POROČILO o prihodnosti regionalnih letališč in storitev zračnega prevoza v EU

2.4.2012 - (2011/2196(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Philip Bradbourn


Postopek : 2011/2196(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0094/2012
Predložena besedila :
A7-0094/2012
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prihodnosti regionalnih letališč in storitev zračnega prevoza v EU

(2011/2196(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi“ (COM(2006)0819),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Smernice Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč“ (2005/C 312/01),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU in sosednje regije: prenovljeni pristop k prometnemu sodelovanju (COM(2011)0415),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU[1],

–   ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom„Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0094/2012),

A. ker za zdaj ni splošno sprejete opredelitve „regionalnega letališča“; ker letališča, ki jih koristijo večinoma potniki iz glavnega mesta, niso vključena v področje tega poročila; ker obstajajo predlogi, da bi se regionalna letališča, to so letališča, ki niso vozlišča, delila na večja in manjša letališča na podlagi povezav, ki jih nudijo, števila potnikov in povezav z večjimi mesti in večjimi letališči, in ker se Komisija poziva, naj določi skupna merila, da se lažje pride do ustrezne opredelitve „regionalnega letališča“, ki bo upoštevala vse omenjene dejavnike; ker bi moral biti kot „regionalna storitev zračnega prevoza“ opredeljen vsak let z odhodom z regionalnega letališča ali pristankom na njem;

B.  ker regionalni letalski promet, tako kot drugi načini prevoza, bistveno prispeva k mobilnosti državljanov; ker lahko večja povezanost in učinkovita intermodalna mobilnost znatno prispevata k boljšemu dostopu do regij, podjetij in turizma ter razvoju povezanih storitev in širjenju gospodarske blaginje;

C. ker neenak materialni položaj državljanov in različne stopnje razvoja infrastrukture vodijo do razlik pri možnostih uporabe regionalnih letalskih povezav v državah članicah;

D. ker je povezanost, ki jo letalski promet omogoča državljanom in podjetjem v regijah EU ter zlasti težko dostopnim regijam in otokom zelo pomembna in prispeva k zagotavljanju gospodarskega preživetja teh regij; ker evropska letališča omogočajo veliko omrežje 150 000 povezav med dvema mestoma;

E.  ker se veliko število regionalnih letališč sooča z letalsko družbo z dejanskim monopolom, ki svoj položaj lahko izkorišča za izvajanje pritiska z vse več zahtevami do zadevnega letališča in lokalnih in/ali regionalnih organov, med drugim v zvezi z letališkimi pristojbinami in dajatvami za varnost v letalstvu;

F.  ker se je prodaja na drobno na letališčih zaradi uvedbe omejitev za ročno prtljago nekaterih letalskih prevoznikov občutno zmanjšala; ker je zaradi pravila enega dovoljenega kosa prtljage, ki ga uporabljajo letalske družbe, zlasti nizkocenovne, ki večinoma letijo s takšnih letališč, pa tudi zaradi drugih ukrepov za zmanjšanje stroškov, potovanje postalo težavnejše, zaradi česa se je dramatično zmanjšala prodaja na tleh, na nekaterih regionalnih letališčih za skoraj 70 %; ker je tretjina dobička od prodaje na drobno na letališčih usmerjenega v subvencioniranje letalskih družb prek kompenziranja letaliških taks;

G. ker je španska vlada letalskim družbam izrecno prepovedala izvajanje pravila enega dovoljenega kosa prtljage pri vzletu s španskih letališč;

H. priznava, da imajo velika letališča v nekaterih državah članicah EU premajhne zmogljivosti;

I.   opozarja, da je finančna in dolžniška kriza precej spremenila pogoje za financiranje letališč EU, zlasti tistih, ki niso vozlišča;

J.   ker bi morala izgradnja novih regionalnih letališč temeljiti na analizi stroškov in koristi;

K. ker bi morale naložbe javnega sektorja v reformiranje letališč izkazovati določeno povezavo med količino porabljenega denarja in številom potnikov, ki uporabljajo infrastrukturo;

Ekonomika regionalnih storitev zračnega prevoza

1.  poudarja potrebo po obveznosti izvajanja javnih storitev za storitve zračnega prevoza v gospodarskem in javnem interesu, zlasti tiste, ki povezujejo odročne regije, otoke in najbolj oddaljene regije, glede na njihovo oddaljenost ter fizične in naravne značilnosti, da se zagotovita popolna dostopnost in ozemeljska vključenost teh regij in otokov; poudarja, da bi bilo treba ohraniti obstoječe obveznosti javnih storitev; je prepričan, da take storitve brez javnih sredstev ne bi bile ekonomsko upravičene; poudarja pomen povečanja konkurenčnosti najbolj oddaljenih regij in spodbujanja njihovega povezovanja z drugimi regijami, da se zapolni gospodarska vrzel, ki jih loči od preostale Evrope;

2.  meni, da je priporočljivo preprečiti povečevanje števila regionalnih letališč, in ugotavlja, da bi bilo treba razvoj le-teh usmeriti, da ne pride do izgradnje nerabljene ali neučinkovito rabljene letališke infrastrukture, ki bi postala ekonomsko breme za odgovorne organe; trdi, da bi bilo nasprotno treba okrepiti obstoječe povezave, zlasti na geografsko prikrajšanih območjih (na primer otokih); zato pozdravlja vsako pobudo za spodbujanje povezav, katere namen je razvoj vloge javnega prevoza, vključno s cestnim; poudarja, da bi javno financiranje regionalnih letališč moralo biti združljivo s členoma 106 in 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašata na državno pomoč; meni, da bi bilo treba določiti sistem kazni za letalske družbe, ki po prejemu sredstev regionalna letališča zapustijo pred določenim datumom;

3.  poziva Komisijo, naj pregleda Sklep 2012/21/EU o uporabi člena 106(2), s katerim je bil prag državne pomoči, ki jo lahko prejme neko letališče brez obveznosti priglasitve Komisiji, znižan na 200.000 potnikov na leto, pri čemer naj upošteva, da smernice Skupnosti 2005/C312/01 določajo, da lahko letališče postane stroškovno učinkovito s prometom, ki presega 500.000 potnikov na leto;

4.  meni, da bi morale nacionalne in regionalne oblasti izdatno podpreti regionalna letališča zaradi njihovega majhnega okoljskega vpliva, pri čemer bi se morale o tem posvetovati z lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi; meni, da bi na podlagi analiz razmerja med stroški in koristmi morala biti tudi upravičena do vlaganja vlog za pridobitev finančnih sredstev iz skladov EU ter drugih instrumentov finančnega inženiringa, ki jih financirajo skladi EU v okviru novega programa; priporoča Komisiji, naj upošteva priložnosti, ki jih ponujajo regionalna letališča kot del evropskega osrednjega prometnega omrežja;

5.  poziva k jasno opredeljenim in preglednim merilom za pridobitev subvencij in javnih sredstev;

6.  poziva Komisijo k uravnoteženemu pristopu v prihodnjih revizijah letalskih smernic, s čimer bo zagotovila socialno in ekonomsko uspešen razvoj regionalnih storitev zračnega prevoza ob upoštevanju razvoja infrastrukture, potrebne za zagotavljanje intermodalnosti, hkrati pa bo zagotovila dostopnost teh storitev za državljane EU in upoštevala načela subsidiarnosti in sorazmernosti;

7.  poziva Komisijo, naj pri podpiranju razvoja regionalnih letališč in izgradnje novih regionalnih letališč, zlasti v državah, katerih nacionalna letališča ležijo na obrobnih območjih, posveti posebno pozornost uravnoteženemu teritorialnemu razvoju regij, ki sodijo v raven 1 in 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (Nomenclature of Territorial Statistical Units – NUTS), da se zagotovita inovativnost in konkurenčnost v regijah, ki so oddaljene od prestolnice in prometno slabo dostopne, ter pospeši razvoj pravih gospodarskih in prometnih vozlišč;

8.  poudarja, da primeren razvoj regionalnih letališč pripomore k vzporednemu razvoju turističnega sistema, ki je življenjsko pomemben za številne evropske regije;

9.  ugotavlja, da se je turizem izkazal za odpornega proti gospodarski krizi, ter meni, da je treba posebno pozornost nameniti vsem vidikom ali odločitvam gospodarske politike, ki bi ga podpirali ali pospeševali, kot so projekti zračnega prometa in letališke infrastrukture;

10. poudarja, da nekatera regionalna letališča obratujejo samo v sezonah množičnega turizma, kar pogosto predstavlja dodaten organizacijski problem, višje stroške na enoto itd.; poziva Komisijo, naj pri sprejemanju nove zakonodaje za ta sektor upošteva posebno naravo in težave teh sezonskih regionalnih letališč;

11. poudarja, da postajajo regionalna letališča vse pomembnejša za čarterske in nizkocenovne letalske prevoznike; poudarja, da je danes za čarterske prevoznike najbolj racionalno, da ponujajo lete na dolge razdalje do počitniških destinacij z letali z manjšo razdaljo med sedeži in s slabšimi storitvami na krovu v primerjavi s tradicionalnimi rednimi letalskimi prevozniki ter pogosto z regionalnih letališč, ki ne morejo podpirati rednih linij, in leteč na razdaljah, ki presegajo konkurenčni doseg nizkocenovnih prevoznikov in njihovih zrakoplovov za kratke razdalje; opozarja, da so zrakoplovi z ozkim trupom priljubljeni na krajših progah, zlasti kjer mrežni prevozniki oskrbujejo vozlišča z regionalnih letališč, in pri nizkocenovnih prevoznikih;

12. poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvajanje evropske in nacionalne zakonodaje o socialnih pogojih in pogojih zaposlovanja letalskih družb, da osebje, ki je zaposleno na regionalnih letališčih, ne postane žrtev socialnega dampinga in da se v letalskem sektorju lahko zagotovijo poštena konkurenca in enaki konkurenčni pogoji; poziva, da mora biti osebje letališč, zlasti tistih, kjer so za večino prometa odgovorne nizkocenovne letalske družbe, deležno dostojnih pogodbenih pogojev;

13. izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da nekatere prakse nizkocenovnih letalskih družb, ki pogosto letijo z regionalnih letališč, vodijo k slabši kakovosti storitev za potnike in slabšanju delovnih pogojev; ob upoštevanju agresivne poslovne prakse nekaterih nizkocenovnih letalskih družb, ki letijo z regionalnih letališč, s čimer izkoriščajo svojo prevlado, in glede na to, da so komercialne dejavnosti pomemben vir dohodka regionalnih letališč, ga skrbijo omejitev na en kos prtljage in druge omejitve za ročno prtljago, ki so jih uvedle nekatere letalske družbe; meni, da te prakse kršijo konkurenčno pravo in da lahko te omejitve predstavljajo zlorabo položaja posameznega prevoznika; zato poziva države članice, naj določijo skupne maksimalne omejitve, ki naj se naložijo letalskim družbam v zvezi s temi omejitvami, in meni, da bi se preverjanja glede omejitev teže in velikosti prtljage morala izvajati pred prihodom na terminal za vkrcanje;

14. poziva, da se nakupi na drobno na letališčih obravnavajo kot „bistveni predmeti“, kot zdaj velja denimo za plašče; odobrava potezo Španije, ki je ravnanje iz odstavka 13 na svojem ozemlju označila za nezakonito[2], in Komisijo poziva, naj preuči uvedbo podobnega ukrepa za vse letalske storitve z izvorom v Evropi;

15. meni, da je prevoz blaga pozitiven dejavnik za regionalna letališča, ki lahko pospeši razvoj in zaposlovanje, tudi z vzpostavitvijo s tem povezanih storitev na tleh ter podjetij, povezanih z regionalnimi letališči; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo, ki bo spodbujala prevoz blaga in olajšala sodelovanje med sosednjimi regionalnimi letališči;

16. poziva organe držav članic, naj predložijo načrte za razvoj obstoječih regionalnih letališč in povečanje njihove učinkovitosti;

17. meni, da regionalna letališča ne bi smela biti orodja za povečevanje javnega primanjkljaja, ampak bi praviloma morala biti ekonomsko trajnostna na srednji rok;

Okolje in inovacije

18. poziva Komisijo in države članice, naj nujno pospešijo razvoj skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa SESAR, pobude Čisto nebo in uvedbo zakonodaje o enotnem evropskem nebu; opozarja, da bodo z delovanjem programa SESAR in pomembno vlogo storitve EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) regionalna letališča upravičena do projektov, kot so kontrolni stolpi na daljavo, upravljanja hitrosti in prezasedenosti ter izboljšanih operativnih postopkov;

19. priznava, da upravljanje zmogljivosti na „koordiniranih letališčih“ ni enako kot na „nekoordiniranih letališčih“; meni, da je mogoče izkoristiti še veliko zmogljivosti na mnogih regionalnih letališčih in da je mogoče z uporabo teh neizkoriščenih zmogljivosti zmanjšati preobremenjenost in čakalne vrste na večjih letališčih ter omejiti vpliv na okolje; priznava, da dobre povezave med glavnimi letališči in bližnjimi regionalnimi letališči lahko pripomorejo k zmanjšanju preobremenjenosti;

20. izpostavlja vlogo regionalnih letališč kot pomembnih dejavnikov za razvoj inovacijskih grozdov, saj zmanjšujejo lokacijske stroške za novoustanovljena podjetja, zlasti v geografsko oddaljenih regijah;

21. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj pri odločanju o lokaciji letališč ali ko regionalna letališča potrebujejo obnovo ali širitev, poleg ekonomskih in finančnih vidikov upoštevajo okoljske, ozemeljske, geološke in meteorološke dejavnike ter razumska merila; obenem poudarja, da je pred gradnjo novih pomembno uporabljati in posodabljati obstoječe strukture;

Preobremenjenost in večmodalnost

22. ugotavlja, da nedavne študije navajajo, da evropske regije izgubljajo neposredne povezave z nekaterimi najbolj obremenjenimi letališči, in je razočaran, ker študije, ki jih opravlja Evropska Komisija, obravnava samo večja letališča; zato predlaga, naj se področje preučevanja prihodnjih študij razširi na regionalna letališča, medtem pa spodbuja države članice in Komisijo, naj spodbudijo povezave med regionalnimi in glavnimi letališči v državah članicah, s čimer bi spodbudili gospodarsko dejavnost na območjih v bližini regionalnih letališč, hkrati pa ponudili eno od rešitev za težavo preobremenjenosti letalskega prevoza v Evropi;

23. poziva vse strani in institucije, ki sodelujejo pri reviziji Uredbe (EGS) št. 95/93 (kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 793/2004), naj se usmerijo v zagotavljanje novih zmogljivosti na letališčih, ne na cenovno politiko izrivanja regionalnih storitev zračnega prevoza s trga; meni, da je nujno, da imajo regionalna letališča dostop do vozlišč, ter da je treba to pri reviziji Uredbe (EGS) št. 95/93 upoštevati, zlasti v sklopu načrtov za sekundarno trgovanje s sloti in predvideno postopno uvedbo drugih tržnih mehanizmov, vključno s primarnim trgovanjem, zaradi katerih bi se lahko pretrgale povezave med regionalnimi in večjimi letališči;

24. poziva Komisijo k racionalnemu pristopu pri upravni in pravni ureditvi upravljanja slotov na regionalnih letališčih, saj bi odsotnost le-tega lahko omejila omrežje; poziva Komisijo, naj glede na to, da se glavna vozliščna letališča približujejo največji možni zmogljivosti, pripravi strategijo za dodeljevanje slotov regionalnih letališč, da se privabijo nove letalske družbe ter spodbudijo konkurenčnost, razbremenitev glavnih letališč in razvoj regionalnih letališč;

25. obžaluje, da regionalna letališča, ki ležijo zunaj mestnih središč, pogosto niso ustrezno povezana s kopenskim prometnim omrežjem; poziva države članice, naj razvijajo intermodalne politike in naj vlagajo v strateško pomembne intermodalne povezave, recimo povezave z železniškim omrežjem, saj bo izboljšana povezanost regionalnih letališč z drugimi deli prometnega omrežja ob preobremenjenosti vozliščnih letališč in ozkih grlih na njih privedla do pogostejšega prehajanja na regionalna letališča;

26. opozarja, da pomanjkanje odločnih ukrepov za povečanje dostopnosti regionalnih letališč prek ustreznih povezav z mestnimi središči, tudi na podlagi naložb v prometno infrastrukturo, omejuje gospodarski in družbeni razvoj regij;

27. opozarja na potrebo po boljši povezavi med različnimi načini prevoza; poziva Komisijo, naj predloži sporočilo, s katerim bo panogo spodbudila k oblikovanju večmodalnih enotnih vozovnic v železniškem in letalskem sektorju; opozarja na dejstvo, da se tovrstni programi v nekaterih državah članicah že izvajajo, zato poziva vse strani k izmenjavi najboljših praks na tem področju;

28. ugotavlja, da je v Evropski uniji treba nujno zagotoviti zmogljivost letališč, da ne bi izgubili konkurenčnosti v primerjavi z drugimi regijami, ki doživljajo rast, in da bi s tem preprečili preusmeritev prometa v sosednje regije; meni, da regionalna letališča lahko pripomorejo k zmanjšanju obremenjenosti glavnih evropskih letališč in jim pomagajo pri ohranitvi vodilnega položaja;

29. meni, da bi bilo v načrtih za razvoj omrežja železniškega in cestnega sektorja treba upoštevati lokacijo letališč, da bi slednja vključili v prometna omrežja na tleh med njihovo izgradnjo; ugotavlja, da je za izboljšanje mobilnosti ljudi in poenostavitev prevoza blaga treba razviti omrežja regionalnih letališč, ki temeljijo na integriranih povezavah z večjimi letališči;

30. poudarja, da bo dobro razvito omrežje regionalnih letališč izboljšalo tudi varnost potnikov, saj bo med drugim zagotovilo razpoložljivost omrežja zasilnih ali alternativnih letališč v primeru poslabšanja vremenskih ali drugih okoliščin;

31. meni, da je vključitev specializacije za tovorni promet kot bistvenega elementa, ki bo prispeval k načrtovanju zemljevida letališč in h kar najboljši uporabi razpoložljive infrastrukture, ključnega pomena; opozarja, da bi primerna uporaba tega načela, skupaj s primernim upravljanjem slotov za porazdelitev potniškega in tovornega prometa, morala pomagati preprečiti zasičenost glavnih letališč; poudarja pomembno vlogo regionalnih letališč v tej strategiji;

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)

32. meni, da so regionalna letališča ključnega pomena za teritorialno kohezijo ter družbeni in gospodarski razvoj regij, zlasti v regijah, kjer primanjkuje drugih oblik prevoza; zato poziva k upoštevanju regionalnih letališč v prihodnji politiki vseevropskega prometnega omrežja; je nadalje trdno prepričan, da bi morala biti večja regionalna letališča s stalnim prometom skozi vse leto, ki znatno prispevajo h gospodarskemu razvoju, ponovnem zagonu industrije in zaposlovanju v svoji regiji, vključena v načrtovanje omrežja TEN-T, še zlasti tista letališča z velikim številom povezav s tretjimi državami in prometom znotraj Evrope, ki prispevajo k večmodalnemu značaju prometa v svoji regiji, ter tista regionalna letališča, ki lahko pomagajo pri odpravljanju ozkih grl;

33. poudarja, da bi regionalna letališča v čezmejnih regijah, ki se nahajajo v neposredni medsebojni bližini, morala sodelovati pri uporabi obstoječih zmogljivosti in slednje usklajevati, kar bi moral biti predpogoj za sofinanciranje EU iz sklada za vseevropska prometna omrežja ter Kohezijskega sklada in regionalnih skladov;

34. meni, da bi lahko regionalna letališča imela vodilno vlogo v okviru omrežij TEN-T pri oblikovanju širšega skupnega evropskega zračnega prostora, ki bi zajemal milijardo ljudi v EU in sosednjih državah, v skladu s sporočilom Komisije (COM(2011)0415);

35. obžaluje, da Komisija ni upoštevala zahteve Parlamenta in Sveta iz člena 10(4) Odločbe 884/2004/ES po povezavah regionalnih letališč z omrežjem, zlasti glede na potrebo, da se zagotovijo letalske povezave z evropskimi regijami poleg razvoja vlakov, saj ima v nekaterih okoliščinah letalski promet širši domet in je lahko na trgih z majhno ponudbo in povpraševanjem učinkovitejši tako časovno, cenovno in z vidika vpliva na okolje; zato opozarja na velik pomen povezovanja železnice, zlasti železniških storitev visoke hitrosti in na dolge razdalje, z letališči;

36. meni, da bo širša vključitev letališč v nove smernice za omrežje TEN-T naložbenim projektom v letališko infrastrukturo olajšala dostop do zasebnega financiranja, kar bo ugodno znamenje za kapitalske trge; poziva Komisijo, naj ob reviziji omrežja TEN-T prizna bistveno povezavo med regionalnimi storitvami zračnega prevoza in gospodarsko obnovo;

Varnost

37. opozarja, da so stroški izvajanja varnostnih ukrepov na manjših regionalnih letališčih sorazmerno višji kot na večjih letališčih zaradi ekonomije obsega; meni pa, da predlogi v zvezi s financiranjem varnostnih ukrepov ne smejo izkrivljati konkurence med letališči ali skupinami letališč;

38. opozarja, da direktiva EU o letaliških pristojbinah4 zajema samo letališča z več kakor 5 milijoni potnikov in/ali največje letališče v vsaki državi članici EU; meni, da bi morala biti ocena učinka na mala ali srednje velika letališča ključni del vsake revizije ustreznih direktiv;

39. poziva Svet, naj sprejme stališče o letaliških varnostnih pristojbinah, in meni, da bi morala za strožje varnostne ukrepe plačevati zadevna država članica iz splošne obdavčitve, saj je varnost v letalstvu predmet nacionalne varnosti; poudarja, da bi morala podobna pravila veljati za druge oblike prevoza, da se zagotovi poštena konkurenca;

40. priznava potrebo po zanesljivi opremi za pregledovanje vsebnosti tekočin, aerosolov in gelov, ki zagotavlja visoko verjetnost odkritja široke palete tekočih eksplozivov, ter Komisijo poziva, naj preuči posledice izpolnjevanja prihodnjih zahtev za pregledovanje vsebnosti tekočin, aerosolov in gelov za regionalna letališča;

41. opozarja na posledice novih predpisov na letalski tovor, zlasti na dejstvo, da so številna regionalna letališča odvisna od tovornega prometa; poziva države članice in Komisijo, naj preučijo gospodarske posledice teh predpisov ter s tem zagotovijo, da špediterji svojega poslovanja ne bodo prenesli ven iz EU;

Preglednost

42. predlaga, da morajo družbe vsem prebivalcem vseh držav EU zagotoviti možnost brezplačnega plačevanja s kreditno ali plačilno kartico, ter priporoča, da s to kartico ne bi smeli biti povezani nobeni mesečni ali upravni stroški, četudi jo ponuja družba, ločena od letalske družbe, in da bi bilo treba v primerih, ko letalski prevozniki veliki večini potnikov zaračunavajo dodatno pristojbino, povezano s plačilom, te pristojbine prepovedati in jih obravnavati kot neizogibne ter jih kot take vključiti v objavljeno ceno;

43. opozarja, da čeprav je v nekaterih letalih prostor za shranjevanje omejen, ne obstajajo splošne smernice glede mer ali mase ročne ali osebne prtljage na letih znotraj EU; predlaga, naj Komisija panogo spodbudi k določitvi skupnih zgornjih mej za omejitve, kar bi prispevalo k večji gotovosti potnikov med leti; meni, da bi bilo treba v ta proces pritegniti ICAO, da bi ta ureditev lahko zaživela na svetovnem trgu;

44. ugotavlja, da nekatere letalske družbe za oddano prtljago zaračunavajo pristojbine, ki se pogosto zdijo nesorazmerno visoke, in poziva Komisijo, naj to prakso razišče ob upoštevanju prakse iz odstavka 13 ter poštene in pregledne politike določanja cen;

45. predlaga omejitev zneska, ki ga letalske družbe zaračunajo za dodatno in pretežko prtljago;

Dostopnost

46. poziva družbe, odgovorne za upravljanje regionalnih letališč, naj izvedejo konstrukcijske spremembe, ki so potrebne za sprejem invalidov, da bodo slednji lahko brez pomoči dostopali do različnih območij letališča ter brez težav uporabljali vse storitve;

47. poudarja, da regionalna letališča po zaslugi svojih majhnih terminalov, kompaktnosti in organizacije predstavljajo dodatno vrednost za potnike z zmanjšano gibljivostjo, potnike, ki potujejo z družino, itd.; poziva Komisijo, letališča in druge zainteresirane strani, naj za njihov vzgled vzamejo zasnovo in konstrukcijo terminalov, ki so potnikom dostopnejši in prijaznejši;

48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

  • [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0250.
  • [2]  Zakon št. 1/2011 (z dne 4. marca 2011) o vzpostavitvi državnega programa za varnost v civilnem letalstvu, s ki spreminja zakon št. 21/2003 o varnosti letalskega prometa (z dne 7. julija 2003).

OBRAZLOŽITEV

Regionalna letališča in storitve zračnega prevoza so pomembna sredstva za lažje nemoteno izvajanje enotnega trga EU, saj prispevajo k pretoku ljudi in blaga med regijami, poleg tega pa so tudi pomembna gonila gospodarske rasti. Skupaj širijo obzorja tradicionalnih trgovskih poti ter v mesta in regije v svojem dometu vnašajo pomemben zagon. Zaradi pomena te infrastrukture in storitev za ljudi, ki živijo zunaj večjih mestnih središč, in za EU kot celoto, poročevalca močno skrbi dejstvo, da Evropska komisija pri predlogih zakonodaje s področja letalstva pozornost namenja predvsem večjim letališčem, ki so hkrati prometna vozlišča. V poročilu, ki opozarja, kako evropska zakonodaja pogosto nenamerno, toda nesorazmerno vpliva na regionalna letališča in storitve zračnega prevoza, predstavljam priporočila za izboljšanje tega neravnotežja. V razpravo ponujam tudi možnosti politik, ki bi jih Evropska komisija lahko sprejela, s čimer bi izboljšala poslovno in ekonomsko učinkovitost regionalnih letališč in storitev zračnega prevoza ter izkušnje potnikov, ki uporabljajo te zmogljivosti in storitve.

V uvodu sem že navedel, da so regionalna letališča z gospodarskega vidika pomemben prispevek k družbi, zato me preseneča, kako težko je priti do enotne opredelitve regionalnega letališča. V pogovorih s Komisijo in tudi z akterji iz te panoge sem slišal številne neprimerne, nasprotujoče si in pogosto konkurenčne opredelitve. Če želi Komisija obravnavati prihodnje potrebe številnih regionalnih letališč v EU, potem potrebuje jasno, konkretno, enotno in natančno opredelitev regionalnih letališč. Po EU je posejanih množica regionalnih letališč, ki se močno razlikujejo po velikosti, ponujanih storitvah, ciljnih trgih in storitvah zračnega prevoza na teh letališčih. Zato je vsaka opredelitev, ki določa zgolj poljuben prag glede števila potnikov ali vključuje katero koli letališče zunaj prestolnic ali osrednjih regij, neprimerna. Glede na to, da trenutno ni ustrezne opredelitve, je poročevalec za namen tega poročila izbral preprosto, široko opredelitev, po kateri je regionalno letališče opredeljeno kot vsako letališče, ki ni vozlišče (ne glede na število potnikov), regionalna storitev zračnega prevoza pa kot vsak let z regionalnega letališča ali s pristankom na njem.

Letalstvo je panoga z majhnimi maržami, zato je v EU nujno ustvariti letalstvo, ki bo močno, konkurenčno in rentabilno. To še zlasti velja na regionalni ravni, kjer so marže pogosto najnižje. Poleg gospodarskih ovir se soočamo tudi z ovirami, povezanimi z vplivom letalstva na okolje, preobremenjenost, varnost ter potrebo po boljši opredelitvi njegovega bistvenega prispevka k prometnemu omrežju EU. Poročevalec je poskušal zajeti vsa ta ključna področja in poleg vprašanj, ki zadevajo zgolj letalsko panogo na regionalni ravni, obravnavati tudi načine, kako lahko ta prispeva k oblikovanju učinkovitejšega zračnega prostora v celotni EU. Tako sem denimo prepričan, da bi lahko tista regionalna letališča, ki ne izkoriščajo vseh svojih zmogljivosti, prispevala k zmanjšanju ozkih grl na preobremenjenih vozliščih, zlasti za regionalne lete. Če bi bilo to ustrezno izpeljano, bi bilo preobremenitev manj, izboljšala pa bi se tudi okoljska učinkovitost. Komisijo hkrati pozivam, da pri obravnavi slotov posebno pozornost nameni regionalnim letališčem in storitvam zračnega prevoza, saj obstaja tveganje, da bodo izrinjeni s trga v luči večjega povezovanja med večjimi letališči, letalskimi družbami in njihovimi združenji. Nekonkurenčen in monopolni trg bi bil ne samo izredno škodljiv za letalstvo na regionalni ravni, temveč tudi za državljane EU, ki bi imeli manj izbire, kar pomeni tudi višje cene.

Komisijo in države članice sem pozval, naj nujno pospešijo razvoj programa SESAR in enotnega evropskega neba, saj bi imelo njuno dokončanje velike ekonomske in okoljske prihranke zaradi večje učinkovitosti, ker bodo regionalna letališča upravičena do projektov programa SESAR, kot so kontrolni stolpi na daljavo. Poleg tega menim, da bi lahko izboljšali učinkovitost prometnega območja EU, če bi nekatera večja regionalna letališča vključili v osnovno omrežje TEN-T. Prepričan sem, da so regionalne storitve zračnega prevoza bistveni sestavni del omrežja, ne pa obrobnega značaja za omrežje TEN-T. Poročevalec meni, da bi s tesnejšo vključitvijo naših regionalnih letališč v prometno omrežje panogo spodbudili k dodatnim koristim za državljane EU, na primer razvoju enotnih večmodalnih železniških in letalskih vozovnic za isto potovanje.

Nazadnje sem se posvetil še zadevam v zvezi s preglednostjo, ki lahko močno prispevajo k izkušnji potnikov, ter možnostim, da regionalna letališča prosto izbirajo ekonomski model z visokimi prihodki. Poročilo se posveča tudi ravnanju nekaterih nizkocenovnih letalskih prevoznikov, kot sta dobro znano dodajanje nekaterih neizogibnih dajatev objavljeni ceni vozovnic ali izjemno stroga in težko uresničljiva pravila enega kosa prtljage, ki lahko močno ogrozijo rentabilnost prodaje na drobno kot vira letališkega dohodka na regionalnih letališčih, ki se pogosto izpogajajo za konkurenčne letališke pristojbine, da pritegnejo letalske družbe.

Prepričan sem, da je treba evropska regionalna letališča in storitve zračnega prevoza obravnavati kot ključni element pri oblikovanju učinkovitega in delujočega prometnega omrežja EU, ki prispeva k trgovini in omogoča mobilnost večjemu številu ljudi. Letalstvo na regionalni ravni ima lahko ključno vlogo pri zagotavljanju, da prosto gibanje v EU ne bo dostopno samo ljudem, ki živijo v velikih prestolnicah, temveč tudi državljanom EU, ki živijo zunaj njih, ter da bodo ta mesta in regije poleg večje mobilnosti imela korist tudi zaradi večjega števila turistov, dostopa do novih trgov in večjih gospodarskih naložb od zunaj.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (6.2.2012)

za Odbor za promet in turizem

o prihodnosti regionalnih letališč in storitev zračnega prevoza v EU
(2011/2196(INI))

Pripravljavec osnutka mnenja: Giommaria Uggias

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen regionalnih letališč v zračnem prometu in njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju teritorialne, ekonomske in socialne kohezije znotraj držav članic in v Uniji s povezovanjem regij; poudarja, da bi bilo treba ohraniti obstoječe obveznosti javne službe ter da bi vse v prihodnosti dogovorjene obveznosti morale zagotoviti dostopnost in ozemeljsko celovitost regij, kot so najbolj oddaljene, obrobne ali otoške regije ali osrednja območja, oddaljena od glavnih prometnih poti, saj bi jim ustrezne prometne povezave omilile slabši geografski položaj; meni, da bi za dosego tega cilja morali dati prednost izboljšanju intermodalnosti; podpira možnost sklepanja partnerskih sporazumov, ki naj jih podprejo nacionalni in regionalni organi ter letalski prevozniki; opozarja na pomen letališč, ki so včasih edina učinkovita povezava med regijo in preostalo Evropo; poudarja, da so regionalna letališča potrebna tudi v najmanj razvitih evropskih regijah, kjer nista dobro razvita cestno ali železniško omrežje; zato meni, da je treba poskrbeti za ustrezno povezavo z regijami; meni, da je zaradi sedanje gospodarske krize in prizadevanj za fiskalno konsolidacijo treba najti pravo ravnovesje med potrebo posameznih letališč po konkurenčnosti in uravnoteženih bilancah ter družbenimi in regionalnimi potrebami, ki jih je treba zadovoljiti;

2.  meni, da bi bilo nadaljnje nerazumno večanje števila regionalnih letališč v nasprotju z merili učinkovitosti in trajnosti; trdi, da bi bilo nasprotno treba okrepiti obstoječe povezave, zlasti na geografsko prikrajšanih območjih (na primer otokih); zato pozdravlja vsako pobudo za spodbujanje povezav, katere namen je razvoj vloge javnega prevoza, vključno s cestnim;

3.  poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj upoštevajo dejstvo, da so dobre zračne povezave pomembne za razvoj lokalnega gospodarstva in turizma, privabljanje vlagateljev in za zagotavljanje hitrega prevoza potnikov in blaga; priznava pomen regionalnih letališč pri izboljšanju mobilnosti in medregionalne povezanosti ter njihov prispevek k povečevanju privlačnosti regij; ugotavlja, da se je turizem izkazal za odpornega proti gospodarski krizi, ter meni, da je treba posebno pozornost nameniti vsem vidikom ali odločitvam gospodarske politike, ki bi ga podpirali ali pospeševali, kot so projekti zračnega prometa in letališke infrastrukture;

4.  izpostavlja vlogo regionalnih letališč kot pomembnih dejavnikov za razvoj inovacijskih grozdov, saj zmanjšujejo lokacijske stroške za novoustanovljena podjetja, zlasti v geografsko oddaljenih regijah;

5.  ugotavlja, da so regionalna letališča pomembna za gospodarsko rast regij in ustvarjanje delovnih mest, zlasti v manj razvitih ali prikrajšanih regijah; v zvezi s tem poudarja, da je treba učinkoviteje izkoristiti možnosti za okolju prijazna delovna mesta; vendar obžaluje visoko število negotovih delovnih mest v sektorju ter meni, da osebje, zaposleno na letališčih ali v družbah, ki nudijo storitve na letališčih, ali v letalskih družbah, ki tam delujejo, mora biti zaposleno na podlagi pogodb z dostojnimi pogoji ter mora biti ustrezno plačano; poudarja, da je treba upoštevati delovne pogoje letališkega osebja, pri čemer je treba zagotoviti minimalne standarde zaščite, ki jih tam, kjer večino prometa zagotavljajo nizkocenovni letalski prevozniki, pogosto ni;

6.  poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj pri odločanju o lokaciji letališč ali ko regionalna letališča potrebujejo obnovo ali širitev, poleg ekonomskih in finančnih vidikov upoštevajo okoljske, ozemeljske, geološke in meteorološke dejavnike ter razumska merila; obenem poudarja, da je pred gradnjo novih pomembno uporabljati in posodabljati obstoječe strukture; opozarja, da je pri razvoju zračnega prometa treba upoštevati cilje, določene v strategiji EU 2020; v skladu s tem priporoča, da letališča do leta 2020 v vsem zračnem prostoru EU dosežejo 30 % zmanjšanje emisij CO2 iz zračnega prometa;

7.  meni, da je zlasti pomembno uporabiti intermodalne prevozne rešitve, kjer je to mogoče; zato meni, da bi bilo glede na trenutno stanje tehnološkega napredka na tem področju treba razviti železniške ali cestne povezave med letališči, kar je idealen način za vključevanje letališč v nacionalna in evropska prometna omrežja ter za reševanje zmogljivostnih težav letališč; meni, da bi boljše povezave med regionalnimi letališči in bližnjimi mesti z lokalnimi železniškimi ali tramvajskimi storitvami lahko ugodno vplivale na okolje in pripomogle k racionalizaciji regionalnega prometa kot celote; poziva, naj se ne zanemari posebnega položaja nekaterih regij, v katerih razvoj intermodalnosti ovirajo njihove fizične in naravne značilnosti; priznava morebitni prispevek regionalnih letališč k zmanjšanju zastojev v potniškem prometu in s tem k razbremenitvi prenatrpanih letališč ter k večji raznolikosti zračnih prometnih poti; poziva organe držav članic, naj predložijo načrte za razvoj obstoječih regionalnih letališč in povečanje njihove učinkovitosti;

8.  meni, da bi morale nacionalne in regionalne oblasti izdatno podpreti regionalna letališča zaradi njihovega majhnega okoljskega vpliva, pri čemer bi se morale o tem posvetovati z lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi; meni, da bi na podlagi analiz razmerja med stroški in koristmi morala biti tudi upravičena do vlaganja vlog za pridobitev finančnih sredstev iz skladov EU ter drugih instrumentov finančnega inženiringa, ki jih financirajo skladi EU v okviru novega programa; priporoča Komisiji, naj upošteva priložnosti, ki jih nudijo regionalna letališča kot del evropskega osrednjega prometnega omrežja;

9.  meni, da bi bilo zaradi doseganja teritorialne kohezije treba na razvoj regionalnih letališč gledati v okviru dejavnosti, katerih cilj je teritorialno sodelovanje, da bi tako spodbujali ravnovesje med regijami z vidika dostopa do letališč in usklajenega razvoja omrežja prometnih povezav;

10. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj zagotovijo, da bodo letališča v skladu s specifično teritorialno oceno, ki bo dala ustrezen pomen čezmejnemu sodelovanju, vključena v načrte za prostorski razvoj regij in upoštevana v strategijah regionalnega razvoja, zlasti v povezavi z integriranimi trajnostnimi načrti za mobilnost, ter, kjer je to primerno, v obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategijah; poziva organe v državah članicah, naj pri pogajanjih za njihove prihodnje operativne programe upoštevajo pomen regionalnih letališč;

11. poudarja pomen priprav, načrtovanja in izvajanje skupnih čezmejnih strategij v zvezi z razvojem letališke infrastrukture in dostopom do nje; izpostavlja pomen evropskega teritorialnega sodelovanja pri uresničevanju teh usklajenih strategij in nujnost nekaterih čezmejnih naložb; poziva, naj se v vsa makroregionalna usklajevanja kot del strategije vključi poglobljena študija o integraciji prometa, zlasti kar zadeva zračni promet, da se doseže resnična socialna in teritorialna kohezija;

12. poudarja pomen povečanja konkurenčnosti najbolj oddaljenih regij in spodbujanja njihovega povezovanja z drugimi regijami, da se zapolni gospodarska vrzel, ki jih loči od preostale Evrope.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Catherine Bearder, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jens Nilsson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Mihalis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Evgeni Kirilov, Lena Kolarska-Bobińska, James Nicholson, Ivari Padar, Heide Rühle, Giommaria Uggias

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Julie Girling

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Spiros Danelis (Spyros Danellis), Eider Gardiazábal Rubial, Alfreds Rubiks, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Petri Sarvamaa