POROČILO Posebno poročilo št. 3/2012 (razrešnica za leto 2011) – „Strukturni skladi: Ali je Komisija uspešno obravnavala pomanjkljivosti, ugotovljene v upravljavskih in kontrolnih sistemih držav članic?“

20.9.2012 - (C7‑0110/2012 – 2012/2087(DEC))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Jens Geier
PR_DEC

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

z ugotovitvami v okviru podelitve razrešnice Komisiji za leto 2011 v zvezi s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 3/2012 z naslovom „Strukturni skladi: Ali je Komisija uspešno obravnavala pomanjkljivosti, ugotovljene v upravljavskih in kontrolnih sistemih držav članic?“

(C7‑0110/2012 – 2012/2087(DEC))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011[1],

–   ob upoštevanju posebnega poročila št. 3/2012 Računskega sodišča z naslovom „Strukturni skladi: Ali je Komisija uspešno obravnavala pomanjkljivosti, ugotovljene v upravljavskih in kontrolnih sistemih držav članic?“,

–   ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[2], zlasti členov 145, 146 in 147,

–   ob upoštevanju členov 76 in 112 ter priloge VI Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0276/2012),

A. ker Parlament med letnim postopkom podelitve razrešnice pregleda posebna poročila Računskega sodišča,

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja odhodkov, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju nalog organa za podelitev razrešnice;

Uvod

1.      pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2012; se strinja z vsemi priporočili Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj jih začne čim prej učinkovito izvajati;

Ugotovitve Računskega sodišča

2.      je zadovoljen, da je Komisija sistematično začela izvajati popravne ukrepe in da so bili zahtevani ukrepi v 90 % primerov ustrezen odgovor na pomanjkljivosti (točka 27);

3.      ugotavlja, da približno 75 % zahtevkom, ki temeljijo na letnih poročilih, omenjenih v členu 13 Uredbe Komisije (ES) 438/2011[3] (poročila iz člena 13), niso sledili finančni popravki; zato poziva Komisijo, naj poda informacije o razlogih, zakaj v zvezi s tem ni bilo finančnih popravkov (točka 24);

4.      je zaskrbljen zaradi različnih zahtev Komisije v programskem obdobju 2000–2006 glede izvajanja pregledov na prvi stopnji, saj bi zaradi tega lahko nepravilni stroški ostali neodkriti; poziva Komisijo, naj do zahtev glede pregledov na prvi stopnji pristopi usklajeno in poda informacije za programska obdobja po letih 2000–2006 (točka 28); ugotavlja, da pravna podlaga za obdobje 2007–2013 zahteva, da upravljavski organi z upravnega vidika preverijo vse vloge upravičencev za povračilo stroškov skladno s členom 13(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006[4];

5.      poziva Komisijo, naj državam članicam posreduje še podrobnejše kontrolne sezname in priročnike za najboljšo prakso (s posebnim poudarkom na pravilih upravičenosti), ki jih morajo upoštevati, ter poostri nadzor nad tem;

6.      meni, da so pregledi na prvi stopnji bistvenega pomena za zagotavljanje zanesljivih stopenj napak že v začetku izvajanja; zato je prepričan, da bi morala upravljavski organ imenovati Komisija oziroma bi mu morala pomagati in ga nadzirati pri izvajanju omenjenih pregledov;

7.      vendar pa ga skrbijo zlasti naslednje ugotovitve:

- popravni ukrepi so v povprečju trajali 30 mesecev (točka 32), zamude pa so večinoma nastale zaradi držav članic, čeprav je bila Komisija delno odgovorna za 39 % primerov, v celoti odgovorna pa za 5 % primerov (točka 35),

- Komisija je pridobila visoko stopnjo zagotovila, da so bili finančni popravki natančni, le v 67 % primerov (točka 55),

- Komisija je le za 28 % primerov dobila visoko stopnjo zagotovila, da so se upravljavski in kontrolni sistemi držav članic po izvedenih popravnih ukrepih izboljšali (točka 64), kar pomeni, da bodo v procesu zaključevanja potrebna precejšnja prizadevanja;

8.      je poleg tega zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da so naknadne revizije Komisije, katerih namen je preveriti zanesljivost izjav držav članic, v 78 % primerov zahtevale dodatne popravne ukrepe držav članic (točka 45); zato ga skrbi, da se je Komisija včasih zanašala na potencialno nezanesljive podatke, ker ni dovolj preverila informacij, ki so jih posredovale države članice (na primer točka 57, okvir 9 in 12), in da ni ustrezno preučila zanesljivosti podatkov; poudarja, da Komisija zaradi premajhne zanesljivosti izjav držav članic potrebuje dodatna sredstva za revizijo; poleg tega potrjuje, da je treba ustrezno uravnotežiti stroškovno učinkovitost teh naknadnih revizij (točka 46);

9.      meni, da bi s povečanjem vloge Komisije pri vnaprejšnjem namesto pri naknadnem preverjanju dosegli precej večjo učinkovitost;

Akcijski načrt Komisije za okrepitev lastne nadzorne vloge pri deljenem upravljanju strukturnih ukrepov

10.    Komisijo opozarja, da se je v letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2010 za področje kohezijske politike stopnja napak povečala, kar pomeni, da se je pozitivni trend iz prejšnjih let obrnil, v nasprotju z zahtevo Parlamenta za čim hitrejše zmanjšanje stopnje napak, ki jo je izrazil v postopku razrešnice za leto 2008[5]¹;

11.    ponovno poudarja, da je izvajanje nadzorne vloge Komisije pomembno za prevzemanje končne odgovornosti za izvrševanje proračuna, vključno s področji deljenega upravljanja; spominja na akcijski načrt za okrepitev nadzorne vloge Komisije pri deljenem upravljanju strukturnih ukrepov in izboljšave pravnega okvira za programsko obdobje 2007–2013, da bi se zmanjšala stopnja napak pri strukturnih ukrepih in tako zaščitil proračun EU[6]; vendar ugotavlja, da je akcijski načrt za leto 2008 začel veljati šele ob koncu programskega obdobja 2000–2006 in se je lahko uporabil samo za njegov zaključek; zato poziva Komisijo, naj v programskem obdobju 2007–2013 in po njem v celoti uveljavi ukrepe, navedene v akcijskem načrtu; v zvezi s tem od Komisije pričakuje, da bo stopnja napak, zlasti za programe, od katerih se pričakuje najvišjo stopnjo napak, občutno in stalno upadala; predlaga, naj Računsko sodišče redno ocenjuje tehnično in etično kakovost nacionalnih revizijskih organov, zlasti pa njihovo neodvisnost, ter o svojih ugotovitvah poroča Parlamentu in Svetu;

12.    poudarja, da je hitrost v postopku kontrole bistvenega pomena, da se zagotovi zaščita finančnih interesov evropskih davkoplačevalcev; poziva Komisijo, naj pri upravljanju teh skladov v prihodnje prednost nameni čimprejšnjemu nadzoru, ocenam in nadaljnjim ukrepom;

13.    meni, da je izboljševanje nadzorne vloge Komisije nenehen proces, ki nikoli ne more veljati za „končanega“; v povezavi s tem opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da čeprav so bili upravljavski in kontrolni sistemi v določenem obdobju učinkoviti, to ne pomeni nujno, da bodo učinkoviti tudi v prihodnje, saj se sistemi, uslužbenci in enote, ki skrbijo za upravljanje strukturnih ukrepov, lahko spremenijo; poziva Komisijo, naj v celoti sprejme priporočila Računskega sodišča; meni, da bo treba akcijski načrt nadgraditi, če se pričakovanja glede izboljšanja finančnega poslovodenja Komisije ne bodo izpolnila;

14.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice z zamenjavami subjektov, sistemov in zaposlenih, odgovornih za nadzor nad strukturnimi skladi, ki ga je Komisija že potrdila kot učinkovitega, ne bodo škodovale nemotenemu izvajanju programov;

15.    z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija po sprejetju akcijskega načrta leta 2008 izvedla številne preventivne ukrepe, med drugim finančne popravke; zato poziva Komisijo, naj predloži podatke o tem, kako so ti popravki vplivali na splošno stopnjo napake v programskem obdobju 2000–2006;

Enotna revizija

16.    ponovno opozarja na zamisel o enotni reviziji, ki jo je Računsko sodišče podalo v mnenju št. 2/2004; meni, da bi morala v uspešnem in učinkovitem sistemu notranjega nadzora skupna načela in standardi tvoriti temelje za upravljanje na vseh ravneh[7];

17.    je prepričan, da bi si morala Komisija še naprej prizadevati za uresničitev načela enotne revizije, poudarja, da je bistvenega pomena zagotoviti kakovost dela revizijskih organov zdaj in v prihodnje ter poskrbeti, da bodo delovali neodvisno, v ta namen pa je treba oblikovati jasne in pregledne skupne revizijske standarde; ugotavlja, da bi lahko pod pogojem, da revizijski organi zagotovijo zanesljive rezultate, ustrezno zaščitili proračun EU, kljub visoki stopnji napak, saj bi Komisija lahko za odpravo teh stopenj napak uporabila finančne popravke; vendar ponovno opozarja, da bi morali v tem primeru davkoplačevalci v državah članicah plačati dvakrat, zato je preprečevanje napak vedno učinkovitejše od poznejšega popravljanja tako za Komisijo kot za udeležene države članice; v zvezi s tem izrecno opozarja na alinejo 2 priporočila 1 Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj to priporočilo izvede;

Sklep

18.    poziva Komisijo, naj ustrezno zaključi programsko obdobje 2000–2006 in pri tem upošteva pripombe Računskega sodišča ter Parlamentu poroča o tem, kako bo zagotovila zakonitost in pravilnost postopka;

19.    poleg tega Komisijo poziva, naj upošteva spoznanja iz poročila Računskega sodišča in spremlja izvajanje strukturnih ukrepov v obdobju 2007–2013 ter med razpravami o prihodnosti strukturnih ukrepov za obdobje 2014–2020 ne pozabi na pripombe Računskega sodišča;

20.    je trdno prepričan, da bi morala Komisija tesneje sodelovati pri nadzoru strukturnih skladov z nadaljnjo pomočjo in nadzorom upravljanja v državah članicah, organov za potrjevanje in organov, ki zaključujejo postopke, v vseh fazah izvajanja in preverjanja, da bodo postopki učinkovitejši, krajši in cenejši;

o

o o

21.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Zuzana Brzobohatá, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Iliana Ivanova, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Michael Theurer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christofer Fjellner, Edit Herczog, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Marian-Jean Marinescu, Derek Vaughan

• [1]  UL L 68, 15.3.2011.
• [2]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
• [3]               Uredba Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru strukturnih skladov (UL L 63, 3.3.2001, str. 21).
• [4]               Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 371, 27.12.2006, str. 1).
• [5]               Glej odstavek 4 resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvajanja splošnega proračuna EU za proračunsko leto 2008, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (UL L 252, 25.9.2010, str. 39).
• [6]               COM(2008)0097.
• [7]               Glej odstavek 61 nedavne resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2011 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvajanja splošnega proračuna EU za proračunsko leto 2009, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (UL L 250, 27.9.2011, str. 33).