POROČILO o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)
28.3.2012 - (COM(2011)0121 – C7‑0092/2011 – 2011/0058(CNS)) - *
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Marianne Thyssen
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)
(COM(2011)0121 – C7‑0092/2011 – 2011/0058(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0121),
– ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0092/2011),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem bolgarska državna skupščina, irska poslanska zbornica, malteška poslanska zbornica, nizozemski senat, poljski sejm, romunska poslanska zbornica, slovaški državni svet, švedski parlament in spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0080/2012),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(1) Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Prav tako so si navzkriž z zahtevami visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. |
(1) Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, s paktom „euro plus“ ter z gospodarskim, proračunskim in davčnim povezovanjem, potrebnim za vzpostavitev visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Posodobitev. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 b (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(1b) Če bi davčni organi bolj sodelovali, bi se s tem bistveno zmanjšali stroški in upravne obremenitve za podjetja, ki v Uniji poslujejo čezmejno. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(2) Davčne ovire pri čezmejnem poslovanju so zlasti velike za mala in srednje velika podjetja, ki običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti. |
(2) Davčne ovire so lahko zlasti velike za mala in srednje velika podjetja, ki delujejo čezmejno, saj običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(2a) Na ravni držav članic in tudi na regionalni ravni pri tistih regijah, ki imajo fiskalne in zakonodajne pristojnosti, bi bilo treba spodbujati pošteno konkurenco glede davčnih stopenj. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(3a) Izboljšanje notranjega trga je poglavitni dejavnik za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb naj bi izboljšala rast in povečala število delovnih mest v Uniji, in sicer z zmanjšanjem upravnih stroškov in birokracije za podjetja, zlasti za mala podjetja, ki poslujejo v več državah članicah. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(4a) Skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) bi bilo treba uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Vendar če Svet ne sprejme soglasne odločitve glede predloga o uvedbi CCCTB, je primerno, da se nemudoma začne postopek za sklep Sveta, s katerim se odobri postopek okrepljenega sodelovanja na področju CCCTB. Tako okrepljeno sodelovanje bi morale začeti države članice, katerih valuta je euro, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije pa bi moralo biti vedno odprto tudi za druge države članice. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(4b) Nekatere poudarjene oblike davčne konkurence, davčne optimizacije in davčne arbitraže bi lahko ogrozile prihodke nekaterih držav članic in privedle do izkrivljanja pri obdavčenju kapitala, ki je mobilen, in dela, ki je manj mobilno. Okrepljen pakt stabilnost in rasti ter Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni Uniji od držav članic, zlasti tistih, katerih valuta je euro, zahtevata strogo fiskalno disciplino, hkrati pa morajo nadzirati svojo porabo in ustvarjati dovolj davčnih prihodkov. Iz teh razlogov in ker pakt euro plus, o katerem so se dogovorili voditelji držav ali vlad, določa, da bi lahko z oblikovanjem CCCTB „na način, ki je dohodkovno nevtralen, zagotovili usklajenost nacionalnih davčnih sistemov, pri čemer bi spoštovali nacionalne davčne strategije, ter povečali fiskalno konsolidacijo in konkurenčnost evropskih podjetij“, je bistveno, da so države članice, katerih valuta je euro, sposobne izpolnjevati svoje proračunske obveznosti, da bi ohranili stabilnost euroobmočja kot celote, zaželeno pa je tudi, da se CCCTB začne uporabljati čim prej in za čim več družb. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 4 c (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(4c) Komisija bi morala glede na pomembno vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja na notranjem trgu, za tista podjetja, ki izvajajo čezmejne dejavnosti, pripraviti orodje, s katerim bi se zmanjšala upravna obremenitev in stroški ter bi se jim tako omogočilo, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(5) Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. |
(5) Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. Države članice bi morale zato obdržati tudi pristojnost za sprejemanje nekaterih pobud za podjetja, zlasti v obliki davčnega dobropisa. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(5a) V tej direktivi ne gre za uskladitev stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah. Če pa bo postalo očitno, da bi bila lahko uvedba minimalnih stopenj koristna za gospodarsko učinkovitost, uspešnost in pravičnost obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bi morala Komisija pri oceni uporabe te direktive preučiti ustreznost take uskladitve. To je toliko bolj pomembno, ker razvoj stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah jasno kaže, da ima davčna konkurenca na notranjem trgu učinek. Zato je v duhu poročila o novi strategiji za enotni trg (Montijevo poročilo) koristno ugotoviti, ali je učinek take konkurence koristen ali škodljiv za davčno kulturo, ki pritiče notranjemu trgu 21. stoletja. Zlasti bi bilo treba pozornost nameniti vprašanju, ali bi bila odprava osnovnega razhajanja med povezovanjem trga in davčno suverenostjo eden od načinov za uskladitev tržne in družbene razsežnosti notranjega trga. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Čeprav zdaj ne gre za uskladitev davčnih stopenj, te možnosti v prihodnosti ne smemo popolnoma izključiti. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(6) Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine. |
(6) Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki poslujejo čezmejno v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(6a) Široka davčna osnova, konsolidacija in diskrecijske pravice držav članic glede nacionalnih stopenj obdavčitve dohodkov pravnih oseb zagotavljajo davčno nevtralno delovanje CCCTB. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 6 b (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(6b) Če uporaba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb vpliva na davčne prihodke regionalnih ali lokalnih organov, lahko države članice v skladu s svojimi ustavnimi sistemi in določbami te direktive sprejmejo ukrepe, da bi to odpravile. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Izraziti regionalni sistemi upravljanja v nekaterih državah članicah ne preprečujejo uvedbe CCCTB. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(8) Ker je ta sistem zasnovan zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, mora to biti neobvezen sistem, ki je na voljo poleg obstoječih nacionalnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. |
(8) Ker je ta direktiva zasnovana zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, pri čemer pa ne izključuje drugih družb, je oblikovana kot neobvezen sistem, ki omogoča prostovoljno udeležbo vseh upravičenih družb. Vendar se šteje, da so se evropske družbe in evropske zadruge, ki so po definiciji nadnacionalne, odločile za uporabo sistema iz te direktive dve leti po datumu, od katerega države članice uporabljajo določbe te direktive. Tudi vse druge družbe, ki so upravičene v skladu s to direktivo, razen mikro, malih in srednjih podjetij, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije 2003/361/ES1 (MSP), bi morale to direktivo začeti uporabljati najkasneje do izteka petih let, odkar jo uporabljajo države članice. Komisija bi morala pri ocenjevanju učinka CCCTB preučiti, ali bi morala postati obvezna tudi za mala in srednja podjetja. | ||||||||||||||
|
|
____________ | ||||||||||||||
|
|
1 UL L 124, 20.5.2003, str. 36. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(20) Sistem mora vključevati splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. |
(20) Sistem mora vključevati učinkovito splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. Državam članicam ne bi smeli preprečevati uvajanja in usklajevanja dodatnih medsebojnih ukrepov za zmanjševanje negativnih učinkov držav z nizkimi davki zunaj Unije, ki ne izmenjujejo potrebnih davčnih informacij. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(21) Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove mora vključevati tri enako ponderirane faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda. |
(21) Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove bi morala vključevati tri faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktorja dela in sredstev bi morala biti ponderirana s 45 %, faktor prodaje pa z 10 %. Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(21a) Skupni predpisi za izračun skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ne smejo ustvarjati nesorazmernih upravnih stroškov za podjetja, da se ne ogrozi njihova konkurenčnost. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(23) Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je davčna uprava države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa. |
(23) Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je organ države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 23 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(23a) Komisija bi morala organizirati nov forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, podoben Skupnemu forumu EU za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. Takšen forum bi moral biti sposoben dajati smernice za podjetja in države članice. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
(27a) Ta direktiva vsebuje povsem nov pristop k obravnavi bistvene sestavine obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Komisija bi zato morala opraviti podrobno analizo in neodvisno oceno takoj, ko se bo to izplačalo. Zaradi cikla uporabe in izvajanja obdavčitve dohodkov pravnih oseb analize in ocene ne bi smeli opraviti pred iztekom petih let po začetku veljavnosti te direktive. Ocena in analiza Komisije bi morali vključevati preučitev naslednjih točk: neobvezna narava CCCTB, omejitev usklajevanja na davčno osnovo, porazdelitvena formula, uporabnost za mala in srednja podjetja ter učinek na davčne prihodke držav članic. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 6 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
Člen 6a | ||||||||||||||
|
|
Evropske družbe in evropske zadruge | ||||||||||||||
|
|
Upravičene evropske družbe in evropske zadruge, kot so navedene v točkah (a) in (b) Priloge I, od ...* veljajo za družbe, ki so se odločile za izvajanje sistema, določenega v tej direktivi, od ...* | ||||||||||||||
|
|
_________________ | ||||||||||||||
|
|
* UL: Vstaviti datum prvega dneva meseca po izteku dveh let od datuma uporabe te direktive. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 6 b (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
Člen 6b | ||||||||||||||
|
|
Mala in srednja podjetja | ||||||||||||||
|
|
Upravičene družbe, ki niso mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, uporabljajo to direktivo od ...* . | ||||||||||||||
|
|
_____________ | ||||||||||||||
|
|
* UL: Vstaviti datum prvega dneva meseca po izteku petih let od datuma uporabe te direktive. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. |
Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. Tekoči stroški, povezani z varovanjem okolja in zmanjšanjem emisij ogljika, se morajo prav tako obravnavati kot odbitni izdatki. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 – točka j | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(j) davki iz Priloge III, z izjemo trošarin, uvedenih za energetske proizvode, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak. |
(j) davki iz Priloge III. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 – točka c | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(c) tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica lahko določi odbitek izravnalnih rezervacij. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske. |
(c) tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica, ki se na podlagi člena 62 Direktive 91/674/EGS v okviru gospodarskega prava odloči za uvedbo zahteve po oblikovanju izravnalnih rezervacij, mora tudi določiti, da so takšne rezervacije odbitne. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Države članice, ki so na podlagi člena 62 Direktive 91/674/EGS v okviru gospodarskega prava uvedle zahtevo po oblikovanju izravnalnih rezervacij, kot je določeno v členu 30 navedene direktive, morajo v okviru skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb tudi določiti, da se takšne rezervacije odbitne. Brez davčnega priznavanja je zahteva v okviru gospodarskega prava po oblikovanju izravnalnih rezervacij nesprejemljiva. Pri tem je treba upoštevati, da so izravnalne rezervacije preverjena metoda za obvladovanje velikih škod. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 48 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Kadar izgube davčnega zavezanca nastanejo pred odločitvijo za sistem iz te direktive in bi lahko bile v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenesene, vendar še niso bile pobotane z obdavčljivim dobičkom, se lahko navedene izgube odbijejo od davčne osnove v obsegu, ki je določen z navedeno nacionalno zakonodajo. |
Kadar izgube davčnega zavezanca nastanejo pred odločitvijo za sistem iz te direktive in bi lahko bile v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenesene, vendar še niso bile pobotane z obdavčljivim dobičkom, se lahko navedene izgube odbijejo od dela davčne osnove, obdavčene v državi članici na podlagi prej veljavne nacionalne zakonodaje, v obsegu, ki je določen z navedeno nacionalno zakonodajo. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 – točka a | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(a) davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah; |
(a) davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah; | ||||||||||||||
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Lažne transakcije, izvršene izključno z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo. |
Lažne transakcije, izvršene zlasti z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Splošni predpis o preprečevanju zlorab ustrezno upošteva dejstva in namene. Poročevalka pa meni, da bi v primeru lažnih transakcij (dejstvo) moralo zadostovati, da obstaja jasen namen izogibanja obdavčitvi. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 1 – točka b | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
(b) v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev; |
(b) v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev; | ||||||||||||||
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1 – uvodni del | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
1. Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani: |
1. Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so zajeti faktorji prodaje, dela in sredstev: | ||||||||||||||
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 86- odstavek 1 - enačba | |||||||||||||||
| |||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Formula, v kateri so prodaja, delo in sredstva ponderirani pri 10 %, 45 % oziroma 45 %, bi bila iz dveh razlogov bolj smiselna rešitev. Zagotovila bi, da sistem CCCTB ne odstopa preveč od mednarodno sprejetega načela, da se končne pravice obdavčitve pripišejo državi izvora. Hkrati pa bi poskrbela, da mala in srednja podjetja v državah članicah z omejenimi domačimi trgi ne bi bila nesorazmerno prikrajšana pri porazdelitvi davčne osnove. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 110 – odstavek 1 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
1a. Komisija v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripravi enoten obrazec za davčno napoved. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 122 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa. |
Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa v državi članici, v kateri ima član skupine sedež. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 123 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
Člen 123a | ||||||||||||||
|
|
Forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb: | ||||||||||||||
|
|
Komisija organizira nov forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, podoben Skupnemu forumu EU za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, in ki bo zagotovil smernice. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 130 – odstavek 1 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. |
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. Člani pristojnega odbora Evropskega parlamenta bi morali biti obveščen o vsaki prihodnji oceni instrumenta. | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 132 a (novo) | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
|
Člen 132a | ||||||||||||||
|
|
Mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno | ||||||||||||||
|
|
Komisija do ...* pripravi orodje, ki malim in srednjim podjetjem, ki poslujejo čezmejno, omogoča, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB. | ||||||||||||||
|
|
______________ | ||||||||||||||
|
|
* UL: Vstaviti datum prvega dneva meseca po izteku dveh let od začetka veljavnosti te direktive. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 133 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Člen 133 |
Člen 133 | ||||||||||||||
|
Pregled |
Pregled | ||||||||||||||
|
Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o izvajanju te direktive. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja XVI te direktive na razporeditev davčnih osnov med države članice. |
Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pregleda njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive. Poročilo med drugim vsebuje analizo, ki temelji na neodvisni oceni | ||||||||||||||
|
|
(a) učinka mehanizma iz poglavja XVI te direktive na razporeditev davčnih osnov med države članice in učinka na njihove davčne prihodke; | ||||||||||||||
|
|
(b) uporabe in uporabnosti te direktive pri malih in srednjih podjetjih; | ||||||||||||||
|
|
(c) prednosti in slabosti določitve sistema kot obveznega za mala in srednja podjetja; | ||||||||||||||
|
|
(d) socialno-ekonomske posledice te direktive, vključno z učinkom na globalno delovanje družb in konkurenčnost upravičenih in neupravičenih družb; | ||||||||||||||
|
|
(e) učinka na pošteno in pravično pobiranje davkov v državah članicah; (f) prednosti in slabosti uvedbe minimalnih davčnih stopenj. | ||||||||||||||
|
|
Če je to primerno, Komisija pripravi predlog za spremembo te direktive najkasneje do leta 2020. Komisija do ...* Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možnih posledicah te direktive za notranji trg, s posebnim poudarkom na možnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere velja ureditev iz te direktive, in tistimi, ki ne izpolnjujejo konsolidacijskih meril. | ||||||||||||||
|
|
________________ | ||||||||||||||
|
|
*UL vstaviti datum: dve leti po začetku veljavnosti te direktive. | ||||||||||||||
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Priloga 3 - odstavek 15 | |||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||
|
Versicherungsteuer |
črtano | ||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||
Na splošno velja, da davka od dohodkov pravnih oseb ali drugega podobnega davka ni mogoče odbiti kot strošek poslovanja, saj bi se drugače zmanjšala njegova davčna osnova. Vendar je davek na zavarovanje na primer v Nemčiji davek na transakcijo in zato ni primerljiv z davkom na prihodek. Davek na zavarovanje (Versicherungsteuer) bi zato moral biti odbiten. | |||||||||||||||
OBRAZLOŽITEV
Direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) določa skupne predpise za izračun davčne osnove, ki se uporablja za podjetja, ki delujejo v Evropski uniji.
Ta davčni okvir za EU vsebuje celoten sklop predpisov za konsolidiranje davčnih rezultatov posameznih podjetij ali panog, za konsolidiranje teh rezultatov (dobičkov in izgub), če obstajajo še drugi člani skupine, in za porazdelitev konsolidirane davčne osnove, če je pozitivna, med vse ustrezne države članice.
Konsolidirana davčna osnova se porazdeli na osnovi določene formule, ki vsebuje tri enako ponderirane faktorje: promet, delo in sredstva.
Vsaka država članica bo za delež davčne osnove, ki ji je dodeljen, uporabljala svojo davčno stopnjo. Usklajujeta se samo izračun in porazdelitev davčne osnove. Države članice bodo obdržale pristojnost za določitev davčnih stopenj.
Uskladitev se prav tako ne uporablja za nacionalne predpise o finančnem poročanju.
Komisija predlaga CCCTB neobvezne narave. Uporabljala jo bodo lahko vsa podjetja, tako mala kot velika, ne glede na to, ali opravljajo čezmejne dejavnosti. Nobeno pa ne bo k temu obvezano. Podjetje, ki se bo odločilo za CCCTB, bo zavezano za petletno obdobje, uporaba sistema pa se bo samodejno podaljšala še za triletno obdobje, razen če ne bo iz njega izstopilo tri mesece pred iztekom obdobja uporabe.
Predlog vključuje tudi predpise o preprečevanju zlorab in opredeljuje, kako morajo države članice upravljati CCCTB v skladu s pristopom „vse na enem mestu“.
Direktiva pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov za nedoločeno obdobje na štirih področjih.
Direktiva vsebuje klavzulo o pregledu, ki se jasno nanaša zlasti na uporabo formule za ponovno porazdelitev davčne osnove.
Države članice morajo pri prenosu direktive Komisiji predložiti primerjalno tabelo.
Stališče poročevalke
Poročevalka meni, da je CCCTB nepogrešljiv instrument tako za dokončno oblikovanje evropskega notranjega trga kot za evropsko gospodarsko povezovanje, ki je nujno za stabilnost euroobmočja. Sedanja kriza ne sme biti ovira, temveč mora spodbuditi uvedbo CCCTB.
Poročevalka je zato zadovoljna, da je CCCTB izrecno omenjena v sklepih vseh evropskih vrhunskih srečanj ali vrhunskih srečanj držav euroobmočja, ki so potekala pred oblikovanjem tega poročila. Opozarja, da sta 18. avgusta 2011 nemška kanclerka in francoski predsednik napisala skupno pismo predsedniku Evropskega sveta, v katerem sta pozvala k sklenitvi pogajanj o CCCTB do konca leta 2012 in jasno izrazila (morda z namenom izvajanja pritiska), da si prizadevata oblikovati dvostransko medvladno pobudo med Francijo in Nemčijo.
Evropski parlament bi moral biti zadovoljen zaradi tolikšnega zanimanja za CCCTB, še zlasti, ker je v zadnjih letih sam večkrat pozval k njeni uvedbi.
Ta predlog direktive bi zato kot poročevalka rada v celoti podprla ter pozvala Svet, naj o njem brez omahovanja nadalje razpravlja in sprejme pozitiven sklep.
Nekateri nacionalni parlamenti so izrazili nasprotovanje, saj so menili, da je Komisija kršila načelo subsidiarnosti. Poročevalka teh nasprotovanj ne podpira. Različna izkrivljanja notranjega trga je mogoče odpraviti le s sprejetjem skupnega sistema predpisov s skupnimi upravnimi postopki in sistemom „vse na enem mestu“. Zato poročevalka podpira sklep Komisije, da predloga direktive ne bo ponovno obravnavala.
Poročevalka želi poudariti glavne prednosti uvedbe CCCTB:
· večja davčna preglednost, ki bo zagotovila pravičnejši in učinkovitejši davčni sistem;
· nižji stroški uveljavljanja in manj upravnih postopkov, s čimer bodo imela podjetja, ki opravljajo čezmejne dejavnosti, večje možnosti rasti, Evropska unija bo postala privlačnejša za tuje vlagatelje, spodbujal pa se bo tudi dostop malih in srednjih podjetij, ki še ne poslujejo čezmejno meja, do notranjega trga;
· pričakuje se, da bodo sklepi o razporeditvi na notranjem trgu sprejeti ob večjem upoštevanju davčno nevtralnih družbenih in gospodarskih vidikov kot sedaj;
· zmanjšanje dveh vrst davčnih težav: davčnih utaj in goljufij ter dvojnega obdavčevanja. Večje bo sodelovanje v sistemu CCCTB, večje bodo dosežene koristi.
Zato se zdi privlačna ideja, da bi bil sistem obvezen. Zaradi tega poročevalka predlaga časovni načrt, da bi CCCTB po kratkem prehodnem obdobju postala obvezna:
· v prvi fazi bi se sistem CCCTB uporabljal za evropske družbe in zadruge, ki so po svojem značaju čezmejne (po dveh letih);
· po petih letih bi bil sistem CCCTB obvezen za vse družbe, razen za mala in srednja podjetja. Za določitev, kaj je malo in srednje podjetje, se upošteva opredelitev iz priporočila Komisije 2003/361/ES;
· ko Evropska komisija oceni uporabo direktive, je treba preveriti, ali je zaželeno, uporabno ali potrebno, da bi sistem CCCTB postal obvezen tudi za mala in srednja podjetja, ter po potrebi pripraviti predlog za spremembo.
CCCTB bi bilo treba uvesti v vsej Evropski uniji, da bi čim bolj povečali njene koristi. Če pa Svet ne bo uspel doseči zadovoljivega sporazuma z vsemi državami članicami, se poročevalka zavzema, da bi nemudoma začeli postopek za tesnejše sodelovanje. V tem primeru si je treba v prvi fazi prizadevati za udeležbo vseh držav članic euroobmočja, postopek pa mora biti vedno odprt tudi za vse druge.
Druga stvar, o kateri je treba razpravljati, je obseg usklajevanja. Poročevalka po eni strani vidi prednosti pri približevanju davčnih stopenj (z določitvijo minimalnih stopenj ali razpona). Po drugi strani pa priznava, do to ni zares potrebno za pravilno delovanje notranjega trga in da v sedanjem obdobju, ko si večina držav članic prizadeva, da bi uredila javne finance ali jih ohranila trdne, temeljito usklajevanje ni primerno. Če pa bi po določenem času postalo očitno, da davčna konkurenca med državami članicami povzroča več škode kot koristi, bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe. Čeprav ta direktiva v nobenem oziru ne predvideva uskladitve stopenj davka od dohodkov pravnih oseb, poročevalka predlaga, naj se vprašanje davčnih stopenj omeni v klavzuli o pregledu.
Popolnoma se strinja z načelom konsolidacije, tako glede učinkovitosti notranjega trga kot glede privlačnosti CCCTB za podjetja. Konsolidacija ne bi smela biti ovira za države članice, še zlasti ker je davčna osnova v sistemu CCCTB širša od povprečnih nacionalnih osnov in ker same določijo davčne stopnje.
Velikost davčne osnove, suverena pravica držav članic, da davčne osnove same določijo, in konsolidacija bodo omogočile, da bo CCCTB za podjetja in javne finance davčno nevtralna.
Porazdelitvena formula, ki je določena v direktivi, ne bo vplivala na davčno osnovo, temveč samo na njeno porazdelitev med državami članicami. Porazdelitev mora biti pravno varna, predvidljiva, ekonomsko primerna in poštena. V zvezi s tem so bili v predlogu izbrani trije pomembni dejavniki: podatki so znani in vzeti iz poslovnih knjig, z njimi je težko ravnati ter omogočajo ocenitev dobičkov. Faktor dela je ustrezno razdeljen na stroške dela in število zaposlenih, kar v veliki meri odpravlja razlike v plačah med državami članicami. Da bi poročevalka uskladila različna stališča glede dejavnika prodaje, je prek kompromisa njegov ponder prenesla v porazdelitveno formulo, ni pa ga črtala. Iz zgoraj navedenih razlogov je po eni strani zaželeno, da se vsi trije dejavniki ohranijo, po drugi strani pa je treba relativni ponder dejavnikov še enkrat dobro preučiti ter pri tem posebno pozornost nameniti ekonomsko primernemu in proračunsko pravičnemu rezultatu. Poročevalka zato podpira porazdelitveno formulo z omejeno spremembo in se strinja s Komisijo, da bi jo bilo treba vključiti v klavzulo o pregledu.
Poročevalka pozdravlja načelo „vse na enem mestu“ in večje sodelovanje med nacionalnimi davčnimi upravami. Sprašuje se le, če so pri določitvi glavnega davčnega organa zadosti upoštevane gospodarske razmere in če bo zagotovljena zadostna porazdelitev med državami članicami.
Poročevalka tudi ne nasprotuje predlogu, da CCCTB ne bi bila odvisna od računovodskih predpisov. Nadomestna možnost bi bil sistem, ki bi temeljil na mednarodnih standardih računovodskega poročanja. V tem primeru bi bila določitev davčne osnove posredno zaupana zasebnemu sektorju, sistem ki bi iz tega izhajal, pa verjetno ne bi ustrezal malim in srednjim podjetjem.
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Sharon Bowles
predsednica
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi za predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2011)0121 – C7 0092/2011 – 2011/0058(CNS))
Spoštovana gospa predsednica,
v pismu z dne 12. januarja 2012 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage pri sprejetju predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB).
Komisija je predlog predložila na osnovi člena 115 PDEU. Vaša prošnja se nanaša na vprašanje, ali naj se kot pravna podlaga doda tudi člen 136 PDEU.
Pravna služba Parlamenta je v pismu z dne 23. januarja 2012 podala svojo analizo in ugotovila, da sprememba pravne podlage predloga z vključitvijo člena 136 PDEU ni upravičena ter da je prava pravna podlaga člen 115 PDEU.
Ozadje
I. Predlog
Predlog je namenjen temu, da se za podjetja na notranjem trgu znižajo stroški usklajevanja na področju davkov, in sicer z ustanovitvijo sistema za skupno osnovo za obdavčitev družb. Natančneje je v predlogu predlagana ustanovitev sistema CCCTB, kot sistema skupnih predpisov za izračun davčne osnove družb, ki so davčne rezidentke v EU, in podružnic družb iz tretjih držav, ki so v EU. CCCTB bi bil izbirni sistem, ki bi bil na voljo vsem družbam, ne glede na njihovo velikost. Skupinam družb po vsej Uniji bi nudil enoten sklop davčnih predpisov, tako da bi lahko sodelovale le z eno davčno upravo. Predlog vključuje celovit sklop predpisov o obdavčitvi družb. Za družbo, ki bi izbrala CCCTB, bi prenehale veljati nacionalne ureditve obdavčevanja pravnih oseb v vseh zadevah, ki se urejajo s skupnimi predpisi.
II. Zadevna pravna podlaga
1. Pravna podlaga predloga Komisije
Predlog Komisije temelji na členu 115 PDEU, ki se glasi:
„Člen 115
Brez poseganja v člen 114, Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive za približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.”
Komisija je v obrazložitvenem memorandumu podala naslednjo obrazložitev izbire pravne podlage:
„Zakonodaja o neposrednih davkih spada na področje uporabe člena 115 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). V skladu s to določbo naj bi imeli pravni ukrepi približevanja iz tega člena pravno obliko direktive.”
2. Predlagana sprememba pravne podlage
V imenu odbora ECON ste Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o tem, ali naj se kot pravna podlaga doda člen 136 PDEU, za kar je bila podana sledeča utemeljitev: če uporaba CCCTB v vseh 27 državah članicah EU ni mogoča, bi lahko nadaljevali na dva načina z manjšim številom članic:
- z običajnim okrepljenim sodelovanjem po PDEU, ali
- z ukrepi za tiste države članice, katerih valuta je evro, na podlagi člena 136 PDEU.
Odbor ECON je vložil predlog spremembe (št. 15), ki v skladu s to utemeljitvijo spreminja pravno podlago.
Člen 136 PDEU se glasi:
„Člen 136
1. Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 121 in 126, razen postopka iz člena 126(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:
(a) za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;
(b) za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.
2. V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.
Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).”
Člen 121 PDEU vsebuje določbe o usklajevanju ekonomskih politik med državami članicami, člen 126 PDEU pa predpisuje postopek v primerih prekomernih javnofinančnih primanjkljajev.
III. Analiza
Nekatera načela izhajajo iz sodne prakse Sodišča v zvezi z izbiro pravne podlage. Glede na posledice pri določitvi pravne podlage v smislu stvarne pristojnosti in postopka je izbira ustrezne pravne podlage ustavnega pomena[1]. Kot drugo, mora v skladu s členom 13(2) PEU vsaka institucija delovati znotraj pristojnosti, ki so ji dodeljene s pogodbo[2]. Kot tretje, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da mora izbira pravne podlage ukrepa temeljiti na objektivnih dejstvih, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, med temi pa sta zlasti cilj in vsebina ukrepa[3]. Kot zadnje, ko gre za več pravnih podlag – kadar ima ukrep hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge –, mora ukrep temeljiti na ustreznih različnih določbah pogodbe[4]. Vendar pa uporaba dveh pravnih podlag ni možna, če so postopki, predvideni za eno ali drugo izmed njiju, nezdružljivi ali če bi bile z uporabo dveh pravnih podlag kršene pravice Parlamenta[5].
Splošni cilj pričujočega predloga je odprava nekaterih pomembnih fiskalnih ovir, ki omejujejo rast na enotnem trgu[6]. Njegovo področje uporabe je opredeljeno v členu 1, kot sledi: „Ta direktiva vzpostavlja sistem za skupno osnovo za obdavčitev nekaterih družb in skupin družb ter določa pravila v zvezi z izračunom in uporabo te osnove.”
PDEU vsebuje dve pravni podlagi za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic znotraj notranjega trga: Člen 114 PDEU se uporablja, kadar je cilj vzpostavitev in delovanje notranjega trga, člen 115 pa, kadar zadevni ukrepi neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. Člen 114(1) PDEU predpisuje, da morata Svet in Evropski parlament vsak ukrep sprejeti v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, za katerega je zahtevana kvalificirana večina v Svetu. Po členu 115 PDEU pa mora Svet direktive sprejeti soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. V praksi se člen 115 uporablja predvsem za področja, ki so v členu 114(2) izključena iz uporabe člena114(1). Eno od teh področij so davčne določbe. Iz tega izhaja, da je člen 115 ustrezna pravna podlaga za predlagani ukrep.
Kar zadeva vprašanje, ali naj se kot pravna podlaga doda člen 136 PDEU, je treba slediti merilom za več pravnih podlag, torej je treba določiti drugi cilj ali sestavino po členu 136 PDEU, ki je neločljiva povezana s prvo in je tudi enakega pomena. Predlog ne vsebuj ukrepov, ki za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije veljajo za tiste države članice, katerih valuta je evro. Poleg tega sta postopka iz členov 121 in 126 PDEU popolnoma različna in nezdružljiva s postopkom posvetovanja, v skladu s katerim je bil zadevni akt predlagan.
Odbor za pravne zadeve je zadevo obravnaval na seji 26. januarja 2012. Z 22 glasovi za in enim vzdržanim glasom[7] je sprejel odločitev, da kot primerno pravno podlago za predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb priporoči člen 115 PDEU, medtem ko so člena 136 PDEU ne bi smelo dodati kot pravno podlago.
S spoštovanjem
Klaus-Heiner Lehne
- [1] Mnenje 2/00 v zadevi Kartagenski protokol [2001], ZOdl. I-9713, točka 5; zadeva C-370/07 Komisija proti Svetu, točke 46-49; mnenje 1/08 v zadevi Splošni sporazum o trgovini s storitvami [2009], ZOdl. I-11129, točka 110.
- [2] Zadeva C-403/05 Parlament proti Komisiji, [2007] ZOdl. I‑9045, točka 49 in tam navedena sodna praksa.
- [3] Glej najnovejšo zadevo C-411/06 ,Komisija proti Parlamentu in Svetu, [2009] ZOdl. I-7585.
- [4] Zadeva C-165/87, Komisija proti Svetu, [1988] Receuil 5545, točka 11; zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, [2006] ZOdl. I-107, točke 43-56.
- [5] Zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, [2006] ZOdl. II-207, točka 57.
- [6] Obrazložitveni memorandum, str. 1.
- [7] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Raffaele Baldassarre (predsednik), Evelyn Regner (podpredsednica), Sebastian Valentin Bodu, Marielle Gallo, Eva Ortiz Vilella, Tadeusz Zwiefka, Françoise Castex, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Jean-Marie Cavada, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Dagmar Roth-Behrendt, Jan Philipp Albrecht, Eva Lichtenberger.
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (25. 1. 2012)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)
(COM(2011)0121 – C7‑0092/2011 – 2011/0058(CNS))
Pripravljavec mnenja: Olle Schmidt
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Poročevalec podpira predlog Komisije v zvezi z uvedbo vseevropske prostovoljne skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb v EU.
Države EU imajo različne davčne osnove, ki v praksi delujejo kot trgovinske ovire za rast in delovna mesta.
Predlog v zvezi z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb bi bistveno spremenil obdavčitev pravnih oseb v Evropi in z zmanjšanjem upravnih stroškov in predpisov olajšal poslovanje podjetij, ki delujejo v več državah. Na ta način bi dosegli bolj učinkovit enotni trg, povečali konkurenčnost evropskih podjetij ter izboljšali privlačnost trga EU v svetovnem merilu v primerjavi z drugimi velikimi trgi, kot sta ZDA in Kitajska.
Glavne pripombe poročevalca so:
Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb mora biti za podjetja prostovoljna izbira. Obvezen sistem bo povzročil višje stroške zlasti malim in srednje velikim podjetjem, kar bo preprečilo višjo rast in konkurenčnost na evropskem trgu. Prav tako je pomembno imeti konkurenčne sisteme in institucionalno konkurenco. Dokler niso znane praktične izkušnje in učinki sistema, ni priporočljivo da bi bil ta obvezen.
1. Določitev stopnje obdavčitve bi morala ostati v pristojnosti nacionalnih parlamentov. Cilj je okrepiti sistem obdavčitve družb, ne pa uskladiti stopnje obdavčitve.
2. Čezmejne ovire bi bilo treba odstraniti. Zato mora sistem omogočiti konsolidacijo dobičkov in izgub že od samega začetka, da se spodbudi čezmejne poslovne dejavnosti.
3. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb mora omogočiti poenostavitev, v skladu s katero bo mogoče predložiti samo en izkaz za celotno skupino, po načelu „vse na enem mestu“. Zmanjšanje upravne obremenitve in predpisov je bistveno za sistem skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. To bo zmanjšalo stroške usklajevanja, pa tudi zagotovilo spodbude za doseganje skupne davčne obravnave.
4. Sistem bi moral biti tako privlačen, da se podjetja odločijo za sodelovanje v njem, saj prinaša dejanske koristi.
Poročevalec predlaga naslednje spremembe:
Spremembe formule – izvzem dejavnika prodaje: Formula za odmero konsolidiranega davka bi morala temeljiti na samo dveh dejavnikih: delu in sredstvih.
Prodaja po namembnem kraju predstavlja znaten premik od sedanjega načela pripisovanja končnih pravic obdavčitve državi izvora. Načelo izvora ima močno konceptualno pozicijo med državami članicami EU in je že dolgo časa vodilno načelo dela OECD na področju mednarodne obdavčitve.
S to formulo bodo tudi male in srednje velike države članice z majhnim domačim trgom izgubile znatne prihodke iz naslova davkov.
Poleg tega bi bilo dejavnik prodaje po namembnosti lažje upravljati. Neodvisni prodajni agent (ki se nahaja v državi, ki ni del skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb) bi lahko na pogodbeni osnovi deloval kot posrednik za opravljanje prodaj na zadevnem trgu v imenu skupine, da bi se tako namembni kraj prodaje premaknil iz stanja namena v stanje izbire. Takšne možnosti načrtovanja obdavčitve bi spodkopale legitimnost dejavnika in najverjetneje imele za posledico zapletene predpise, ki bi preprečevali izogibanje.
Forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb: vzpostavitev foruma o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb med državami članicami za izvensodno reševanje sporov (spremembe v uvodni izjavi 26 in členu 123).
Hiter pregled: Komisija bi morala že po treh letih opraviti pregled in oceniti učinke skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, člen 133.
Ocena učinkov skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb pri pregledu direktive: po treh letih Komisija preuči prednosti in slabosti uvedbe obveznega sistema z namenom vzpostavitve enotne skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb v EU.
Komisija prav tako analizira učinke direktive na davčne osnove držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno s socialno-ekonomskimi učinki na selitev gospodarske dejavnosti in delovnih mest znotraj EU.
Treba je preučiti razširitev skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na druge entitete, na primer partnerstva: v nekaterih državah članicah imajo številna podjetja obliko partnerstev. Komisija bi morala analizirati, ali se partnerstva lahko obravnavajo kot pravne osebe.
Odstotek dokončanosti sestavni del dolgoročnih pogodb: člen 24 bi bilo treba črtati, ker za podjetja ne bi smelo biti obvezno, da opravijo ta izračun samo za namene obdavčitve. To ni običajno v računovodskih sistemih držav članic in povečuje zapletenost sistema.
Povečevanje privlačnosti skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb: določbe skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb morajo bolj koristiti podjetjem kot sedanji nacionalni sistemi.
Predpisi za amortizacijo morajo biti za podjetja radodarni. V členu 39 je treba raven amortizacijske stopnje dvigniti s 25 na 35 % skupine vrednosti premoženja podjetja.
Zahteva v členu 59 za evidentiranje transakcij znotraj skupine se zdi vprašljiva, ker bi vključevala dodatno upravno obremenitev in stroške za podjetja.
Pojasnjene določbe glede revizij: v členu 122. Razmere, v katerih lahko kateri koli organ sproži revizijo celotne skupine ali njenega dela ne glede na davčno pristojnost, bi imele za posledico nesprejemljive upravne posledice.
Strožji predpis o preprečevanju zlorab: Treba je spremeniti člen 80 tako, da se umetne transakcije, katerih glavni namen je izogibanje obdavčitvi, ne upoštevajo pri izračunu davčne osnove.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(1) Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Prav tako so si navzkriž z zahtevami visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. |
(1) Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Nadaljnja integracija davčne osnove je potrebna za krepitev visoko konkurenčnega socialno-tržnega gospodarstva v Uniji. | ||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(3a) Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb naj bi vodila v skupno davčno osnovo za vsa ustrezna evropska podjetja v Uniji. Te direktive se ne bi smelo obravnavati kot prvi korak v smeri uskladitve stopenj davka od dohodkov pravnih oseb držav članic. | ||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 b (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(3b) Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik za spodbujanje rasti in nastanka delovnih mest. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb bo izboljšala rast in povečala število delovnih mest v Uniji in sicer, z zmanjšanjem upravnih stroškov in predpisov za podjetja, zlasti za mala podjetja, ki delujejo v več državah članicah. | ||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(5) Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. |
(5) Ker razlike v stopnjah obdavčitve prispevajo h konkurenčnosti celotne Unije sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) ne bi smel vplivati na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. Države članice bi zato morale tudi obdržati pristojnost, da sprejmejo določene spodbude za podjetja na področju davkov. | ||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(6a) Delovanje skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb bi v skladu s to direktivo moralo biti nevtralno za davčne prihodke držav članic. | ||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 6 b (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(6b) Če bi uporaba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb vplivala na davčne prihodke regionalnih ali lokalnih organov, bi morale biti države članice svobodne pri sprejemanju ukrepov za odpravo tega v skladu s svojimi ustavnimi sistemi in določbami te direktive. | ||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(16) Upravičenost do konsolidacije (članstvo v skupini) je treba določiti v skladu z dvodelnim preskusom na podlagi (i) nadzora (več kot 50 % glasovalnih pravic) in (ii) lastništva (več kot 75 % lastniškega kapitala) ali pravic do dobička (več kot 75 % pravic, s katerimi se zagotavlja upravičenost do dobička). Takšen preskus zagotavlja visoko raven gospodarske povezanosti med člani skupine, kot kaže razmerje med nadzorom in visoko stopnjo udeležbe. Navedena praga morata biti izpolnjena v celotnem davčnem letu, sicer mora družba takoj izstopiti iz skupine. Članstvo v skupini mora trajati vsaj devet mesecev. |
(16) Upravičenost do konsolidacije (članstvo v skupini) je treba določiti v skladu z dvodelnim preskusom na podlagi (i) nadzora (več kot 50 % glasovalnih pravic) in (ii) lastništva (več kot 75 % lastniškega kapitala) ali pravic do dobička (več kot 75 % pravic, s katerimi se zagotavlja upravičenost do dobička). Takšen preskus zagotavlja visoko raven gospodarske povezanosti med člani skupine, kot kaže razmerje med nadzorom in visoko stopnjo udeležbe. Navedena praga morata biti izpolnjena v celotnem davčnem letu, sicer mora družba takoj izstopiti iz skupine. Članstvo v skupini mora trajati vsaj dvanajst mesecev. | ||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(20) Sistem mora vključevati splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. |
(20) Sistem mora vključevati učinkovito splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. Državam članicam se ne bi smelo preprečiti uvedbe in uskladitve dodatnih ukrepov med seboj, da na ta način zmanjšajo negativne učinke držav z nizko obdavčitvijo izven Unije, ki ne izmenjujejo potrebnih davčnih informacij. | ||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(21) Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove mora vključevati tri enako ponderirane faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda. |
(21) Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove mora vključevati dva enako ponderirana faktorja (delo in sredstva). Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda. | ||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(21a) Skupni predpisi za izračun skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ne smejo ustvarjati nesorazmernih upravnih stroškov za podjetja, da se ne ogrozi njihova konkurenčnost. | ||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 23 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(23a) Komisija bi morala organizirati nov forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, podoben Skupnemu forumu EU za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. Takšen forum bi moral oblikovati smernice za podjetja in države članice. | ||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
(27a) Analiza na podlagi klavzule o pregledu bi morala vključevati tudi preučitev neobveznega značaja skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in obravnavo njene uporabnosti za mala in srednja podjetja. | ||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. |
Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. Tekoči stroški, povezani z varovanjem okolja in zmanjšanjem emisij ogljika, se morajo prav tako obravnavati kot odbitni izdatki. | ||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 24 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Člen 24 |
črtano | ||||||||||||
|
Dolgoročne pogodbe |
| ||||||||||||
|
1. Dolgoročna pogodba je pogodba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
| ||||||||||||
|
(a) sklenjena je za namene proizvodnje, nameščanja ali gradnje ali za namene izvajanja storitev; |
| ||||||||||||
|
(b) njeno trajanje presega ali naj bi preseglo 12 mesecev. |
| ||||||||||||
|
2. Ne glede na člen 18 se prihodki v zvezi z dolgoročno pogodbo za davčne namene pripoznajo v znesku, ki ustreza delu pogodbe, izpolnjenem v zadevnem davčnem letu. Delež izpolnitve se določi na podlagi razmerja med stroški v zadevnem letu in celotnimi ocenjenimi stroški ali na podlagi strokovne ocene stopnje izpolnitve ob koncu davčnega leta. |
| ||||||||||||
|
3. Stroški v zvezi z dolgoročnimi pogodbami se upoštevajo v davčnem letu, v katerem nastanejo. |
| ||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 1 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
1. Osnovna sredstva, razen sredstev iz členov 36 in 40, se amortizirajo skupaj v eni skupini sredstev po letni stopnji, ki znaša 25 % amortizacijske osnove. |
1. Osnovna sredstva, razen sredstev iz členov 36 in 40, se amortizirajo skupaj v eni skupini sredstev po letni stopnji, ki znaša 35 % amortizacijske osnove. | ||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 58 – odstavek 2 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
2. Ne glede na odstavek 1 davčni zavezanec postane član skupine na dan, ko doseže prage iz člena 54. Pragi morajo biti doseženi najmanj devet zaporednih mesecev, v nasprotnem primeru se šteje, da davčni zavezanec ni nikoli postal član skupine. |
2. Ne glede na odstavek 1 davčni zavezanec postane član skupine na dan, ko doseže prage iz člena 54. Pragi morajo biti doseženi najmanj dvanajst zaporednih mesecev, v nasprotnem primeru se šteje, da davčni zavezanec ni nikoli postal član skupine. | ||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Lažne transakcije, izvršene izključno z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo. |
Lažne transakcije, izvršene z glavnim namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo. | ||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1 – uvodni del | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
1. Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani: |
1. Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji dela in sredstev enako ponderirani: | ||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1 – formula | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 95 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Člen 95 |
črtano | ||||||||||||
|
Sestava faktorja prodaje |
| ||||||||||||
|
1. Faktor prodaje je sestavljen iz celotne prodaje člana skupine (vključno s stalno poslovno enoto, za katero se šteje, da obstaja v skladu z drugim pododstavkom člena 70(2)) kot števca in celotne prodaje skupine kot imenovalca. |
| ||||||||||||
|
2. Prodaja pomeni iztržke celotne prodaje blaga in storitev po popustih in vračilih brez davka na dodano vrednost, drugih davkov in dajatev. Oproščeni prihodki, obresti, dividende, licenčnine in iztržki od odtujitve osnovnih sredstev niso vključeni v faktor prodaje, razen če so prihodki od rednega trgovanja ali poslovanja. Prodaja blaga ali storitev znotraj skupine ni vključena. |
| ||||||||||||
|
3. Prodaja je vrednotena v skladu s členom 22. |
| ||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 96 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Člen 96 |
črtano | ||||||||||||
|
Prodaja po namembnem kraju |
| ||||||||||||
|
1. Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti, se prodaja blaga dodeli članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga. |
| ||||||||||||
|
2. Storitve se vključijo v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri so bile storitve dejansko opravljene. |
| ||||||||||||
|
3. Kadar so oproščeni prihodki, obresti, dividende in licenčnine ter iztržki od odsvojitve sredstev vključeni v faktor prodaje, so dodeljeni prejemniku. |
| ||||||||||||
|
4. Če v državi članici, v kateri je izročeno blago ali so opravljene storitve, ni člana skupine ali če je blago izročeno ali so storitve opravljene v tretji državi, je prodaja vključena v faktor prodaje vseh članov skupine sorazmerno z njihovimi faktorji dela in sredstev. |
| ||||||||||||
|
5. Če je v državi članici, v kateri je izročeno blago ali so opravljene storitve, več kot en član skupine, je prodaja vključena v faktor prodaje vseh članov skupine v zadevni državi članici sorazmerno z njihovimi faktorji dela in sredstev. |
| ||||||||||||
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 97 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Komisija lahko sprejme akte, ki določajo podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 131(2). |
Komisija lahko sprejme akte, ki določajo podrobna pravila o izračunu faktorjev dela in sredstev, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo in sredstev posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 131(2). | ||||||||||||
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 105 – odstavek 1 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
1. Če je obvestilo o izbiri sprejeto, posamezni davčni zavezanec ali skupina uporablja sistem iz te direktive pet davčnih let. Po izteku začetnega obdobja posamezni davčni zavezanec ali skupina uporablja sistem v zaporednih obdobjih treh davčnih let, razen če predloži obvestilo o prenehanju. Obvestilo o prenehanju lahko predloži davčni zavezanec svojemu pristojnemu organu ali v primeru skupine glavni davčni zavezanec glavnemu davčnemu organu v treh mesecih pred koncem začetnega obdobja ali naslednjega obdobja. |
1. Če je obvestilo o izbiri sprejeto, posamezni davčni zavezanec ali skupina uporablja sistem iz te direktive tri davčna leta. Po izteku začetnega obdobja posamezni davčni zavezanec ali skupina uporablja sistem v zaporednih obdobjih treh davčnih let, razen če predloži obvestilo o prenehanju. Obvestilo o prenehanju lahko predloži davčni zavezanec svojemu pristojnemu organu ali v primeru skupine glavni davčni zavezanec glavnemu davčnemu organu v treh mesecih pred koncem začetnega obdobja ali naslednjega obdobja. | ||||||||||||
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 122 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa. |
Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa v državi članici, v kateri je član skupine rezident. | ||||||||||||
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 123 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
Člen 123a | ||||||||||||
|
|
Forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb – organ za reševanje sporov | ||||||||||||
|
|
Komisija organizira nov forum o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, podoben Skupnemu forumu EU za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, in ki bo zagotovil smernice. | ||||||||||||
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 130 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. |
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. Evropski parlament bi moral biti obveščen o vsaki prihodnji oceni te direktive. | ||||||||||||
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 133 | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o izvajanju te direktive. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja XVI te direktive na razporeditev davčnih osnov med države članice. |
Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pregleda njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive. Poročilo vsebuje analizo učinka te direktive na nacionalna gospodarstva in učinke na nacionalne, regionalne in lokalne javne proračune ter socialno-ekonomske učinke na majhna in srednja podjetja. | ||||||||||||
|
|
Po predstavitvi tega poročila Komisija izvede presojo vpliva in pilotne projekte z namenom, da predstavi zakonodajni predlog, s katerim bo skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb obvezna za vsa ustrezna podjetja do leta 2020, razen za mikro podjetja, majhna in srednja podjetja, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 20031. Komisija prav tako oceni možnost obdavčitve partnerstev po vzoru korporacij. | ||||||||||||
|
|
______________ | ||||||||||||
|
|
1 UL L 124, 20.5.2003, str. 36. | ||||||||||||
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 133 a (novo) | |||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
Člen 133a | ||||||||||||
|
|
Zaščita za primere izgube davčnih prihodkov | ||||||||||||
|
|
Če Komisija na podlagi analize presoje vpliva v skladu s členom 133 odkrije znatne izgube davčnih prihodkov v več državah članicah, te države članice lahko začasno prekinejo uporabo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodka pravnih oseb, kot je določena v poglavjih od IX do XII in XVI te direktive, dokler se ne odpravijo negativni učinki. | ||||||||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0121 – C7-0092/2011 – 2011/0058(CNS) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
Odbor ECON 7.4.2011 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
Odbor IMCO 7.4.2011 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
5.12.2011 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
25.1.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 17 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Róża grofica Thun und Hohenstein , Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Frank Engel, Ildikó Gáll-Pelcz, Anna Hedh, Liem Hoang Ngoc, María Irigoyen Pérez, Emma McClarkin, Olle Schmidt, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides) |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0121 – C7-0092/2011 – 2011/0058(CNS) |
||||
|
Datum posvetovanja z EP |
6.4.2011 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 7.4.2011 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 7.4.2011 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Marianne Thyssen 10.5.2011 |
|
|
|
|
|
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI |
JURI 26.1.2012 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
11.10.2011 |
29.11.2011 |
9.1.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
21.3.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
35 7 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Elena Băsescu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Philippe De Backer, Herbert Dorfmann, Enrique Guerrero Salom, Sophia in ‘t Veld, Thomas Mann, Mario Mauro |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Veronica Lope Fontagné |
||||
|
Datum predložitve |
29.3.2012 |
||||