Postopek : 2011/2202(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0120/2012

Predložena besedila :

A7-0120/2012

Razprave :

PV 10/05/2012 - 9
CRE 10/05/2012 - 9

Glasovanja :

PV 10/05/2012 - 12.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 326kWORD 333k
10. april 2012
PE 473.917v01-00 A7-0120/2012

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I – Evropski parlament

(COM(2011)0473 – C7-0257/2011 – 2011/2202(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Bogusław Liberadzki

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I – Evropski parlament

(COM(2011)0473 – C7-0257/2011 – 2011/2202(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010(1),

–   ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 (COM(2011)0473– C7-0257/2011)(2),

–   ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju – oddelek I –Evropski parlament – proračunsko leto 2010(3),

–   ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2010,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2010 skupaj z odgovori revidiranih institucij(4),

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju členov 314(10) in 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), zlasti členov 145, 146 in 147 te uredbe,

–   ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvajanju proračuna Evropskega parlamenta(7),

–   ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Evropske skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2009 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010(9),

–   ob upoštevanju členov 77 in 80(3) ter priloge VI Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0120/2012),

A. ker revizija Računskega sodišča navaja, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2010, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri 93 % izmed 58 preverjenih plačil pa ni bilo pomembnih napak,

B.  ker je generalni sekretar 16. junija 2011 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo osebnih podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I – Evropski parlament

(COM(2011)0473 – C7-0257/2011 – 2011/2202(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010(10),

–   ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 (COM(2011)0473– C7-0257/2011)(11),

–   ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju – oddelek I –Evropski parlament – proračunsko leto 2010(12),

–   ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2010,

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2010 skupaj z odgovori revidiranih institucij(13)

–   ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(14) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju členov 314(10) in 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(15), zlasti členov 145, 146 in 147 te uredbe,

–   ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvajanju proračuna Evropskega parlamenta(16),

–   ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Evropske skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX(17),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2009 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010(18),

–   upoštevanju členov 77 in 80(3) ter priloge VI Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0120/2012),

A. ker revizija Računskega sodišča navaja, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2010, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri 93 % izmed 58 preverjenih plačil pa ni bilo pomembnih napak,

B.  ker je generalni sekretar 16. junija 2011 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

C. ker je to poročilo zaradi dejstva, da so nekatera vprašanja, načeta med razpravo o razrešnici za leto 2010 v Odboru za proračunski nadzor, presegla specifične teme o letu 2010 in so bila vključena v širša vprašanja odbora, osredotočeno predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2010, ob zavedanju, da bi morali biti pristopi k proračunskim zadevam predmet širše razprave v drugih organih,

Izzivi za izvrševanje proračuna v letu 2010

1.      poudarja, da je bilo izvrševanje proračuna v letu 2010 polno izzivov, saj je to bilo prvo polno leto delovanja po evropskih volitvah 2009, in je potekalo v kontekstu stalnih finančnih težav v Uniji;

2.      ugotavlja, da je proračun Parlamenta (dokončna skupna sredstva so znašala 1.616.760.399 EUR v primerjavi z 1.529.970.930 EUR v letu 2009) znašal le nekoliko manj kot petino (19,99 %; 19,67 % v letu 2009, torej manj kot običajni 20-odstotni delež) razdelka V (upravni odhodki) splošnega proračuna Evropske unije za leto 2010;

3.      je seznanjen z odgovorom sekretariata Parlamenta, da so 2010 letni stroški sedeža Parlamenta v Strasbourgu znašali natančno 51.500.000 EUR, od tega je bilo 33.500.000 EUR stroškov povezanih z infrastrukturo, 18.000.000 EUR pa s stroški delovanja za 12 mesečnih delnih zasedanj; poudarja, da so ti uradni zneski veliko manjši od prejšnjih ocen, ki so se gibale med 169.000.000 EUR in 203.000.000 EUR;

4.      ugotavlja, da se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe obseg pristojnosti, dejavnosti in zakonodajnega dela Parlamenta povečal, kar zahteva velike spremembe v organizaciji in delovnih metodah te institucije, da bo mogoče graditi na zakonodajni odličnosti in nadaljevati priprave na pristop Hrvaške k Uniji; ugotavlja še, da so bili v odgovor na nove izzive sprejeti ukrepi za izboljšanje stroškovne učinkovitosti z večjo storilnostjo, prerazporeditvijo zaposlenih in boljšimi delovnimi metodami;

5.      ugotavlja, da je bilo sprejetje spremembe proračuna (št. 1/2010 z dne 19. maja 2010) v znesku 9.397.164 EUR potrebno za financiranje dodatnih odhodkov, izhajajočih neposredno iz začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; ugotavlja tudi, da sta se s to spremembo proračuna povečali zlasti dve proračunski postavki (1 2 0 0 – „Osebni prejemki in nadomestila“ in 4 2 2 0/01 – „Parlamentarna pomoč: lokalni pomočniki“) za dodatno pomoč poslancem pri opravljanju obsežnejših zakonodajnih nalog;

6.      ugotavlja, da je v tem prišlo do konsolidacije in nadaljnje modernizacije uprave z večjim poudarkom na glavnih dejavnosti, prestrukturiranju storitev, boljši uporabi sodobnih tehnologij in tesnejšem medinstitucionalnem sodelovanju;

7.      poudarja, da je bilo leto 2010 prvo leto, ko sta se začela v celoti izvajati nova statuta za poslance in pomočnike (začela sta veljati 14. julija 2009), hkrati pa so začele veljati spremembe izvedbenih ukrepov za oba statuta, ki jih je predlagala začasna skupina za ocenjevanje, kar je povzročilo precejšnje dodatne obremenitve za upravo Parlamenta;

8.      ugotavlja, da je predsedstvo 24. marca 2010 sprejelo srednjeročno strategijo za informacijske in komunikacijske tehnologije (zlasti sistem za upravljanje znanja, ki je njen del) ter srednjeročno nepremičninsko politiko, ki sta imeli tudi pomembno finančno razsežnost;

Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju

9.      ugotavlja, da so v letu 2010 prihodki Parlamenta znašali 243.094.204 EUR (141.250.059 EUR v letu 2009), kar je vključevalo 110.298.523 EUR namenskih prejemkov;

Predstavitev računovodskih izkazov Parlamenta

10.    je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2010, in sicer:

(a) Razpoložljiva sredstva (EUR)

Proračunska sredstva za 2010:

1 616 760 399

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2009:

10 100 000

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2009:

180 265 823

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v 2010:

110 298 523

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2009:

20 637 870

Skupaj:

1 938 062 615

(b) Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2010 (EUR)

Obveznosti:

1 772 219 308

Izvršena plačila:

1.506.555.191

Proračunska sredstva, samodejno prenesena v naslednje leto, vključno s tistimi iz namenskih prejemkov:

341.046.482

Nesamodejno prenesena proračunska sredstva:

9 240 000

Stornirana proračunska sredstva:

80 650 726

(c) Proračunski prihodki (EUR)

Prejeti v letu 2010:

243 094 204

(d) Bilančna vsota 31. decembra 2010 (EUR)

1 612 914 353

11.    ugotavlja, da so bile leta 2010 prevzete obveznosti za 96 % sredstev (93 % leta 2009) v proračunu Parlamenta s stopnjo stornacije 4 % (6,7 % leta 2009) in da je bila tako kot v prejšnjih letih dosežena zelo visoka raven izvrševanja proračuna;

12.    vseeno ugotavlja, da je bil v proračunsko leto 2010 prenesen precejšen znesek (190.365.823 EUR)(19) v največji meri zaradi posebne narave volilnega leta 2009, in poziva k boljšemu načrtovanju odhodkov ter upoštevanju te posebnosti ob naslednjih evropskih volitvah;

13.    ugotavlja, da je ta visoka stopnja izvrševanja v glavnem posledica dveh namenskih prenosov pred koncem proračunskega leta 2010 (9.240.000 EUR za nakup evropske hiše v Sofiji in 10.923.000 EUR za štiri osrednje projekte IT); pozdravlja dejstvo, da med letoma 2010 in 2011 že drugič ni bilo prenosov neizkoriščenih sredstev; kljub temu svojo upravo poziva, naj si v prihodnje prizadeva za boljše in jasnejše proračunsko načrtovanje in disciplino, ter ugotavlja, da bi vključitev nepremičnin, informacijske tehnologije in drugih pomembnih odhodkov v proračun zagotovila popolno finančno preglednost; meni, da je treba vse pomembne izdatke v celoti načrtovati v letnem proračunu in da ti ne smejo nastati zato, da bi prekrili premajhno porabo;

Izjava generalnega sekretarja o zanesljivosti

14.    pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 16. junija 2011 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca glede letnih poročil o dejavnostih odredbodajalcev za leto 2010, s katero je potrdil, da ima zadostna dokazila, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni nadzorni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov;

Letno poročilo o oddanih naročilih

15.    ugotavlja, da so osrednje službe na podlagi informacij, ki so jih posredovale službe za odobritve, za proračunski organ pripravile letno poročilo(20) o dodeljenih naročilih v letu 2010, in se seznanja z naslednjo razčlenitvijo vseh naročil, dodeljenih v letih 2009 in 2010:

Vrsta naročila

2010

2009

Število

Odstotki

Število

Odstotki

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

143

40

27

4

67 %

19 %

12 %

2 %

157

56

34

5

62 %

22 %

14 %

2 %

Skupaj

214

100 %

252

100 %

Vrsta naročila

2010

2009

Vrednost (EUR)

Odstotki

Vrednost (EUR)

Odstotki

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

149 463 916

45 467 211

22 128 145

22 269 303

63 %

19 %

9 %

9 %

415 344 963

34 980 727

36 045 314

70 394 138

75 %

6 %

6 %

13 %

Skupaj

239 328 575

100 %

556 765 142

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, str. 5)

16.    ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2010 in 2009 po vrsti uporabljenega postopka naslednja:

Vrsta postopka

2010

2009

Število

Odstotki

Število

Odstotki

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

72

5

137

34 %

2 %

64 %

73

13

166

29 %

5 %

66 %

Skupaj

214

100 %

252

100 %

Vrsta postopka

2010

2009

Vrednost (EUR)

Odstotki

Vrednost (EUR)

Odstotki

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

143 603 024

2 129 576

93 595 975

60 %

1 %

39 %

415 996 418

9 458 434

131 310 290

75 %

2 %

23 %

Skupaj

239 328 575

100 %

556 765 142

100 %

(Letno poročilo o dodeljenih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, str. 6–7)

Izredni postopki s pogajanji

17.    pozdravlja dejstvo, da od januarja 2010 vsi generalni direktorati v prilogi k letnemu poročilu o dejavnosti navedejo podrobnosti o naročilih, dodeljenih po izrednem postopku s pogajanji in razloge, zakaj je bil uporabljen ta postopek ter preostale podatke, ki jih zahteva odstavek 50 resolucije z dne 5. maja 2010(21) o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek 1 – Evropski parlament;

18.    kot pozitiven označuje trend zmanjševanja števila izrednih postopkov s pogajanji v letu 2010 v povezavi z vsemi naročili, katerih vrednosti presega 25.000 EUR(22)1 (v primerjavi z letom 2009 in prejšnjimi leti), kot je prikazano v spodnji razčlenitvi:

Generalni direktorat

2010

2009

Število

% vseh oddanih naročil GD

Število

% vseh oddanih naročil GD

GD PRES:

5

50,00 %

14

53,85 %

GD IPOL

2

5,56 %

0

0,00 %

GD EXPO

0

0,00 %

1

50,00 %

GD COMM

8

14,81 %

29

42,03 %

GD PERS

0

0,00 %

1

16,67 %

GD INLO:

24

30,00 %

37

38,14 %

GD INTE

3

27,27 %

3

21,43 %

DG TRAD

0

0,00 %

0

0,00 %

GD ZA INOVACIJE IN TEHNOLOŠKO PODPORO

7

53,85 %

4

36,36 %

GD FINS

0

0,00 %

0

0,00 %

Pravna služba

0

0,00 %

0

0,00 %

Parlament, skupaj

49

22,90 %

89

35,32 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, str. 11)

19.    poziva generalne direktorate, kjer sta število oziroma delež takšnih postopkov še vedno visoka, zlasti GD INLO, naj ju zmanjšajo; odločno poziva upravo, naj nadaljuje temeljit pregled teh postopkov, zlasti glede možnega navzkrižja interesov, in naj uporablja strožje in odvračilne sankcije za vse ugotovljene nepravilnosti;

20.    pozdravlja, da je GD PRES v Oddelku za načrtovanje, proračunsko upravljanje in pogodbe oblikoval enoto za naročila, saj bo to povečalo preglednost javnih postopkov;

Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2010

Splošne ugotovitve

21.    pozdravlja dejstvo, da je revizija Računskega sodišča pokazala, da so plačila v celoti brez bistvenih napak, in da Računsko sodišče ni našlo pomembnih slabosti pri ocenjevanju skladnosti nadzornih in kontrolnih sistemov s finančno uredbo;

Upravljanje programa subvencij za skupine obiskovalcev

22.    je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so postopki v letu 2010, v katerih niso bili zahtevani dokazi o dejanskih potnih stroških in ki so vključevali izplačila gotovine vodjem skupin, pomenili tveganje, da se izplačajo preveliki zneski, in onemogočili izvedbo internih kontrol za ta plačila, in je seznanjen s sprejetjem nedavnih sprememb tega sistema; vendar poudarja, da poslanci od skupin obiskovalcev lahko še vedno zahtevajo gotovinsko plačilo; poziva generalnega sekretarja, naj Računsko sodišče zaprosi za mnenje o spremenjenih pravilih;

Zaposlovanje pogodbenih uslužbencev

23.    z razočaranjem ugotavlja, da je bila po ugotovitvah Računskega sodišča v štirih od petih revidiranih primerih, kar pomeni kar 80 % revidiranih primerov, dokumentacija o pregledovanju vlog, izvedbi intervjujev in sklepih o izbiri pogodbenih uslužbencev nepopolna, kar ni imelo za osebje, ki je bilo za to zadolženo, nobenih negativnih posledic in jih zato ni spodbudilo k izboljšanju razmer; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da je treba v prihodnje predložiti popolno dokumentacijo za namene notranje kontrole;

Javna naročila

24.    obžaluje, da je Računsko sodišče v postopkih javnih naročil Parlamenta, ki jih je revidiralo, odkrilo napake, nedoslednosti in druge pomanjkljivosti; opozarja na nedavne ukrepe, sprejete z namenom izboljšanja teh postopkov, in spodbuja svojo upravo, naj na tem področju uvede dodatne izboljšave; pozdravlja razvoj informacijskega orodja Webcontracts, uvedenega leta 2010, ki omogoča oddajo javnih naročil na spletu;

25.    poziva predsedstvo, naj ponovno preuči vse nadzorne mehanizme za javna naročila, da bi zagotovili najbolj konkurenčne cene za ponujene storitve in blago;

Organizacija in delovanje političnih skupin

26.    je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča o prenosu neporabljenih sredstev političnih skupin v naslednje leto in o razdelitvi evropskega volilnega leta na dve polovici, da je bil tako izračuni znesek za prenos še dovoljen; meni, da je treba v prihodnje za izračun zneska prenesenih sredstev političnih skupin uporabiti celotno volilno leto, da se bo mogoče izogniti težavam, podobnim tistim iz začetka leta 2010, saj skupine po volitvah ne prenehajo delovati;

Nadaljnje ukrepanje generalnega sekretarja po resoluciji o razrešnici za leto 2009

27.    z zadovoljstvom ugotavlja, da je Odbor za proračunski nadzor hitro, že 6. oktobra 2011, prejel izčrpen pisni odgovor na resolucijo o razrešnici za leto 2009 in da je bila izmenjava mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor med spremljanjem nadaljnjih ukrepov na osnovi razrešnice za leto 2009 11. oktobra 2011 konstruktivna;

28.    pozdravlja odgovore na številne zahteve v zvezi z omenjeno resolucijo in se veseli dokončanja ukrepov na osnovi naslednjih zahtev iz te resolucije:

(i)          opraviti celovito oceno, ki bo vključevala spremembe števila uslužbencev in razvoj stroškov v vseh službah, na katere je vplivala uvedba novih statutov (za poslance in pomočnike), in jo posredovati pristojnim odborom, skupaj z akcijskim načrtom in oceno posrednih in neposrednih finančnih posledic za proračun Parlamenta za naslednjih 5 let, vključno s sredstvi za morebitne dodatne pisarniške prostore, selitve in stroški za prenove/spremembe (odstavek 7);

(ii)         zagotoviti informacije o stroških prenosa računalniških centrov na zunanje izvajalce v primerjavi s stroški, navedenimi v prejšnjem poročilu o dejavnosti (odstavek 37);

(iii)          sprejeti uradni sklep o odpravi nagrade za novinarstvo (odstavek 93);

(iv)         poročati o skupnih prihrankih, vključno s tistimi, ki so bili doseženi z dodatno racionalizacijo službenih potovanj med tremi kraji dela (odstavek 102);

29.    poziva generalnega sekretarja, naj pristojnemu odboru Parlamenta najpozneje do 31. oktobra 2012 poroča o ukrepih, ki so bili sprejeti oziroma še bodo sprejeti;

Letno poročilo notranjega revizorja

30.    pozdravlja dejstvo, da je podjetje zunanjih ocenjevalcev potrdilo, da služba za notranjo revizijo ustreza najstrožjim merilom skladnosti z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju;

31.    ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 24. januarja 2012 predstavil svoje letno poročilo, ki je bilo podpisano 15. julija 2011, in pojasnil, da je v letu 2010 opravil naslednje revizijsko delo v zvezi z upravo Parlamenta:

-       spremljanje ukrepov po reviziji individualnih pravic uslužbencev;

-       revizija skupin obiskovalcev;

-       spremljanje ukrepov po reviziji stroškov službenih potovanj;

-       spremljanje ukrepov po pregledu notranjih kontrol za dolgoročne pogodbe;

-       spremljanje ukrepov po pregledu upravljanja informacijske tehnologije – načrtovanja in organizacije;

-       revizija določanja plačilne liste;

-       revizija postopka javnega naročanja in izvajanja pogodb v GD ITEC;

-       spremljanje ukrepov po reviziji nadomestila za parlamentarno pomoč;

32.    je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira v naslednjem:

–       čim prej je treba dokončati vse ukrepe, katerih izvedba že zamuja, zlasti najbolj nujne, da se izboljša proces upravljanja GD za kadrovske zadeve ter nadzorno okolje in dejavnosti na področju individualnih pravic zaposlenih, ter izvesti še štiri preostale ukrepe glede stroškov službenih poti, opredeljene v poročilu o notranji reviziji 10/04 z dne 6. maja 2011 o nadaljnjem spremljanju prvotne revizije z leta 2008;

–       spremeniti je treba finančne določbe notranjih pravil o sprejemu skupin obiskovalcev, da se financiranje bolje uskladi z dejanskimi stroški obiskovalcev;

–       dokončati je treba 20 ukrepov na področju upravljanja informacijske tehnologije, katerih izvedba že zamuja;

Značaj in namen poročil o notranji reviziji

33.  sklicuje se na pripombe o poročilih o notranji reviziji v prejšnjih resolucijah o razrešnici; priznava, da so poročila o notranji reviziji sredstvo za izboljšavo sistemov in učinkovitosti ter si jih je mogoče ustrezno razlagati šele, kadar so na podlagi priporočil, ki jih vsebujejo, dejansko uvedene spremembe in doseženi rezultati; vendar poudarja, da potekajoči pregled finančne uredbe obravnava vprašanja razpoložljivosti teh poročil na zahtevo ob upoštevanju odločbe Sodišča Evropske unije glede tega;

VODENJE UPRAVE PARLAMENTA

Poročila generalnih direktorjev o dejavnostih

34. z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi generalni direktorji za izvrševanje proračuna svojih služb v letu 2010 podali izjavo o zanesljivosti brez pridržkov; se zaveda, da so letna poročila o dejavnostih sredstvo za notranje upravljanje, katerega glavni namen je, da generalni sekretar pridobi jasen pregled nad delom uprave in še posebej nad morebitnimi pomanjkljivostmi;

Odgovorni za obvladovanje tveganj

35. z zadovoljstvom ugotavlja, da je odgovorni za obvladovanje tveganj prevzel svoje naloge 1. junija 2010 in poroča neposredno generalnemu sekretarju; pozdravlja objavo priročnika za obvladovanje tveganj 16. decembra 2011 in ponavlja svojo zahtevo, naj odgovorni za obvladovanje tveganj pristojnemu odboru posreduje letno poročilo o dejavnostih za leto 2010 ter ga obvešča o premikih pri izvajanju nove politike obvladovanja tveganj Parlamenta;

36. zahteva, naj odgovorni za tveganja poleg tega pristojni odbor še pred koncem septembra 2012 obvesti o pristopu in sprejetih ukrepih za opredelitev in upravljanje občutljivih delovnih mest;

GD predsedstva (GD PRES)

Varovanje

37. je seznanjen z rahlim zmanjšanjem proračuna za varnost s 45.980.000 EUR v letu 2009 na 45.590.000 EUR v letu 2010; pozdravlja zmanjšanje odhodkov v proračunu za leto 2011 (končna sredstva: 42.830.000 EUR) v primerjavi z letom 2010 in celoviti koncept varnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo julija 2011 in zagotavlja sodobnejše in učinkovitejše varovanje Parlamenta;

38. ponovno poudarja svojo zahtevo generalnemu sekretarju, naj bo za poslance obvezno, da ob prihodu v prostore Parlamenta in odhodu z njih, pokažejo svojo priponko; predlaga, da se tudi priponke poslancev elektronsko preverjajo;  

39.  ugotavlja, da se poziv Parlamenta, naj se odgovornega za obvladovanje tveganja premesti na novo delovno mesto, ni upošteval, saj je na tem mestu isti direktor, kot v času tatvin leta 2009 in 2010;

40.  poudarja, da so se tatvine zgodile v pisarnah poslancev, ko so bile te zaklenjene, kar dokazuje, da je varnost pisarn na nizki ravni; poziva generalnega sekretarja, naj sprejme nujne ukrepe za izboljšanje sedanjih razmer;

41.  je zaskrbljen zaradi slabe varnosti na parkiriščih Parlamenta; ugotavlja, da je bilo na bruseljskih parkiriščih več avtomobilov namerno poškodovanih; poziva predsedstvo, naj primerno ukrepa za izboljšanje teh razmer;

42.  znova poziva generalnega sekretarja, naj do 30. junija 2012 predstavi predloge za učinkovitejši, varnejši in pred goljufijami zaščiten sistem podpisovanja (vključno z razmislekom o uradnih urah za to), še zlasti pa za morebitni prihodnji sistem elektronskega podpisovanja za poslance, tako za dokumente (na primer predloge sprememb) kot za potrjevanje prisotnosti z digitalnim podpisom, čeprav se zaveda, da je od tega mogoče pričakovati zelo majhne prihranke oziroma znižanje stroškov;

43. z zadovoljstvom ugotavlja, da je po sklepu predsedstva z dne 5. julija 2010 internalizacija službe za akreditacije zdaj v zaključni fazi; pričakuje, da bo novi sistem akreditacije omogočil boljše in učinkovitejše storitve; v zvezi s tem meni, da je treba izboljšati in modernizirati varnostno službo Parlamenta z ustrezno profesionalizacijo, zlasti s posebnim izborom in zaposlovanjem, pa tudi s potrebnim poklicnim, dodatnim in osvežitvenim usposabljanjem; z zanimanjem pričakuje razvoj novega celovitega koncepta varnosti, zlasti razlikovanje med razdeljenimi območji, kar bo pomenilo veliko izboljšavo, vsaj kar zadeva varnostne težave, povezane s pisarnami poslancev;

Prestrukturiranje

44. ugotavlja, da je v GD PRES leta 2010 potekalo obsežno prestrukturiranje; pozdravlja centralizacijo finančne službe, načrtovanja in upravljanja javnih naročil in varnosti v direktoratu za vire, ustanovljenem marca 2010;

GD za notranjo politiko (GD IPOL) in GD za zunanjo politiko (GD EXPO)

45.  opozarja na politični pomen delegacij za delo Parlamenta znotraj in zunaj Unije; kljub temu pa ugotavlja, da v njih obstajajo precejšnja razhajanja v stroških na poslanca na dan (ti znašajo od 1.400 EUR do 5.300 EUR), zlasti v delegacijah zunaj Unije; poziva predsedstvo, naj v sodelovanju z vsemi generalnimi direktorati, ki jih to zadeva, opredeli načela za bolj gospodarno in enotno sestavo stroškov za obiske delegacij, pri čemer naj upošteva zlasti njihov politični pomen in trajanje, pa tudi optimalno razmerje med poslanci in uslužbenci; poziva k razvoju sistema IT za konsolidacijo proračuna, ki bo zagotavljal podrobne informacije o proračunu za vsako delegacijo in izboljšal upravljanje porabe;

GD za komuniciranje (GD COMM)

46.  je zaskrbljen, ker proračunska vrstica 3 2 4 2 (Publikacije, informiranje in udeležba na javnih prireditvah) ni dovolj pregledna, razen kar zadeva stroške za zbirko podatkov za spremljanje zakonodaje, in meni, da bi bilo treba zlasti stroške v podpostavki 3 2 4 2/01 razčleniti, da se poveča preglednost v prihodnjih računovodskih letih;

Center za obiskovalce (Parlamentarium)

47.  ugotavlja, da so se prevzete obveznosti v postavki 3 2 4 3 – „Center za obiskovalce“ močno povečale (+227 %) v nasprotju z nezadostno porabo v letu 2009 in so znašale 12.725.985 EUR; opozarja na hud problem z varnostjo spuščenih stropov, zaradi katerega je prišlo do zamude pri izvedbi projekta v letu 2010, uprava pa je morala stornirati 1.000.000 EUR, ki so bili samodejno preneseni iz leta 2009 v leto 2010; ugotavlja, da so skupni stroški ocenjeni na 20.530.000 EUR, kar pomeni 15,3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2007; zahteva zaščitne ukrepe, da ne bi prišlo do podobnih povišanj tudi pri preostalih večmilijonskih načrtih;

48.  pozdravlja odprtje centra za obiskovalce 14. oktobra 2011 (prvotno je bilo načrtovano za evropske volitve leta 2009); kljub vsemu obžaluje velike zamude in večje stroške, kot je bilo predvideno, pri tem projektu; poziva, naj se po dvanajstih mesecih delovanja opravi pregled delovanja centra za obiskovalce, da bi ocenili odziv javnosti, njegove prednosti in slabosti in stroškovno učinkovitost in tako zagotovili, da je cenovno primeren;

Hiša evropske zgodovine

49.  ugotavlja, da je predsedstvo 5. julija 2010 sprejelo posodobljeno komunikacijsko strategijo Parlamenta, ki vključuje projekt Hiša evropske zgodovine, in da je septembra 2010 ta projekt pregledala mednarodna žirija; ugotavlja še, da sredstva v proračunskem poglavju 1 0 6 – „Rezerva za prednostne projekte v pripravi“ za ta projekt niso bila uporabljena, saj so bila prav vsa (5.000.000 EUR) prenesena v poglavje 2 1 0 – „Računalništvo in telekomunikacije“; vztraja, da se predočijo vse finančne posledice projekta, zlasti glede težav, nastalih zaradi podzemne reke Maalbeek, ki teče pod temelji stavbe; znova izraža pričakovanje, da bo stroškovni načrt iz poslovnega načrta strogo spoštovan;

50.  obžaluje, da sklepi predsedstva in drugih organov glede Hiše evropske zgodovine niso temeljili na celotnih "predvidenih" končnih stroških, potrebnih za vzpostavitev popolnoma delujočega projekta; svetuje predsedstvu in kvestorjem, naj v prihodnosti ne odobrijo nobenega projekta ali pobude, za katere ni predložen celoten finančni predračun za neposredne in posredne stroške;

Skupine obiskovalcev

51.  se zaveda pomembnosti programa za obiskovalce za ozaveščanje o Parlamentu in njegovem zakonodajnem delu; je seznanjen z nedavnimi spremembami plačilnega sistema za skupine obiskovalcev, uvedene leta 2010, in poziva k oceni tega sistema in sheme povračil, da se prikaže razvoj stroškov in ugotovi, v kolikšni meri izplačila ustrezajo dejanskim stroškom skupin; predlaga Računskemu sodišču, naj to zadevo spremlja, in z veseljem pričakuje pripombe notranjega revizorja glede uporabe novega sistema;

52.  poziva upravo Parlamenta, naj Parlamentu posreduje poročilo o splošnih izkušnjah ter podrobneje o tem, kakšne so posledice spremenjenih pravil glede velikosti skupin uradnih obiskovalcev za organizacijo in izkoriščenost zmogljivosti;

53.  iz očitnih varnostnih razlogov in za ohranjanje podobe Parlamenta je zaskrbljen zaradi dejstva, da lahko Parlament nakazuje znatne gotovinske zneske odgovorni osebi za skupino obiskovalcev;

Spletna televizija

54.  obžaluje, da EuroparlTV ne more biti obravnavan kot uspešen zaradi zelo nizkega števila neposrednih individualnih uporabnikov(23) (pri tem niso upoštevani gledalci prek partnerskih sporazumov z regionalnimi televizijami), in to kljub znatnim sredstvom, ki jih je prejel leta 2010 (postavka 3 2 4 6); pozdravlja prizadevanja za zmanjšanje proračuna za to televizijo za 14 % (na 8.000.000 EUR) v letu 2011 in v prihodnje; kljub temu obžaluje, da ni mogoče upravičiti dodatnih subvencij, ter poziva generalnega sekretarja, naj pristojnemu odboru poda predloge za zaključek dejavnosti;

Nagrade

55.  ugotavlja, da so stroški v zvezi z nagrado LUX leta 2010 znašali 380.666,18 EUR; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so se stroški tega dogodka v letu 2011 povzpeli na 573.722,08 EUR (več kot za 50 %), in upa, da se bo ta trend z letom 2012 obrnil; izrecno zahteva, da se zmanjša obseg naslednjih dejavnosti, da bi omejili stroške:

- drago oglaševanje v stavbah Parlamenta,

- promocijske dejavnosti na mednarodnih filmskih festivalih,

- obsežni izdatki, povezani s stroški organizacije dogodkov "mini–LUX" v državah članicah;

56. je seznanjen z izdatki nagrad za obdobje 2009–2011:

 

2009

2010

2011

nagrada za novinarstvo

€105 000

€118 059

€154 205

nagrada Saharova

€300 000

€654 542

€652 348

mladinska nagrada Karla Velikega

€24 000

€34 000  

€35 000

nagrada LUX

€320 000

€380 666

€573 722

Skupaj:

€749 000

€1 187 267

€1 415 275

57.  meni, da so bila za 89-odstotno povečanje izdatkov za nagrade med letoma 2009 in 2011 porabljena sredstva, ki bi bila bolje uporabljena drugje; poziva, naj se prihodnji izdatki za nagrade znižajo na raven iz leta 2009;

58.  ugotavlja, da so stroški nagrade za novinarstvo v letu 2010 znašali 118.059 EUR, kar je 18 % več kot leta 2009; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so stroški tega dogodka v letu 2011 narasli za več kot četrtino, in zahteva, da se opravi temeljita analiza stroškov in koristi, preden se iščejo možnosti na tem področju odnosov z mediji ali na drugem področju, zdaj ko je bila nagrada ukinjena;

59.  meni, da nagrade niso osrednja dejavnost Parlamenta in zahteva, da se izvede analiza stroškov in koristi, preden se razvijejo nove pobude glede nagrad, saj je treba upoštevati neprestano slabšanje finančnih in gospodarskih razmer v vseh državah članicah;

Informacijske pisarne in evropske hiše

60. je seznanjen z ustanovitvijo direktorata za vire v letu 2010, ki naj bi med drugim izvajal centralizirano koordinacijo javnih naročil, s tem pa decentraliziranim informacijskim pisarnam ne bo treba več premeščati uslužbencev na občutljivih mestih;

61.  ugotavlja, da 978 misij iz 32 informacijskih pisarn Parlamenta v Bruselj in Strasbourg stane skupno 944 330 EUR, kar v povprečju pomeni 701 EUR za vsako misijo v Bruselj in 1 064 EUR za vsako misijo v Strasbourg; ugotavlja, da misija iz Luksemburga v Bruselj v povprečju stane 250 EUR, misija iz Luksemburga v Strasbourg pa 630 EUR; zahteva, naj se mu tudi v prihodnosti zagotovijo podatki o povprečnih stroških na misijo (odgovori na vprašalnik, stran 68);

Urad za zvezo v Washingtonu

62.  je seznanjen z odprtjem urada EP za zvezo v Washingtonu (EPLO) aprila 2010 in sistema enoletnih misij za štiri uradnike, sprejetega oktobra 2010; ugotavlja, da sicer odprtje washingtonskega urada ni zahtevalo novih delovnih mest, vendar so kljub temu nastali dodatni stroški; želi biti obveščen o ravni teh stroškov za leto 2011 in 2012; poziva, naj se predsedstvu predloži pregled njegove strukture, dejavnosti in stroškov, zadevnim pristojnim odborom pa kopije;

GD za kadrovske zadeve (GD PERS)

63.  pozdravlja dejstvo, da se je uspešnost generalnega direktorata izboljšala na račun zunanjega izvajanja nekaterih funkcij (na primer vodenja jasli) in obsežnejše uporabe informacijske tehnologije pri upravljanju kadrovskih map; pozdravlja izvajanje računalniške aplikacije Streamline;

64. je seznanjen s posledicami sklepa Sveta iz decembra 2009, da odobri samo 1,85-odstotno letno prilagoditev plač namesto 3,7-odstotne, kot je izračunala in predlagala Komisija, zaradi česar so v postavki 1 2 0 0 – „Osebni prejemki in nadomestila“ nastale neporavnane obveznosti (v znesku nekoliko manj kot 6.000.000 EUR oziroma 1,4 %);

65. ugotavlja, da je bilo v kadrovskem načrtu Parlamenta skupaj 6285 delovnih mest: 5348 (ali 85,1 %) v sekretariatu Parlamenta in 937 (ali 14,9 %) v političnih skupinah, torej za 3,35 % več v letu 2010 glede na leto 2009 (+204 novih mest), kar pa je večinoma posledica večjih pristojnosti Parlamenta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009;

66.  je seznanjen s spremembami v sestavi sekretariata, ki jih je predsedstvo sprejelo leta 2009 v okviru priprav na novo parlamentarno obdobje, zlasti z namenom izboljšanja storitev za poslance, in ki so začele veljati takoj v letu 2010; ugotavlja, da so te spremembe zajemale predvsem prestrukturiranje generalnih direktoratov PRES, PERS in INLO, pa tudi ustanovitev direktorata za vire v GD PRES, GD IPOL, GD EXPO in GD COMM, torej štirih direktoratih, katerih delo je predvsem politične narave;

67. ugotavlja, da je bilo 31. decembra 2010 večina uslužbencev v sekretariatu (58,4 %) in v funkcijski skupini AD (51,7 %) žensk; pozdravlja dejstvo, da se je na ravni višjega in srednjega vodstva delež generalnih direktoric v letu 2010 povečal (na 36,4 %, torej 4 od 11), podobno kot delež vodij oddelkov (na 26,2 %);

68.  opozarja na težave pri zaposlovanju uradnikov in uslužbencev iz nekaterih držav članic, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo, Avstrija in Nizozemska, saj je njihov delež med zaposlenimi v sekretariatu Parlamenta občutno nižji kot „demografska teža“ teh držav v Uniji(24), in ugotavlja, da je število zaposlenih, ki so državljani Belgije (13,6 %) in Luksemburga (2,3 %), relativno veliko zaradi krajev dela Parlamenta; poziva predsedstvo, naj pregleda postopke in zahteve zaposlovanja, da bi ugotovilo, kako prispevajo k težavam pri zaposlovanju osebja;

Službena potovanja v tri kraje dela in njihovi stroški

69.  ugotavlja, da je bilo leta 2010 opravljenih 33.200 službenih (uradnih) potovanj v skupnem trajanju 98.629 dni, večina med tremi kraji dela Parlamenta; znova poudarja, da se je treba izogibati nepotrebnim službenim potem med tremi kraji dela in stroškom, ki pri tem nastanejo, z bolj sistematičnimi in dokumentiranimi utemeljitvami ter z boljšim spremljanjem; poziva generalnega sekretarja, naj v postopku podelitve razrešnice poroča o morebitnih prihrankih, doseženih z dodatno racionalizacijo in o nadaljnjih pobudah, ki potekajo oziroma so v pripravi, da bi se zmanjšalo število misij; poleg tega meni, da se v Strasbourgu na splošno ne bi smel sestati noben odbor, razen tisti, čigar dnevni red je neposredno povezan s poročili ali razpravami delnega zasedanja tistega tedna; spodbuja Računsko sodišče, naj še dodatno analizira sedanje postopke misij in predlaga, kako bi izboljšali njihovo učinkovitost; izrecno poziva generalnega sekretarja, naj pregleda delovna mesta izven Bruslja, zlasti pri tistih zaposlenih, ki pogosto potujejo v Bruselj, da bi se ugotovilo, ali jih je treba premestiti; predlaga, da bi bilo morda treba pregledati sporazum z luksemburškimi oblastmi, ki določa število osebja Parlamenta v Luksemburgu ne glede na nove potrebe Parlamenta;

Statuta poslancev in pomočnikov

70.  z zadovoljstvom ugotavlja, da prehod na novi sistem zaposlovanja v glavnem ni vplival na proračun, saj je zaposlitev 1400 pomočnikov izvedlo 15 uslužbencev in pričakuje, da bo prejel izvod poročila o izvajanju novega sistema zaposlovanja, njegovih skupnih neposrednih in posrednih stroških, vključno z nadomestili za brezposelnost, ki jih plačuje Komisija;

71. ugotavlja, da se stanje glede ugotovitev Računskega sodišča o pomanjkljivi dokumentaciji in sledljivosti stroškov za misije pomočnikov, opravljene z zasebnimi avtomobili še ni popravilo; poziva upravo Parlamenta, naj za to zadevo čim prej poišče pregledno in sledljivo rešitev;

GD za infrastrukturo in logistiko (GD INLO)

Politika na področju nepremičnin

72.    je seznanjen s srednje- in dolgoročno nepremičninsko politiko (strategijo za stavbe), ki jo je predsedstvo sprejelo 24. marca 2010, in njenimi glavnimi točkami:

(i)     nakup namesto najema v skladu s priporočili Računskega sodišča;

(ii)     zgodnje plačilo stroškov v zvezi z nepremičninsko politiko (tj. čimprejšnje odplačilo posojil);

(iii)    geografska koncentracija poslopij v treh krajih dela;

(iv)    poseben poudarek na vzdrževanju in obnavljanju stavb;

(v)    čim boljša integracija Parlamenta v urbano okolje;

(vi)    čim boljša dostopnost Parlamenta za invalide in spoštovanje najstrožjih standardov varnosti, zdravja in dobrega počutja ljudi;

(vii)   čim večja prijaznost Parlamenta do okolja;

73.    ugotavlja, da so se stroški vzdrževanja, delovanja in čiščenja stavb v vseh treh krajih dela povečali s 33.700.000 EUR v letu 2009 na 38.700.000 EUR v letu 2010 in da naj bi po napovedih v obdobju 2011–2013 še naraščali, z izjemo rahlega zmanjšanja stroškov v Luksemburgu v letu 2013; ugotavlja še, da se bo v istem obdobju povečevala tudi poraba energije in blaga, sicer ne tako korenito, vendar vztrajno;

74.    je seznanjen s precej nižjimi plačili zakupnin v letu 2010 (5.700.000 EUR v primerjavi z 58.600.000 EUR v letu 2008 – to je bil najvišji znesek v zadnjih letih), manjšimi nihanji stroškov najemnin (25.300.000 EUR v letu 2010 v primerjavi z visoko vrednostjo 31.200.000 EUR v letu 2006 in nizko vrednostjo 19.900.000 EUR v letu 2007) ter zelo različnimi zneski, porabljenimi za nepremičnine, od 165.900.000 EUR v letu 2006 do ničesar v letu 2009 in 20.200.000 EUR v letu 2010;

75.    z zadovoljstvom ugotavlja, da glede na prejete odgovore na vprašalnik o razrešnici napovedi kažejo, da bi morala institucija, če bi imela v najemu vse svoje prostore, v proračunu za leto 2010 predvideti dodatna sredstva za stroške v znesku 163.000.000 EUR, kar ustreza 10 % njenega celotnega proračuna; zato podpira to politiko nakupa namesto najema, ki jo Računsko sodišče toplo priporoča že vrsto let, nazadnje na primer v posebnem poročilu št. 2/2007 o odhodkih za nepremičnine;

76.    ugotavlja, da je stroške odstranjevanja azbesta iz treh stavb v Strasbourgu leta 2010, ki so znašali 2.464.701 EUR, v večini povrnilo mesto Strasbourg, ki je prispevalo 2.015.000 EUR;

77.    ugotavlja, da je Belgija 27. januarja 2010 Parlamentu povrnila znesek 85.987.000 EUR v okviru poravnave stroškov zemljišča, kjer sta bili zgrajeni stavbi Willy Brandt in József Antall, ter razvojnih stroškov za streho nad železniško postajo Bruselj – Luksemburg; poudarja, da je bil ta znesek vključen v računovodske izkaze kot namenski prejemek v skladu s finančno uredbo in je bil uporabljen za financiranje nepremičninskih projektov;

78.    ugotavlja, da je bilo v letu 2010 kupljeno poslopje REMARD v Bruslju (11.000.000 EUR) in da je bil sprejet sklep o nakupu evropske hiše v Sofiji (9.240.000 EUR); obžaluje, da so zaradi tržnih omejitev stroški vzdrževanja, prenove in nakupa po nepotrebnem visoki, pogajanja pa je zelo težko ohranjati zaupna; meni, da bo predlagana zahteva v spremenjeni finančni uredbi, da morajo institucije objaviti svoje nepremičninske načrte za več let vnaprej, povzročila precejšnje stroške za institucije in davkoplačevalce;

79.    ugotavlja, da bi imela možnost neposrednega financiranja stavb v spremenjeni finančni uredbi pozitiven učinek, saj bi Parlamentu omogočila, da uporabi posojila brez tretjih strani, s tem pa bi se zmanjšali stroški in povečala preglednost; poudarja, da je tako urejeno že financiranje zgradbe KAD v Luksemburgu, za katero je bilo sklenjeno partnerstvo z Evropsko investicijsko banko, ki je zagotovila 50 % sredstev;

80.    v zvezi s tem zahteva podrobno poročilo o stroških, ki so že nastali, in stroških, ki bodo za stavbo KAD v Luksemburgu predvidoma nastali v naslednjih 20 letih, s tem pa tudi podrobno razgrnitev skupnih predvidenih stroškov gradnje, ocenjenih stroškov poslovanja in drugih stroškov, povezanih z gradnjo in upravljanjem stavbe;

81.    pozdravlja zagotovilo generalnega sekretarja, da lobisti ali fundacije nimajo več pisarn, a ugotavlja, da sta imeli fundacija Pegasus in skupina Kangaroo do 31. decembra 2011 na voljo pisarne v stavbah Parlamenta;

82.    obžaluje, da so leta 2010 akreditirane lobistične organizacije uporabljale pisarne, kar je ustvarilo ugodnejše obravnavanje teh organizacij z uporabo sredstev davkoplačevalcev v Uniji;

Preskrba s hrano

83.    ponovno poziva k bolj raznolikim možnostim preskrbe s hrano v stavbah Parlamenta, tako da se po preteku sedanjih pogodb ne nudi več monopola enemu ponudniku gostinskih storitev;

GD za prevajanje (GD TRAD) ter GD za tolmačenje in konference (GD INTE)

84.    ugotavlja, da je bilo v letu 2010 prevedenih 1.721.191 strani (od tega 1.033.176 ali 60 % interno), in pozdravlja dejstvo, da je GD TRAD vse dokumente, potrebne za glasovanje, posredoval pravočasno, 90 % vseh prevodov pa je bilo oddanih v določenih rokih, čeprav je bilo 65 % zahtev za prevod posredovanih z zamudo (ne v skladu z rokom desetih delovnih dni iz kodeksa o večjezičnosti);

85.    z zadovoljstvom ugotavlja, da GD TRAD dosega večjo produktivnost in učinkovitejšo uporabo svojega proračuna, hkrati pa še naprej zagotavlja večjezičnost; v zvezi s tem poudarja, da se je interna produktivnost povečala s 1500 na 1800 strani letno; bi pozdravil objavo statistike o produktivnosti vsakega jezikovnega oddelka;

86.    vendar ugotavlja, da se je po povečanju za več kot 10 % stopnje skladnosti s kodeksom o večjezičnosti med letoma 2008 in 2009 (prvo leto izvajanja), ta stopnja zmanjšala med letoma 2009 in 2010(25); poziva odbore, delegacije in politične skupine, naj se strogo držijo rokov, določenih v kodeksu;

87.    pozdravlja novo storitev osebnega tolmačenja, ki jo GD INTE zagotavlja poslancem in ki je bila vzpostavljena po pilotnem projektu v letu 2010;

GD za finance (GD FINS)

88.    z zadovoljstvom ugotavlja, da se je čas plačila faktur leta 2010 skrajšal na 21 dni v povprečju;

Potni stroški

89.    ugotavlja, da so v letu 2010 potni stroški poslancev in zaposlenih znašali približno 107.000.000 EUR(26) (ali 6,6 % vseh končnih proračunskih sredstev) in da je bilo uveljavljeno znižanje za 5 %; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnostih za dodatno zmanjšanje z združevanjem zbranih milj v programih pogostega letenja;

Potovalna agencija

90.    ugotavlja, da so končna proračunska sredstva za potovalno agencijo v letu 2010 znašala 1.438.000 EUR, z visoko stopnjo obveznosti (94 %); ugotavlja še, da se cene vozovnic določijo s pogajanji z letalskimi družbami, kar pomeni, da je dosežena povprečna cena za najboljšo storitev; kljub temu poudarja, da to ne pomeni, da ne bi bilo mogoče na posamezen dan ali za posamezno potovanje poiskati boljših cen pri drugih turističnih agencijah; poziva, naj se z neodvisno preiskavo pripravi finančna revizija potovalne agencije, njene strukture in poslovanja; poziva sedanjo pogodbeno potovalno agencijo, naj si bolj prizadeva, da bi poslancem in osebju zagotovi najcenejše možnosti; poleg tega poziva ustrezni direktorat, naj spremlja raven storitev, ki jih zagotavlja potovalna agencija, in če so te cenovno ugodne ter naj poroča ustreznemu parlamentarnemu odboru do konca leta 2012;

91.    obžaluje, da v nekaterih primerih potovalna agencija ne ponuja najboljših cen v primerjavi z drugimi spletnimi in fizičnimi agencijami; poziva GD za finance, naj razvije primeren mehanizem nadzora, ki bo zagotovil najboljše razmerje med kakovostjo in ceno;

92.    meni, da je treba pridobiti primerljive podatke o cenah letov, da bi za vsak let določili najboljšo ceno;

93.    meni, da mora Parlament prenehati dodeljevati monopolne pogodbe, ko je to mogoče, ter da bi z več kot eno potovalno agencijo poslancem in osebju zagotovili manjše stroške in boljše storitve;

Prenosi neizkoriščenih sredstev

94.    pozdravlja dejstvo, da konec proračunskega leta 2010 ni bilo prenosa neizkoriščenih sredstev, kot je v zadnjih letih zahteval Odbor za proračunski nadzor, torej ni bilo velike razlike med načrtovanim in dejansko izvršenim proračunom, kot se je dogajalo prejšnja leta, in je prepričan, da bi lahko vse institucije Unije v prihodnje olajšale proračunski nadzor in postopek razrešnice, če bi odhodke za nepremičnine načrtovale na pregleden način v okviru proračunskega postopka;

Pokojninski skladi

95.    ugotavlja, da je imel prostovoljni pokojninski sklad v letu 2010 kljub dejstvu, da je njegova vrednost zrasla za 13,3 %, potem ko so si naložbeni trgi opomogli od svetovne finančne krize v letu 2008, na dan 31. decembra 2010 primanjkljaj v znesku 178.960.000 EUR, kar zbuja skrbi o možnih pomanjkljivostih sklada; opozarja, da Parlament zagotavlja izplačila pokojninskih pravic vsem nekdanjim in nekaterim sedanjim članom tega prostovoljnega pokojninskega sklada, ko in če sklad ne more izpolniti obvez; želi vedeti, kako in iz katere proračunske vrstice bo Parlament v tem primeru izpolnil svoje zaveze;

96.    priznava, da je dve tretjini plačil v sklad vplačal neposredno Parlament in ne posamezni člani; opominja člane sklada, da so njihovi prispevki prostovoljni, ter vztraja, da Parlament ne sme več finančno prispevati k izplačilom ali zmanjšanju primanjkljaja sklada, ki morda ni bil primerno strukturiran že od začetka;

97.    ugotavlja še, da so obveznosti po pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem v zvezi z družinskimi in invalidskimi pokojninami (priloga II) znašale 28.950.000 EUR, poudarja, da so stroški v primerih, predvsem italijanskih ali francoskih poslancev, ko se nacionalne pokojninske določbe in določbe Evropskega parlamenta razlikujejo (priloga III), znašali 195.640.000 EUR ter da so obveznosti zaradi novega statuta znašale 152.210.000 EUR (ta znesek se bo povečeval iz leta v leto); opozarja, da sredstva, ki naj bi pokrila te odhodke, ne obstajajo;

GD za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC)

98.    je seznanjen s sklepoma predsedstva z dne 17. junija 2009 in 18. oktobra 2010 o razširitvi območij z dostopom do brezžičnega omrežja (Wi-Fi) v Evropskem parlamentu, da se tako zajame sejno dvorano, dvorane za seje odborov, pisarne poslancev in javne prostore tako v Bruslju kot v Strasbourgu (prva faza projekta: 7 878 000 EUR); poziva GD ITEC, naj posameznim poslancem omogočijo, da se jim na zahtevo v prihodnje prenehajo dostavljati dokumenti v papirni obliki za seje odborov, na katerih se uporablja program e-odbor; meni, da lahko to pospeši uspeh projekta;

99.    pozdravlja potekajočo grafično posodobitev spletnega mesta EP na podlagi sklepa predsedstva z dne 22. novembra 2010 o strategiji za navzočnost Evropskega parlamenta v spletu in prenovitvi spletnega mesta EP; poziva k boljši podpori spletnega mesta, zlasti z rednimi testiranji;

100.  pozdravlja sistem AT4AM, uveden leta 2010, ki je poslancem olajšal spreminjanje predlagane zakonodajnih in nezakonodajnih besedil;

101.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile v sektorju IT v letu 2010 uvedene številne izboljšave, kar je prispevalo k: večjim internim zmogljivostim za upravljanje ključnih vidikov, internalizaciji strokovnjakov za informatiko in komunikacije, ustanovitvi osrednjih organov vodenja (odbor za inovacijsko strategijo IKT in usmerjevalni odbor za inovacijsko strategijo IKT), vzpostavitvi službe za načrtovanje IT in sistema za poročanje o stanju razvojnih projektov IT ter razvoju pregledne metodologije kratkoročnega načrtovanja; pozdravlja obsežno uporabo kazalcev uspešnosti v tem generalnem direktoratu; izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega tveganja nedovoljenega dostopa in poseganja v sisteme IKT Parlamenta in meni, da je treba nujno razviti učinkovito in trajnostno strategijo za zaščito teh sistemov; poziva generalnega sekretarja, naj ga redno obvešča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

Javna naročila v GD ITEC

102.  spodbuja GD ITEC, naj si prizadeva za boljšo pripravo postopkov javnih naročil, zlasti pri večinoma kompleksnih okvirnih pogodbah, tako da določi pogodbene obveznosti za končne proizvode in rezultate, ne pa za produktivnost, ter da bolje opredeli potrebe in cilje Parlamenta; predlaga, naj Parlament namesto kazenskih klavzul raje zahteva odškodnino od dobaviteljev in izvajalcev storitev, ki se ne držijo dogovorov, v primeru okvirnih pogodb pa zagrozi z izgubo dela;

Nova oprema za glasovanje in tolmačenje

103.  ugotavlja, da je nova oprema za glasovanje v polkrožni dvorana stala 2.135.623 EUR in se je v celoti financirala s proračunskimi sredstvi za leto 2010; ugotavlja tudi, da so stroški vzdrževanja in tehnične podpore za to opremo v letu 2010 znašali 147.149 EUR;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0 0)

104.  ugotavlja, da so bila v letu 2010 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0 0 uporabljena takole:

Skupina

2010

2009

Letna proračunska sredstva*

Lastna sredstva in prenesena proračunska sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in prenesena proračunska sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje (2010)

PPE (prej EPP-ED)

19.990

2.392

20.662

103,36 %

1.720

19.715

7.782

25.314

128,40 %

2.182

S&D (prej PSE)

14.011

4.629

13.359

95,35 %

5.281

14.235

6.999

16.750

117,67 %

4.483

ALDE

6.262

2.240

6.160

98,37 %

2.342

6.441

3.065

7.328

113,77 %

2.178

Verts/ALE

3.896

1.188

3.893

99,92 %

1.191

3.360

1.055

3.235

96,28 %

1.179

GUE/NGL

2.531

1.065

2.525

99,76 %

1.071

2.673

1.487

3.102

116,05 %

1.057

UEN

-

 

 

 

 

1.417

1.452

2.552

180,10 %

0

IND/DEM

-

 

 

 

 

775

1.023

1.048

135,23 %

0

ECR

3.648

398

3.362

92,16 %

684

1.788

3

1.415

79,14 %

376

EFD

2.201

419

1.799

81,74 %

821

1.113

1

701

62,98 %

413

Samostojni poslanci

1.234

248

828

67,10 %

409

1.169

348

925

79,13 %

248

Skupaj

53.773

12.579

52.588

97,80 %

13.519

52.686

23.215

62.370

118,38 %

12.116

 

Vsi zneski so v tisoč EUR

Leto 2009 je bilo razdeljeno na dve proračunski polletji zaradi parlamentarnih volitev junija 2009. Zneski za leto 2009 v tabeli so seštevki zneskov za prvo in drugo polovico leta 2009.

Po evropskih volitvah leta 2009 sta skupini UEN in IND/DEM prenehali obstajati, ustanovljeni pa sta bili dve novi skupini ECR in EFD.

105.  pozdravlja zavezo uprave Parlamenta iz poročila Računskega sodišča, da bo na koncu volilnih let v prihodnje za izračun prenesenih neuporabljenih sredstev uporabila koledarsko leto, ne pa dveh polletij; pozdravlja očitne izboljšave pri finančnih napovedih, o čemer priča dejstvo, da politične skupine v letu 2010 niso imele neporabljenih sredstev;

Evropske politične stranke in evropske politične ustanove

106.  ugotavlja, da so bila v letu 2010 sredstva iz proračunskih postavk 4 0 2 0 in 4 0 3 0 uporabljena takole(27):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva*

Subvencija EP

Prihodki – skupaj

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Presežek (prenos v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

EPP

1.413

4.959

6.372

85 %

429

Stranka evropskih socialistov

PES

914

3.395

4.310

80 %

2

Evropska stranka liberalcev, demokratov in reformistov

ELDR

379

1.554

1.933

85 %

77

Evropska stranka zelenih

EGP

365

1.055

1.420

85 %

170

Zveza evropskih konservativcev in reformistov

AECR

58

327

386

85 %

0

Stranka evropske levice

EL

200

708

908

71 %

-90

Evropska demokratska stranka

EDP

95

424

519

85 %

12

Evropska svobodna zveza

EFA

77

339

416

85 %

17

Demokrati EU

EUD

35

176

211

85 %

-17

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

55

208

264

85 %

3

Skupaj

 

3.591

13.145

16.739

83 %

603

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR

Ustanova

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Subvencija EP

Prihodki – skupaj

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Center za evropske študije

CES

EPP

615

2.928

3.543

83 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

366

2.136

2.502

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ELDR

117

658

775

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

119

674

794

85 %

Transform Europe

TE

EL

87

475

562

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

36

197

233

85 %

Fundacija za demokracijo EU

FEUD

EUD

20

122

142

85 %

Center Mauritsa Coppietersa

CMC

EFA

27

156

183

85 %

Nova smer

ND

AECR

92

404

496

84 %

Skupaj

 

 

1.479

7.750

9.230

84 %

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR

107.  ugotavlja, da so bile z letom 2010 uvedene spremembe, vključno z obiski vodstva, med katerimi poteka vzorčno preverjanje proračuna, zaposlovanja, javnih naročil in drugih sistemov;

Okolju prijazen Parlament

108.  ugotavlja, da je predsedstvo leta 2010 sprejelo akcijski načrt za emisije CO2; pozdravlja bistveno zmanjšanje porabe energije na sedežu v Strasbourgu, ki se je med letoma 2006 in 2010 zmanjšala za 74 %; vseeno obžaluje, da je bil ogljični odtis sedeža v Strasbourgu, kar zadeva porabljeno energijo v letu 2010, 1533 ton CO2;

109.  meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti hkratnega okoljskega napredka in prihrankov v proračunu Parlamenta, tako da bi uporabili drugačne delovne metode, ki so bolj okolju prijazne in cenejše, dela Parlamenta pa ne omejujejo, vključno z uporabo telekonferenc;

110.  pozdravlja uvedbo sistema tretjega plačnika decembra 2010 za sezonske vozovnice NMBS/SNCB(28) v Bruslju, v katerem Parlament prispeva 50 % stroškov posameznih letnih vozovnic, ki jih kupijo zaposleni; spodbuja svojo upravo, naj uvedbe potrebne ukrepe, da bo zaposlenim lahko povrnila tudi kombinirane železniške vozovnice in vozovnice mestnega prometa; meni, da bi lahko to nadalje spodbudilo uporabo javnega prevoza in zmanjšalo ogljični odtis Parlamenta;

111.  pozdravlja pilotne projekte na področju logistike v letu 2010 (npr. nakup vozil z nizkimi izpusti – standard EURO 5, usposabljanje o okoljsko odgovorni vožnji za voznike in selitveno osebje, souporaba tovornjakov za prevoz delovnih dokumentov, s čimer so se izpusti CO2 zmanjšali za približno 33 %) v okviru akcijskega načrta EMAS;

112.  pozdravlja dejstvo, da je predsedstvo 10. novembra 2010 sprejelo predlog delovne skupine za stavbe, transport in zeleni Parlament za spremembo pravil o uporabi službenih vozil za poslance, ki je Parlamentu omogočila posodobiti vozni park z avtomobili, ki onesnažujejo manj, in organizirati skupinski prevoz na letališči v Bruslju in Strasbourgu z minibusi VIP.

Ločena plenarna razprava o razrešnici za Parlament

113.  poziva konferenco predsednikov, naj organizirajo razpravo o razrešnici za Parlament tako, da ne bo potekala ob istem času kot razprava o drugih poročilih za razrešnice, da bodo imeli poslanci priložnost, da se osredotočijo izključno na razrešnico za lastno institucijo;

114.  predsedstvu predlaga, naj na svoj dnevni red vključi razpravo o resoluciji o razrešnici po njenem sprejetju na plenarnem zasedanju;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Inés Ayala Sender, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Aldo Patriciello, Crescenzio Rivellini, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard, Michael Theurer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philip Bradbourn, Zuzana Brzobohatá, Christofer Fjellner, Edit Herczog, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Marian-Jean Marinescu, Véronique Mathieu, Olle Schmidt, Barbara Weiler

(1)

UL L 64, 12.3.2010.

(2)

UL C 332, 14.11.2011, str. 1.

(3)

UL C 167, 7.6.2011, str. 1.

(4)

UL C 326, 10.11.2011, str. 1.

(5)

UL C 332, 14.11.2011, str. 134.

(6)

UL L 248, 16.09.02, str. 1.

(7)

PE 349.540/Bur/ann/def.

(8)

UL C 87 E, 1.4.2010, str. 327.

(9)

UL C 212 E, 5.8.2010, str. 244.

(10)

UL L 64, 12.3.2012.

(11)

UL C 332, 14.11.2011, str. 1.

(12)

UL C 167, 7.6.2011, str. 1.

(13)

UL C 326, 10.11.2011, str. 1.

(14)

UL C 332, 14.11.2011, str. 134.

(15)

UL L 248, 16.09.02, str. 1.

(16)

PE 349.540/Bur/ann/def.

(17)

UL C 87 E, 1.4.2010, str. 327.

(18)

UL C 212 E, 5.8.2010, str. 244.

(19)

Samodejni prenosi: 180 265 823 EUR, nesamodejni prenosi: 10 100 000 EUR.

(20)

Na voljo na spletnem naslovu: http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201109/20110913ATT26546/20110913ATT26546EN.pdf

(21)

UL L 252 25.9.2010, str.3.

(22)

(Letno poročilo o dodeljenih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, odstavka 38 in 39)

(23)

Od 11 do 66 tisoč (s povprečjem manj kot 30 tisoč) mesečnih obiskov v letu 2010.

(24)

Delež zaposlenih / demografska teža: Nemčija: 6,4 % / 16,3 %, Združeno kraljestvo: 4,4 % / 12,4 %, Avstrija: 1 % / 1,67 %, Nizozemska: 2,7% / 3,3 %,

Vir: Socialno poročilo EP za leto 2010, december 2011, in Eurostat

(25)

1 GD TRAD letno poročilo o dejavnostih, stran 8.

(26)

Znesek končnih sredstev v postavkah 1004 (Redni potni stroški) in 1005 (Drugi potni stroški) ter členu 300 (Stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela): 106 718 500 EUR.

(27)

Vir: zapisnik predsedstva z dne 12. septembra 2011, točka 12 (opomba generalnega sekretarja D(2011)32179, PE469.487/BUR).

(28)

Belgijske nacionalne železnice.

Zadnja posodobitev: 26. april 2012Pravno obvestilo