPE vedno ravnala konstruktivno. V interesu državljanov se je takoj zavzela za hitro uresničitev predloga Komisije (KOM(2011) 137), s čimer bi bile izpolnjene pravne zahteve Evropskega sodišča in Lizbonske pogodbe.

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (30.11.2010)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
(KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD))

Pripravljavka mnenja (*) Anneli Jäätteenmäki

(*) Postopek s pridruženimi odbori – Člen 50 poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sedanja uredba 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov EU je bila pomemben korak v smeri večje odprtosti v Uniji. V osmih letih, odkar se je začela izvajati, je prispevala k vzpostavljanju bolj pregledne upravne kulture v evropskih institucijah.

Z Lizbonsko pogodbo se je pomen preglednosti dvignil na novo raven. Člen 10(3) Pogodbe EU namreč določa: „Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.“

Nova pogodba jasno razširja področje uporabe uredbe. Pred tem se je v pogodbi zahtevala le odprtost Parlamenta, Sveta in Komisije, zdaj pa je v členu 15 Pogodbe EU navedeno, da imajo „[V]si državljani […] pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta“.

Parlament je od Komisije večkrat zahteval, naj predloži nov predlog za prenovitev uredbe 1049/2001 in pri tem upošteva spremembo njene pravne podlage, ki je nastopila z Lizbonsko pogodbo. V decembru je Parlament sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da je treba uredbo nujno posodobiti, in obžaluje dejstvo, da Komisija ni pripravila spremenjenega predloga.

Poleg tega je Sodišče od leta 2008 – ko je Komisija podala svoj predlog – razsojalo v nekaj zelo pomembnih zadevah, povezanih z dostopom do dokumentov. Najpomembnejša med temi je bila zadeva Turco (T-84/03 Turco proti Svetu), v kateri je Sodišče razsodilo, da bi moral biti zagotovljen tudi dostop do mnenj pravnih služb. Sodišče v svojem zaključku navaja, da „preglednost [...] daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje“.

Vseeno je Komisija zavrnila pripravo novega predloga. Edina sprememba, ki jo je napravila Komisija, je pravzaprav sprememba pravne podlage uredbe, ki jo je opravila v decembrskem „omnibus“ sporočilu.

V takšnih razmerah se je pristojni odbor – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve – odločil, da bi moral Parlament prevzeti vlogo Komisije in pripraviti potrebne predloge sprememb, ki bi uredbo prilagodili Lizbonski pogodbi.

Predlog Komisije

Sedaj smo prisiljeni nadaljevati na temelju predloga Komisije iz leta 2008. Na žalost ta predlog ne dviguje preglednosti Unije na raven, ki se zahteva v novi pogodbi. Številni predlogi sprememb Komisije bi nasprotno celo znižali obstoječe standarde.

Najbolj skrajen med temi je predlog Komisije za spremembo člena 3, ki bi znatno zožil opredelitev dokumenta. Po mnenju pripravljavke mnenja bi bilo treba ohraniti nespremenjeno sedanjo opredelitev, saj zajema vse bistvene dokumente, ne le evidentiranih.

Za pripravljavko mnenja je zaskrbljujoč tudi predlog spremembe, ki zadeva pravico države članice, da zadrži dokumente v skladu s členom 5. V skladu z besedilom, ki ga predlaga Komisija, bi imele države članice neomejeno pravico, da se sklicujejo na svojo zakonodajo in s tem utemeljijo zavrnitev dostopa do dokumenta, ki izvira iz države članice. Institucije bodo lahko obravnavale le utemeljitve na podlagi uredbe in ne tistih na podlagi nacionalne zakonodaje. Takšna pravica bi oslabila načelo preglednosti in ga v celoti prepustila pristojnosti držav članic. Zadostovati bi morale izjeme, navedene v členu 4 uredbe. Sicer bi bilo treba spremeniti člen 4, ne pa dati neomejene pravice državam članicam.

Namen uredbe

Ta uredba, kot je navedeno v njenem naslovu, zadeva dostop javnosti do dokumentov. Naš poglavitni cilj je jamčiti za pravico državljanov do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije z zagotavljanjem kar najširšega možnega dostopa do dokumentov EU.

Po mnenju pripravljavke mnenja je treba jasno ločevati med „dostopom javnosti do dokumentov“ in „obveščanjem in udeležbo državljanov“ na eni strani ter na drugi strani pravico do dostopa institucij, tudi do zaupnih dokumentov. To drugo bi bilo mogoče urediti z medinstitucionalnim sporazumom.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Člen 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) „dokument“ pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), ki ga je pripravila institucija in ga je uradno poslala enemu ali več prejemnikom ali kako drugače evidentirala, ali ki ga je institucija prejela; podatki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic so dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki tiskalniškega izpisa ali elektronskega zapisa z orodji, ki so na voljo za uporabo sistema;

(a) „dokument“ pomeni podatke ali vsebino, ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), o zadevi, ki se nanaša na politiko, dejavnost in odločitve s področja odgovornosti institucije, organa, urada ali agencije; informacije iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic (vključno z zunanjimi sistemi, ki se uporabljajo za delo institucije, organa, urada ali agencije) so dokument ali dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki enega ali več tiskalniških izpisov ali elektronskih zapisov z orodji, ki so na voljo za uporabo sistema;

Obrazložitev

Predlog spremembe, ki ga predlaga Komisija, bi omejil dostop javnosti le na majhno število dokumentov. To bi pomenilo jasno znižanje standardov odprtosti glede na sedanje stanje.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) pravnih nasvetov in sodnih in arbitražnih postopkov ter postopkov reševanja sporov;

(c) pravnih nasvetov, ki zadevajo sodne postopke;

Obrazložitev

Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi v zadevi Turco izjavilo, da razkritje pravnih nasvetov v okviru zakonodajnih pobud povečuje preglednost in odprtost zakonodajnega postopka in utrjuje demokratične pravice evropskih državljanov.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Dostop do naslednjih dokumentov se zavrne, če bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucij:

črtano

(a) dokumenti o zadevi, o kateri odločitev še ni bila sprejeta;

 

(b) dokumenti, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevnih institucijah, tudi po sprejetju odločitve.

 

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Izjeme iz odstavkov (2) in (3) se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. V zvezi z odstavkom 2(a) šteje, da prevlada javni interes za razkritje, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.

4. Izjeme iz odstavka (2) se uporabljajo, razen če prevlada javni interes za razkritje. Pri ocenjevanju javnega interesa za razkritje je treba še posebej upoštevati dejstvo, da so zahtevani dokumenti povezani z varovanjem temeljnih pravic, okolja ali zdravja ljudi.

Obrazložitev

Uredba 1367/2006 opredeljuje prevladujoči javni interes za razkritje informacij o izpustih v okolje. Podobna domneva v korist prevlade javnega interesa bi morala veljati pri objavi informacij, ki zadevajo varstvo temeljnih pravic ali tveganje za zdravje ljudi.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Imena, nazivi in funkcije nosilcev javne funkcije, javnih uslužbencev in zastopnikov interesnih skupin v zvezi z njihovimi poklicnimi dejavnostmi se razkrijejo, razen če bi to v posebnih okoliščinah negativno vplivalo na zadevno osebo. Drugi osebni podatki se razkrijejo v skladu s pogoji o zakoniti obdelavi takih podatkov, določenimi v zakonodaji ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

5. Osebni podatki se ne razkrijejo, če bi takšno razkritje ogrozilo zasebnost ali integriteto zadevne osebe. Do takšne grožnje ne pride:

 

– če se podatki nanašajo le na poklicne dejavnosti osebe, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin – da bi razkritje osebi škodilo;

 

– če se podatki nanašajo le na javno osebo, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin – da bi razkritje škodilo tej osebi ali njenim sorodnikom;

 

– če so bili podatki že objavljeni s privolitvijo zadevne osebe.

 

Osebni podatki se kljub temu razkrijejo, če prevlada javni interes za razkritje. V takšnih primerih mora institucija, organ, urad ali agencija natančno opredeliti javni interes. Navesti mora razloge, zakaj javni interes v določenem primeru prevlada nad interesi zadevne osebe.

 

Če institucija, organ, urad ali agencija zavrne dostop do dokumenta na podlagi tega odstavka, preuči, ali je mogoče dovoliti delni dostop do tega dokumenta.

Obrazložitev

Predlog Komisije ne izpolni potrebe po pravem ravnotežju med temeljnimi pravicami, ki so v igri.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Izjeme, določene v tem členu, veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere veljajo izjeme glede varstva osebnih podatkov ali poslovnih interesov, ter pri dokumentih občutljive narave lahko, če je potrebno, izjeme veljajo tudi po tem obdobju.

7. Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, posredovane med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja. Veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let.

Obrazložitev

Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi v zadevi Turco izjavilo, da razkritje pravnih nasvetov v okviru zakonodajnih pobud povečuje preglednost in odprtost zakonodajnega postopka in utrjuje demokratične pravice evropskih državljanov.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Vsaka institucija imenuje odgovorno osebo, ki preverja, ali se roki iz tega člena ustrezno spoštujejo.

Obrazložitev

Varuh človekovih pravic je priporočil, da se imenuje uradnik za informiranje, ki bo skrbel za spoštovanje rokov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Nova prošnja

 

Če po prejetih informacijah prosilec od institucij želi dobiti nove dokumente, se njegova prošnja obravnava kot nova, odgovor pa se pošlje v skladu s členoma 7 in 8.

POSTOPEK

Naslov

Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AFCO

19.10.2009

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Anneli Jäätteenmäki

22.2.2010

 

 

Obravnava v odboru

6.4.2010

4.5.2010

2.6.2010

 

Datum sprejetja

30.11.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Henry William Brons, Andrew Duff, Ashley Fox, Matthias Groote, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Morten Messerschmidt, Potito Salatto, Algirdas Saudargas, György Schöpflin, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elmar Brok, Anneli Jäätteenmäki, Alain Lamassoure, Íñigo Méndez de Vigo, Helmut Scholz

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Francesca Balzani, Maria do Céu Patrão Neves

MNENJE Odbora za peticije (3.12.2010)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
(KOM(2008)0229 – C7‑0184/2008 – 2008/0090(COD))

Pripravljavka mnenja: Ágnes Hankiss,

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V skladu s členom 1(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) morajo institucije in organi EU sprejemati odločitve čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. Da bi lahko učinkovito sodelovali v političnem procesu in poklicali na odgovornost javne organe, bi morali imeti državljani in izvoljeni organi čim širši dostop do dokumentov evropskih institucij.

Sedanje spremembe, ki jih je v uredbo vnesla Komisija, pa so nezadovoljive, saj predlogi Komisije v številnih primerih predstavljajo korak nazaj namesto pogumnega koraka naprej na poti k večji preglednosti.

Na prvem mestu bi morala Komisija popolnoma revidirati svoj predhodni predlog, saj začetek veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije predpisuje nov pravni okvir na temeljih člena 15(3). Svoj predlog bi morala vključiti v dokument KOM(2009)0665 o posledicah začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Predloga ni nikoli uradno umaknila in ga nadomestila z novim predlogom, ki bi upošteval novi okvir Lizbonske pogodbe.

Najbolj izrazit korak nazaj je opredelitev, ki jo je preoblikovala Komisija (člen 3) v zvezi s pojmom „dokument”, ki je bistven pojem uredbe. Poročevalka je mnenja, da bi namesto zožitve opredelitve, kot to dejansko predlaga Komisija, morali pojem „dokument” razširiti, da bi se osredotočil na uradne informacije, saj bi prosilcem za dostop do podatkov omogočili zahteve po določenih informacijah na bolj natančen, ciljno usmerjen in celosten način, pri čemer bi se izognili posredovanju množice nepotrebnih podatkov, ki povzročajo tudi dodatne stroške. Z novo opredelitvijo bi bilo tudi lažje dobiti delni dostop do nekaterih tajnih dokumentov in bi bilo mogoče jasno ločevati med neuradnimi in uradnimi informacijami.

Medtem ko cilj te uredbe ostaja lažji javni dostop do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij EU, bi se z dopustitvijo javnega dostopa do vmesnih dokumentov, kot so osnutki sporočil ali obvestil, uradni tok informacij spremenil v neuradne in/ali medvladne stike, kar bi znižalo raven preglednosti in oslabilo Evropsko unijo.

Pristojbine za iskanje dokumentov in njihove kopije ne bi smele presegati razumnih običajnih pristojbin. Komisija bi morala oblikovati predloge v zvezi z omenjenimi točkami.

Za državljane je posebej pomembno, da se, na primer v primerih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so pogosto sproženi na podlagi njihovih peticij, zagotovi popolni dostop do vseh dokumentov iz zaključenih postopkov za ugotavljanje kršitev. To zajema tudi dokumente, ki jih pošiljajo države članice. Poročevalka poudarja, da je predlog Komisije, ki državam članicam podeljuje pravico, da zavrnejo dostop do dokumentov (člen 5) na podlagi nacionalne zakonodaje, v nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropske unije in ni sprejemljiv. Kar zadeva člen 9 („Obravnava dokumentov občutljive narave“) je pomembno, da institucije, organi, uradi in agencije Unije določijo skupna pravila za razvrstitev takih dokumentov in da so ta pravila javna.

Odbor za peticije meni, da je ohranitev in okrepitev zaupanja državljanov v institucije, organe, urade in agencije EU izrednega pomena. EU mora ščititi osebne podatke in zasebnost z najvišjimi možnimi standardi in ne sme ustvarjati predpisov, ki bi dopuščali ukrepe, ki jih je težko izvajati objektivno. Čeprav obstaja zakonodaja EU v zvezi z razlago „prevladujočega javnega interesa”, bi bilo zaželeno, da bi Komisija ponudila natančno in konkretno opredelitev tega pojma.

Tajnih podatkov prejemnik ne sme posredovati tretji stranki brez predhodne privolitve tistega, ki jih je ustvaril. Odbor za peticije bi pozdravil skupni okvir in postopke za določitev stopenj tajnosti dokumentov, pri čemer bi morale imeti institucije, organi, uradi in agencije Unije med drugim možnost, da revidirajo in spremenijo stopnjo tajnosti dokumenta po prejetju zahteve za javni dostop do njega. Tako bi lahko razkritje predhodno tajnih dokumentov omogočili na bolj prožen način.

Če institucija zavrne zahtevo za dostop do dokumenta na osnovi določb te uredbe, je dolžna sporočiti, ali in, če je temu tako, kdaj bo delni ali popolni dostop verjetno mogoč v prihodnje.

Poročevalka meni, da je za uspeh pobude za preglednost v Evropi potrebno, da prosilci z lahkoto najdejo in dobijo želene informacije. V okviru te uredbe bi torej morale institucije zagotoviti, da se dokumenti izdajajo prek skupnega vmesnika za registre dokumentov ali vmesnika z neposrednimi povezavami do registrov posameznih institucij.

Poleg tega bi morali tako kot pri sedanji uredbi zahtevati, da Komisija pripravi poročilo o izvajanju revidirane uredbe in po potrebi pripravi priporočila za izboljšave.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za peticije poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, o zadevi v zvezi s politikami, dejavnostmi ali odločitvami s področja njihove pristojnosti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.

2. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, organov, uradov ali agencij Evropske unije o zadevah v zvezi s politikami, dejavnostmi, zaključenimi postopki v zvezi s kršitvami prava EU in odločitvami s področja njihove pristojnosti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.

Obrazložitev

Uredba bi se morala uporabljati za vse dokumente institucij, organov, uradov ali agencij Evropske unije (iz člena 3). Posebej so omenjeni dokumenti, ki se nanašajo na preiskave o kršitvah prava Evropske unije, ki jih lahko stranke (npr. vlagatelji peticij) zahtevajo za uveljavljanje svoje pravice do pravnega varstva.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Člen 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) „dokument“ pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), ki ga je pripravila institucija in ga je uradno poslala enemu ali več prejemnikom ali kako drugače evidentirala, ali ki ga je institucija prejela; podatki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic so dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki tiskalniškega izpisa ali elektronskega zapisa z orodji, ki so na voljo za uporabo sistema;

(a) „dokument“ pomeni zapis ali niz zapisov, ki služijo v uradne namene, ne glede na to, kakšen je njihov medij (na papirju ali v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), o zadevi, ki sodi v področje pristojnosti institucije, organa, urada ali agencije Evropske unije. To ne vključuje osnutkov, sporočil ali obvestil, katerih namen ni, da bi bili del nekega dosjeja.

Obrazložitev

Opredelitev pojma „dokument“, kot ga predlaga Komisija, je preozka. Dokument bi lahko bil „dokument“ v smislu uredbe le, če bi bil uradno poslan ali drugače evidentiran. To bi bil korak nazaj pri doseganju preglednosti.

Z omogočanjem javnega dostopom do vmesnih dokumentov, kot so osnutki sporočil ali obvestil, bi se uradni tok informacij spremenil v neuradne in/ali medvladne stike, kar bi bilo kontraproduktivno, saj bi znižalo raven preglednosti in oslabilo Evropsko unijo.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Člen 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) „tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, vključno z državami članicami, drugimi institucijami in organi Skupnosti ali zunaj Skupnosti in tretjimi državami.

(b) „tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, druge institucije in organe Unije ali zunaj nje ter tretje države.

Obrazložitev

Države članice se v odnosih z institucijami ali v komunikaciji o zadevah, ki se nanašajo na področje delovanja Unije, ne bi smele obravnavati kot tretje stranke.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) finančno, denarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice;

(d) finančno, denarno ali gospodarsko politiko Evropske unije ali države članice;

Obrazložitev

Formalni popravek je potreben zaradi začetka veljavnosti PEU.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) pravnih nasvetov in sodnih in arbitražnih postopkov ter postopkov reševanja sporov;

(c) pravnih nasvetov, razen kadar se zagotavljajo v zvezi s postopki za sprejem zakonodajnih aktov, in sodnih postopkov;

Obrazložitev

Predlog spremembe Komisije k členu 4 § 2(c) bi znižal standarde v primerjavi z veljavnimi pravili. Točka je spremenjena, da bi izboljšali standarde in upoštevali sodbo v zadevi Turco (C-39/05 P in C-52/05 P).

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) namena inšpekcij, preiskav in revizij;

(d) namena inšpekcij, preiskav, postopkov s področja konkurence in revizij;

Obrazložitev

Razkritje dokumentov o postopkih v zvezi s konkurenco bo zavrnjeno, saj lahko ogrozi te postopke.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Imena, nazivi in funkcije nosilcev javne funkcije, javnih uslužbencev in zastopnikov interesnih skupin v zvezi z njihovimi poklicnimi dejavnostmi se razkrijejo, razen če bi to v posebnih okoliščinah negativno vplivalo na zadevno osebo. Drugi osebni podatki se razkrijejo v skladu s pogoji o zakoniti obdelavi takih podatkov, določenimi v zakonodaji ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

5. Imena, nazivi in funkcije nosilcev javne funkcije, javnih uslužbencev in zastopnikov interesnih skupin v zvezi z njihovimi poklicnimi dejavnostmi se razkrijejo, izključno s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril, razen če bi to v posebnih okoliščinah negativno vplivalo na zasebnost in integritete teh oseb. Drugi osebni podatki se razkrijejo v skladu s pogoji o zakoniti obdelavi takih podatkov, določenimi v zakonodaji Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

 

Nosilce javne funkcije, javne uslužbence in zastopnike interesnih skupin je treba zaprositi za dovoljenje za razkritje njihovih imen, nazivov in funkcije preden se vključijo v dokument.

 

Če institucija, organ, urad ali agencija zavrne dostop do dokumenta na podlagi odstavka 1, preuči, ali je mogoče dovoliti delni dostop do tega dokumenta.

Obrazložitev

Besedilo mora biti skladno z nedavno razsodbo Sodišča Evropskih skupnosti v primeru Bavarian Lager (C-28/08P). Dostop do na novo pripravljenih dokumentov bi bilo treba v prihodnje olajšati.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali posebnih določb nacionalne zakonodaje, ki onemogočajo razkritje zadevnega dokumenta. Institucija upošteva razloge, ki jih je navedla država članica, če temeljijo na izjemah iz te uredbe.

2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja, ali na informacije o izvajanju zakonodaje Unije, posredovane Komisiji, dokler se ni v zvezi s tem pričel postopek pred sodiščem, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, organ, urad ali agencija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4. Institucija upošteva te razloge, ki jih je navedla država članica.

Obrazložitev

Države članice lahko od institucij, organov, uradov ali agencij EU zahtevajo, da zavrnejo dostop do njihovih dokumentov le, kadar taka zahteva temelji na izjemah iz člena 4 (IFAW, zadeva C-64/05). Države članice ne morejo uporabiti veta v zvezi z dokumenti, ki so nastali pri njih, in nimajo pravice, da bi se pri zahtevah po zaupnosti sklicevale na določbe iz svoje zakonodaje. Dostop bi bilo treba odobriti tudi do informacij držav članic, ki so bile posredovane Komisiji v zvezi z izvajanjem zakonodaje Unije, preden se začne postopek pred sodiščem (priporočilo št. 4 iz resolucije Cashman).

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči.

3. Institucija obvesti prosilca, ali bo delni ali popolni dostop do dokumenta verjetno mogoč kasneje in, če je temu tako, kdaj.

 

Prosilec lahko v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči.

Obrazložitev

Prosilce se seznani z možnostmi pridobitve dostopa do zahtevanega dokumenta v prihodnosti.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s predpisi institucije, ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v členu 4(1)(a), zlasti javni varnosti, obrambi in vojaških zadevah.

1. Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih organov, uradov ali agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s skupnimi predpisi institucij, organov, uradov in agencij, ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v točkah (a) in (b) člena 4(1), zlasti javne varnosti, obrambe in vojaških zadev.

Obrazložitev

Predlog Komisije, naj se člena 9 ne spremeni, ni v skladu s spremembami, predlaganimi v členu 4, zaradi česar je sedanje sklicevanje v prvem odstavku tega člena protislovno in napačno. Po členu 15 PDEU so tudi pogoji in omejitve glede dostopa do dokumentov določeni s postopkom soodločanja. Zaradi tega je nujno in je v skladu s pravno podlago, da institucije, organi, uradi in agencije sprejmejo skupna pravila glede stopenj tajnosti dokumentov.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Predpisi institucij o dokumentih občutljive narave se objavijo.

6. Skupni predpisi institucij, organov, uradov in agencij o dokumentih občutljive narave se objavijo.

Obrazložitev

Predlog Komisije, naj se člena 9 ne spremeni, ni v skladu s spremembami, predlaganimi v členu 4, zaradi česar je sedanje sklicevanje v prvem odstavku tega člena protislovno in napačno. Po členu 15 PDEU so tudi pogoji in omejitve glede dostopa do dokumentov določeni s postopkom soodločanja. Zaradi tega je nujno in je v skladu s pravno podlago, da institucije, organi, uradi in agencije sprejmejo in javno objavijo skupna pravila glede stopenj tajnosti dokumentov.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev registra, ki bo deloval od 3. junija 2002.

3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev skupnega vmesnika za registre institucij, da bi se zagotovila uskladitev med registri.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, so neposredno dostopni javnosti ob upoštevanju členov 4 in 9.

1. Institucije v največji možni meri omogočijo neposreden dostop javnosti do dokumentov v elektronski obliki ali prek registra v skladu s predpisi zadevne institucije, organa, urada ali agencije.

Obrazložitev

Za ohranitev veljavnih standardov se obnovi besedilo člena 12(1).

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija najpozneje do .. .. … objavi poročilo o izvajanju načel te uredbe in pripravi priporočila, med njimi opredelitev pojma „prevladujoči javni interes“ in po potrebi predloge za revizijo te uredbe in akcijski program ukrepov, ki jih bodo sprejeli institucije, organi, uradi in agencije.

Obrazložitev

Kot je določeno v sedanji uredbi, bi bilo treba predložiti poročilo o izvajanju uredbe, v katerem bi morali biti po potrebi navedena priporočila in predlogi za izboljšave.

POSTOPEK

Naslov

Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Sklicevanja

KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

PETI

19.10.2009

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Ágnes Hankiss,

4.5.2010

 

 

Datum sprejetja

1.12.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boştinaru, Michael Cashman, Pascale Gruny, Ágnes Hankiss, Roger Helmer, Carlos José Iturgaiz Angulo, Erminia Mazzoni, Judith A. Merkies, Willy Meyer, Chrysoula Paliadeli, Ernst Strasser, Diana Wallis, Angelika Werthmann, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Tamás Deutsch

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Petru Constantin Luhan, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz

OPINION of the Committee on LEGAL AFFAIRS

réf. D(2011)51887

Juan Fernando López Aguilar

Chair, Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs

ASP 11G306

Brussels

Subject: Proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council amending Regulation (EC) No 1049/2001 regarding public access to European Parliament, Council and Commission documents (COM (2011) 137 final)

Dear Mr López Aguilar,

The Committee on Legal Affairs has been asked for an Opinion on the above proposal. In order to be able to meet the timetable of the main committee, the present letter constitutes that Opinion.

1. As a background, it should be recalled that the proposal for a recast of Regulation (EC) No 1049/2001 (COM(2008)0229) has been pending for several years (hereinafter, the "first proposal"). In 2009 the plenary of the European Parliament adopted amendments but the vote on a legislative resolution was postponed as the matter was referred back to the responsible Committee.[1] With the entry into force of the Lisbon Treaty, a new legal framework with regards to access to documents was set up. Nevertheless, the Commission decided not to withdraw the proposal[2] ("first proposal") and not to present a revised proposal, which would fully take into account the requirements for greater transparency enshrined in the Lisbon Treaty and stated in the case-law of the Court of Justice.

2. In the meanwhile, the Hautala-Sargentini resolution dealing with the implementation of Regulation 1049/01 was adopted with an overwhelming majority in the September 2011 plenary session. The Hautala-Sargentini resolution reiterates that with the Lisbon Treaty, transparency has become a legally binding fundamental right of citizens and, "in the light of ten years of experience with the application of the Regulation and taking into account the case-law of the Court of Justice”[3], it is necessary to revise that regulation in order to clarify some of its provisions, narrow the scope of its exceptions and ensure that the transparency promised by the Treaties becomes a reality". It calls therefore once more on the Commission "to present a revised proposal for a revision of the Regulation (EC) No 1049/2001".

3. Despite those important steps towards greater transparency and despite several meetings and debates organised with the Council and the Commission[4], the only answer from the Commission was to introduce in March 2011 a new legislative proposal for a regulation amending Regulation 1049/2001[5] (hereinafter the "second proposal", which is the object of this letter) and providing a minor update to the current Regulation extending the public right of access to documents of all the Union Institutions, bodies, offices and agencies, in accordance with Article 15 TFEU.

4. As the coexistence of two Commission proposals ("first proposal" and "second proposal") to amend the same legislative act has created an unclear legal situation, clarification was requested from the European Parliament Legal Service as to the "direct effect" of Article 15 TFEU and the possibility of considering the Commission proposal ("second proposal") as a sufficient amendment of Regulation 1049/2011 as regards the obligations contained in the Lisbon Treaty. A clear answer was provided by the Legal Service (Opinion attached) confirming that Article 15(3) subparagraphs 3 and 4 "directly" provide that the Union's institutions, bodies' offices' and agencies must comply with the law provided for in regulations on access to documents. Furthermore, having regard to its content, the proposed amendment of Regulation 1049/2001 (the "second proposal") cannot be regarded as a sufficient amendment of regulation 1049/2001 to comply with the Union's new legal context, following the entry into force of the Lisbon Treaty.

5. The Legal Service has also referred to Rule 44(4) of Parliament's Rules of Procedure which provides that "when two or more proposals originating from the Commission and/or the Member States with the same legislative objective have been submitted to Parliament simultaneously or within a short period of time, Parliament shall deal with them in a single report. In its report, the committee responsible shall indicate to which text it has proposed amendments and it shall refer to all other texts in the legislative resolution" and has concluded that it would be legally appropriate to consider this proposal as a modification of the first Commission proposal.

In conclusion, after examining the issue at its meeting of 10-11 October 2011 and in line with the Opinion of the Legal Service, the Committee on Legal Affairs, by 10 votes in favour, 5 against and no abstentions[6], recommends that your Committee, as the committee responsible, incorporates the proposal under examination into the first Commission proposal.

Yours sincerely,

Klaus-Heiner Lehne

Annex: Opinion of the Legal Service

  • [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0114.
  • [2]  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665).
  • [3]  As for the case-law of the Court of Justice of the European Union and of the General Court on access to documents, the report refers to the judgments of the Court in the cases of Turco (joined cases C-39/05 P and C-52/05 P), Bavarian Lager (case C-28/08), Volker und Marcus Schecke (joined cases C-92/09 and C-93/09), Technische Glaswerke Ilmenau - TGI (C-139/07 P) and API (joined cases C-514/07 P, C-528/07 P and C-532/07 P), and to the judgments of the General Court in the cases of Access Info Europe (T-233/09), MyTravel (case T-403/05), Borax (cases T-121/05 and T-166/05), Joséphidès (case T-439/08), Co-Frutta (joined cases T-355/04 and T-446/04), Terezakis (case T-380/04), Agrofert Holdings (case T-111/07) and Editions Jacob (case T-237/05)
  • [4]  The last meeting organised by the LIBE Committee between the rapporteur, shadow rapporteurs and draftspersons with Commission Vice President Šefčovič took place on 28 June 2011
  • [5]  COM (2011)137 final, 2011/0073 (COD)
  • [6]  The following Members were present: Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Toine Manders, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimitar Stoyanov, Diana Wallis, Pablo Zalba Bidegain.

POSTOPEK

Naslov

Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD)

Datum predložitve EP

30.4.2008

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

19.10.2009

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

19.10.2009

JURI

19.10.2009

AFCO

19.10.2009

PETI

19.10.2009

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

INTA

17.3.2010

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Michael Cashman

22.7.2009

 

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

5.7.2010

 

 

 

Obravnava v odboru

6.10.2009

4.11.2009

4.2.2010

31.5.2010

 

1.2.2011

19.9.2011

3.10.2011

7.11.2011

 

23.11.2011

 

 

 

Datum sprejetja

23.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

17

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Vilija Blinkevičiūtė, Mario Borghezio, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Tanja Fajon, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Timothy Kirkhope, Monica Luisa Macovei, Véronique Mathieu, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Valdemar Tomaševski, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp, Axel Voss, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Oana Antonescu, Michael Cashman, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Leonidas Donskis, Franziska Keller, Petru Constantin Luhan, Marian-Jean Marinescu, Joanna Senyszyn, Bogusław Sonik, Manfred Weber, Cecilia Wikström, Glenis Willmott

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nessa Childers, Sergio Gaetano Cofferati, Ismail Ertug, Esther Herranz García, Stephen Hughes, Kent Johansson, Marit Paulsen, Ivo Vajgl

Datum predložitve

30.11.2011