POROČILO o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 – vsi oddelki

11.10.2012 - (12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Del 1: predlog resolucije
Odbor za proračun
Poročevalca:                 Giovanni La Via (oddelek III – Komisija)
                                     Derek Vaughan (drugi oddelki)


Postopek : 2012/2092(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0311/2012
Predložena besedila :
A7-0311/2012
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013

(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[1],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[2],

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2012 o splošnih smernicah za pripravo proračuna – oddelek III – Komisija[4],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013[5],

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki ga je Komisija sprejela 25. aprila 2012 (COM(2012)0300),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013[6],

–   ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki ga je Svet sprejel 24. julija 2012 in posredoval Evropskemu parlamentu 14. septembra 2012 (12749/2012 – C7‑0233/2012),

–   ob upoštevanju pisnega predloga spremembe št. XX/2012 predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki ga je Komisija predložila XXXXX,

–   ob upoštevanju člena 75(b) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0311/2012),

A. ker so bile prednostne naloge, ki so jih opredelili specializirani parlamentarni odbori v svojih mnenjih, pa tudi prednostne naloge, ki so bile opredeljene na srečanjih s poročevalci za proračunske zadeve, upoštevane v tej resoluciji in pri glasovanju Parlamenta o osnutkih dopolnitev k proračunu, kolikor je bilo le mogoče,

Oddelek III

1.  opozarja, da so njegove prednostne naloge za proračun za leto 2013, kot jih je podrobno navedel v omenjeni resoluciji z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog, podpora trajnostni rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju, zlasti za mala in srednja podjetja ter mladino; znova poudarja, da predlog proračuna, ki ga je pripravila Komisija, upošteva prednostne naloge Parlamenta, kar zadeva programe in pobude, ki jih je treba okrepiti, da bo mogoče izpolniti te cilje;

2.  se dobro zaveda hudih težav zaradi slabega stanja nacionalnih gospodarstev ter potrebe po odgovorni in stvarni obravnavi; kljub temu ne more sprejeti pristopa, da je proračun EU vir morebitnih prihrankov v enakem obsegu in na enak način kot nacionalni proračuni, saj se od njih močno razlikuje po svoji naravi, ciljih in sestavi; poudarja, da bo zmanjšanje sredstev EU nedvomno vodilo k upadu naložb in likvidnosti v državah članicah, kar bo še poglobilo težave, v katerih so se znašle;

3.  poudarja, da je treba proračun EU razumeti kot dopolnilni instrument v podporo gospodarstvom držav članic, ki je zmožen osredotočiti pobude in naložbe na področjih, strateških za rast in delovna mesta, ter ustvariti učinek vzvoda v sektorjih, ki presegajo državne meje; opozarja, da so to vlogo upravičile države članice same, saj so skupaj s Parlamentom odgovorne za odločitve, ki so podlaga za večino zakonodaje EU;

4.  poudarja, da ima proračun velik učinek sinergije in tako prispeva k prihrankom pri stroških; meni, da bi bili lahko prihranki, če bi države članice izkazale dovolj politične volje, še večji;

5.  znova poudarja, da je leto 2013 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira, zato je izjemno pomembno doseči ravnovesje med obveznostmi, prevzetimi do zdaj, in plačili, ki izhajajo iz njih in jih je treba izvesti, saj je na kocki institucionalni ugled EU, Komisijo pa bi utegnile doleteti tudi pravne posledice, če ne bo poravnala upravičenih zahtevkov za izplačila;

6.  zato obžaluje odločitev Sveta, da se bo tudi letos zatekel k svojemu običajnemu pristopu vsesplošnega krčenja proračunskih vrstic predloga proračuna EU, s čimer naj bi obveznosti glede na predlog proračuna umetno zmanjšal za 1.155 milijonov EUR (–0,8 %), plačila pa za 5.228 milijonov EUR (–3,8 %), tako da bo povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 zelo majhno, tako pri obveznostih (+1,27 % v primerjavi z 2 % v predlogu proračuna) kot pri plačilih (+2,79 % v primerjavi s 6,8 % v predlogu proračuna);

7.  je presenečen, da Svet pri tem zmanjševanju ni upošteval zadnjih napovedi Komisije glede izvajanja programov na podlagi ocen držav članic, ki po eni strani nedvoumno kažejo, na katerih področjih je bilo izvajanje učinkovitejše in kje bodo zato že v letu 2012 potrebne finančne okrepitve, po drugi strani pa opozarjajo na veliko nevarnost, da bo zmanjkalo denarja za plačila, zlasti v razdelkih 1a, 1b in 2; v zvezi s tem spominja na pismo predsednika Barrosa 27 državam članicam v juliju 2012, v katerem je izrazil zaskrbljenost, ker je Svet zmanjšal predlog proračuna, saj zaradi tega obstaja tveganje, da EU ne bo imela dovolj finančnih sredstev, da bi poravnala svoje dolgove;

8.  poudarja, da obstoječi postopki za ocenjevanje dejanskih potreb po plačilih med ustreznimi upravnimi organi držav članic in pristojnimi službami Komisije potekajo povsem nepregledno; je prepričan, da ti postopki neugodno vplivajo na kakovost končnega rezultata, kar zadeva informacije, ki so na voljo vladam, pa tudi nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu, in na pogajanja med vejama proračunskega organa;

9.  ugotavlja, da je Svet sredstva zmanjšal v vseh razdelkih, vendar sta razdelek 1a in 1b pri plačilih še posebej oškodovana (–1,9 milijarde EUR in –1,6 milijarde EUR v primerjavi s predlogom proračuna), čeprav je prav v teh dveh razdelkih večina programov in pobud, ki naj bi omogočili uresničitev ciljev strategije Evropa 2020; opozarja, da utegne ta pristop ogroziti spoštovanje že prej prevzetih obveznosti in posledično tudi uresničevanje prednostnih nalog EU, ki so bile izbrane sporazumno;

10. poudarja, da je omenjeno zmanjšanje docela v nasprotju s sklepi Evropskega sveta junija 2012, da je proračun EU katalizator rasti in zaposlovanja v Evropi in da je treba vire, vključno s 55 milijardami EUR iz strukturnih skladov, osredotočiti na ukrepe, ki prispevajo k rasti; meni, da bi morala biti takšna odločitev na najvišji politični ravni EU pospremljena z zadostnimi sredstvi za plačila v letu 2013 v korist programov in ukrepov, ki so potrebni za uresničitev te prednostne naloge;

11. zavrača utemeljitev Sveta, da so bila sredstva zmanjšana samo za programe, katerih izvrševanje ni bilo zadostno ali pa je bilo neuspešno, saj bo imelo zmanjšanje posledice tudi za programe z odlično stopnjo izvrševanja (npr. program vseživljenjskega učenja ter okvirni program za konkurenčnost in inovacije v razdelku 1a in cilj konkurenčnosti in zaposlovanja v razdelku 1b), nekatera področja, kjer je bilo izvrševanje slabo, pa ne bodo oškodovana; poudarja, da takšno merilo v celoti zanemarja večletno naravo politik EU, zlasti kohezijske politike, za katero je značilno, da se obseg plačil proti koncu večletnega finančnega okvira povečuje;

12. opozarja, da bi precejšnje znižanje plačil v primerjavi z obveznostmi, ki ga predlaga Svet, pomenilo nadaljnje zvišanje neporavnanih obveznosti ob koncu leta zaradi povečanja vrzeli med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila za 4,1 milijarde EUR, zlasti ob upoštevanju dejstva, da sta največja deleža neporavnanih obveznosti povezana s kohezijsko politiko (65,6 %) ter raziskavami in razvojem (10,5 %), področji, ki ju je zmanjšanje iz stališča Sveta najbolj prizadelo;

13. na podlagi podatkov, ki jih je Komisija predstavila na medinstitucionalnem srečanju o plačilih 26. septembra 2012, dvomi, da bo povečanje plačil za 6,8 %, predvideno v predlogu proračuna, zadostovalo za kritje zahtevkov za izplačilo, ki jih bodo vložile države članice v več razdelkih – zlasti v razdelkih 1a in 1b – če ne bo sprejeta sprememba proračuna, s katero bodo pokrite potrebe po plačilih za leto 2012; zato namerava zavrniti vse poskuse zmanjšanja sredstev za plačila v primerjavi s predlogom proračuna;

14. glede na izkušnje iz zadnjih let meni, da izjava o plačilih, ki jo je predlagal Svet v svoji obravnavi, ni zadostno jamstvo, da bo v vseh razdelkih na voljo dovolj denarja za plačila; v splošnem namerava plačila, ki jih je Svet zmanjšal, v vseh razdelkih obnoviti na raven iz predloga proračuna, v nekaterih proračunskih vrsticah, kjer je stopnja izvrševanja visoka, zlasti v razdelkih 1a in 4, pa jih v primerjavi s predlogom proračuna še povečati, da bo mogoče zadostiti dejanskim potrebam ustrezajočih programov, kot jih je opredelila Komisija;

15. svojo delegacijo za spravni postopek o proračunu 2013 pooblašča, naj sprejme samo takšen znesek plačil – tako v spremembi proračuna št. 6/2012 kot v proračunu 2013 – ki bo v celoti pokrival potrebe po plačilih za leti 2012 in 2013, kot jih je ocenila Komisija;

16. poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo ocene, ki jih posredujejo Komisiji in na podlagi katerih nato slednja pripravi predlog za plačila, preverjene in potrjene na ustrezni politični ravni v državi;

17. obžaluje, da je Svet pri obveznostih občutno odstopil (skupaj za 2,15 milijarde EUR) od zneskov v finančnem načrtu, ki je bil sprejet sporazumno s Parlamentom na začetku programskega obdobja, prav tako pa je povsem zanemaril prednostne naloge Parlamenta, ki jih je ta izrazil v pooblastilu za trialog; opominja, da obravnava Parlamenta temelji na primerjalnih merilih iz tega pooblastila in je z njimi skladna;

18. poudarja, da mora biti odgovor na krizo „več, ne manj Evrope“, da se bodo naložbe znova začele, da se spodbudi ustvarjanje novih delovnih mest in okrepi zaupanje v gospodarstvo; je že izrazil kritiko na račun zamrznitve obveznosti v predlogu proračuna, ki ga je sprejela Komisija, kot je Parlament opozoril že v omenjeni resoluciji z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog, zato ne more sprejeti odločitve Sveta, da jih še nadalje zmanjša za 1,27 % v primerjavi s proračunom 2012; spominja, da so obveznosti v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU in bi jih bilo treba določati ob upoštevanju dolgoročnih obetov za prihodnost, ko se bo gospodarska recesija morda že končala; namerava sredstva za prevzem obveznosti v nekaterih proračunskih vrsticah, neposredno povezanih z uresničevanjem prednostnih nalog strategije Evropa 2020 in skladnih s tradicionalnimi prednostnimi nalogami Parlamenta, povečati glede na predlog proračuna;

19. zato meni, da mora skupna raven sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila za leto 2013 znašati 151.151,84 milijona EUR oziroma 137.898,15 milijona EUR;

Razdelek 1a

20. obžaluje, da je bil podrazdelek 1a, čeprav je osrednjega pomena za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, tarča skoraj celotnega zmanjšanja obveznosti v razdelku 1, ki ga predlaga Svet (–2,9 % v primerjavi s predlogom proračuna), prav tako pa nosi tudi najhujše posledice zmanjšanja plačil (–1,9 milijarde EUR ali –14 % v primerjavi s predlogom proračuna); je sklenil v večini primerov zavrniti zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, in povečati sredstva za prevzem obveznosti in plačila v primerjavi s predlogom proračuna v nekaterih proračunskih vrsticah, ki so neposredno povezane s cilji strategije Evropa 2020 in v katerih je stopnja izvrševanja visoka, zmogljivost črpanja pa velika;

21. globoko obžaluje, da je Svet precej znižal sredstva, ki jih je za sedmi okvirni program ter program za konkurenčnost in inovacije predlagala Komisija, kar je v popolnem nasprotju z nedavno odločitvijo Evropskega sveta o paktu za rast in delovna mesta, ki naj bi med drugim podprl razvoj in raziskave, inovacije in zaposlovanje; opozarja na velik uspeh teh programov, saj Komisija poroča o pospešenem izvajanju v letu 2012 v primerjavi z letom poprej;

22. meni, da je program za konkurenčnost in inovacije eno glavnih orodij za uresničitev strategije Evropa 2020 in za večjo dostopnost financiranja, zlasti za inovativna mala in srednja podjetja; zato je sklenil povečati sredstva za prevzem obveznosti in plačila za program podjetništva in inovativnosti in program inteligentne energije za Evropo v sklopu programa za konkurenčnost in inovacije, v skladu z vse pogostejšimi zahtevami malih in srednjih podjetij, da je treba povečati obveznosti in plačila za finančne instrumente v tem programu;

23. je seznanjen s predlogom Komisije za kritje dodatnih stroškov projekta ITER s prihranki pri delovanju, predvsem na račun skupnih podjetij in upravnih odhodkov sedmega okvirnega programa; opozarja na dodano vrednost raziskav, ki jih financira EU, in njihovo osrednjo vlogo pri doseganju ciljev rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja iz strategije Evropa 2020; v skladu z medinstitucionalno izjavo iz decembra 2011 namerava zato to zmanjšanje delno uravnotežiti s povečanjem obveznosti v primerjavi s predlogom proračuna v nekaterih operativnih proračunskih vrsticah sedmega okvirnega programa, ki neposredno podpirajo strategijo Evropa 2020 in v katerih je stopnja izvrševanja visoka, zmogljivost črpanja pa velika; predlaga, da se to odstopanje od razpoložljive razlike do zgornje meje financira z instrumentom prilagodljivosti v znesku 50 milijonov EUR;

24. opozarja na ogromno dodano vrednost programa vseživljenjskega učenja in programa Erasmus Mundus, ki sta bila kljub skromnemu finančnemu prispevku zelo uspešna v smislu učinkovitega izvrševanja in pozitivne podobe Unije pri državljanih; v skladu z že izraženim stališčem v zadnjih proračunskih postopkih namerava sredstva za prevzem obveznosti in plačila za ta programa povečati v primerjavi s predlogom proračuna, saj je njuna zmogljivost črpanja velika;

25. obžaluje, da je Svet zmanjšal plačila (–23 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna), kar bo imelo posledice za finančno podporo projektom skupnega interesa v vseevropskem prometnem omrežju; poudarja, da je ta program z naložbami v infrastrukture z veliko evropsko dodano vrednostjo bistvenega pomena za povečanje konkurenčnosti EU kot celote in neposredno vpliva na rast in zaposlovanje; poudarja, da je izvrševanje programa dobro in da bo leto 2013 odločilno, saj bodo potekale priprave na začetek veljavnosti instrumenta za povezovanje Evrope; je zato sklenil ohraniti raven obveznosti in plačil iz predloga proračuna;

26. je sklenil obnoviti plačila za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji na raven iz predloga proračuna; opozarja, da zaradi obnovitve plačil ne bodo potrebne prerazporeditve iz drugih proračunskih vrstic in da je dodeljeni znesek proračunskih sredstev minimalni znesek, ki ga je ta sklad porabil že v prvih nekaj mesecih leta;

Razdelek 1b

27. globoko obžaluje, da je Svet precej zmanjšal plačila (za 1,6 milijarde EUR ali –3,3 % v primerjavi s predlogom proračuna) za regionalno konkurenčnost in zaposlovanje (‑12,9 %), evropsko teritorialno sodelovanje (–18,7 %) in kohezijski sklad (–4,7 %); ugotavlja, da je s tem neporavnane obveznosti občutno povečal, sredstev za konvergenco pa se skorajda ni dotaknil;

28. opozarja, da je visoka raven plačil v predlogu proračuna v tem razdelku (+8,1 %) posledica obveznosti, ki so bile prevzete v preteklosti in jih je treba ob koncu programskega obdobja poravnati v skladu z običajnim življenjskim ciklom strukturnih skladov; poudarja, da to povečanje plačil, če bi Svet v proračunskih postopkih EU v prejšnjih letih bolj stvarno obravnaval potrebe po plačilih v tem razdelku, ne bi bilo tako veliko;

29. opominja na dvome, ki jih je izrazil v pooblastilu za trialog o tem, ali bo raven plačil v predlogu proračuna zadostovala za poravnavo vseh pričakovanih zahtevkov za izplačilo, če letos ne bo sprejeta sprememba proračuna; opozarja, da predlog Komisije temelji na domnevi, da bodo pokrite vse potrebe po plačilih iz prejšnjih let, torej do leta 2012;

30. zavrača zmanjšanje, ki ga za razdelek 1b predlaga Svet, saj bi povzročilo še precej hujše pomanjkanje sredstev za plačila, kot se že pričakuje, in povzročilo težave pri povračilu že porabljenih sredstev upravičenim državam članicam in regijam, kar bi imelo hude posledice zlasti za države članice, ki so že tako v socialni, gospodarski in finančni stiski; znova poudarja, da dve tretjini trenutnih neporavnanih obveznosti sodita prav v ta razdelek in da bi zmanjšanje sredstev za plačila v letu 2013 povzročilo tudi korenito povečanje neporavnanih obveznosti ob koncu prihodnjega leta; zato poziva Komisijo, naj predstavi analizo stanja neporavnanih obveznosti in trezno strategijo, kako bi bilo mogoče njihovo raven zmanjšati; Komisijo še poziva, naj Parlamentu vsak mesec posreduje podatke o vloženih zahtevkih za povračilo, razčlenjene po državah članicah in po skladih;

31. meni, da izjava Sveta, naj Komisija predlaga spremembo proračuna, če bo zmanjkalo denarja za plačila v razdelku 1b, ni zadostno jamstvo, da bo v letu 2013 na voljo dovolj sredstev za plačila, saj je Svet v zadnjih dveh letih sprejel podobno zavezo, ki pa je potem ni spoštoval; poziva predsedstvo Sveta, naj v javni izjavi pojasni odstopanje med zneskom plačil, ki ga predlaga Svet, in dejanskimi potrebami držav članic, kot so jih te izrazile v ocenah;

32. zato je sklenil obnoviti obveznosti in plačila iz predloga proračuna v vseh proračunskih vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal v tem razdelku, ter povečati obveznosti in plačila v primerjavi s predlogom proračuna za tehnično pomoč za strategijo za regijo Baltskega morja;

33. poziva Svet, naj potrdi predlog spremembe proračuna št. 6/2012, ki ga je predložila Komisija in katerega namen je nadoknaditi pomanjkanje sredstev za plačila v tem letu in se izogniti blokadam pri izvajanju tekočih projektov ob koncu programskega obdobja; pooblašča svojo delegacijo na pogajanjih s Svetom, naj v primeru, da Svet ne bo pripravljen v celoti podpreti predloga spremembe proračuna, poskusi povečati plačila za znesek, ki ga Svet noče potrditi, s sorazmerno porazdelitvijo med vse operativne vrstice v razdelku 1b;

Razdelek 2

34. meni, da je ocena proračunskih potreb, ki jo je pripravila Komisija, bolj stvarna kot napoved Sveta, zlasti glede na plačila, ki jih bo treba izvesti; zato obnavlja sredstva, ki jih je Svet v tem razdelku zmanjšal, na znesek 60.307,51 milijona EUR, kar je 0,6 % več kot v proračunu za leto 2012;

35. poudarja, da bo z že tradicionalnim pisnim predlogom spremembe proračuna v zvezi s kmetijstvom, ki bo predložen oktobra 2012, trenutni načrt odhodkov prilagojen natančnejši oceni dejanskih potreb; opozarja, da bo od dokončnega zneska namenskih prejemkov, ki bodo na voljo v letu 2013 (popravki zaradi potrditve skladnosti, nepravilnosti in dodatna dajatev na mleko), na koncu odvisen znesek dodatnih proračunskih sredstev, ki jih bo treba potrditi v proračunu za leto 2013; ocenjuje, da bi morala trenutna razlika do zgornje meje v znesku 981,5 milijona EUR zadostovati za potrebe v tem razdelku, če ne bo prišlo do nepredvidenih okoliščin;

36. zavrača povečanje tako imenovane vrstice z negativnimi odhodki (računovodski obračun), saj se zdi, da je glede na sredstva v razdelku 2 umetno visoka, in delno obnavlja predlog Komisije, ki omogoča bolj stvaren pristop;

37. se znova zavezuje, da bo prispeval k preprečevanju kriz v sektorju sadja in zelenjave in k odzivanju nanje, zato podpira ustrezno raven sredstev za skupine proizvajalcev za predhodno priznanje; se zavzema za zadostno povečanje prispevka Unije v krizni sklad v okviru operativnih sredstev za organizacije proizvajalcev;

38. zavzema se tudi za večjo podporo za program razdeljevanja mleka v šolah in nadaljnjo podporo za program sadja v šolah;

39. želi ohraniti proračunska sredstva, namenjena programu razdeljevanja hrane najbolj prikrajšanim osebam v EU, saj ponuja pomoč 18 milijonom ljudi v Uniji, ki nimajo ustrezne prehrane; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi našla politično in pravno rešitev, ki bo omogočila nadaljevanje programa v letu 2013; upa, da bo najdena rešitev, ki bo omogočila nadaljevanje programa v naslednjem večletnem finančnem okviru;

40. podpira korenito zmanjšanje nekaterih proračunskih vrstic za izvozna nadomestila, v nekaterih primerih celo na ničlo, saj je ta instrument politično sporen in za nekatere proizvode ni bil uporabljen na isti ravni kot v letu 2012; ugotavlja, da so bile nekatere vrstice za izvozna nadomestila označene kot negativne prednostne naloge; namerava temeljito pretehtati, do katere mere bi smeli te vrstice zmanjšati, da bo mogoče ta instrument po potrebi še uporabiti v skladu z veljavno uredbo o nadomestilih;

41. se zavzema za nadaljnjo podporo na ustrezni ravni za program LIFE+, kjer imajo prednost samo okoljski in podnebni projekti v korist razvoju trajnostnega gospodarstva, ki učinkoviteje uporablja vire, ter varstvu, ohranjanju in obnavljanju ekosistemov; znova opozarja, da okoljski problemi ne poznajo nacionalnih meja, prav tako kot rešitve zanje, zato je samoumevno, da jih je treba urejati na ravni EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj občutno izboljšajo izvajanje okoljske zakonodaje EU;

42. poudarja, da skupna ribiška politika ostaja pomembna politična prednostna naloga za EU, in vztraja, da je treba glede na prihodnjo reformo ohraniti zneske iz predloga proračuna; je prepričan, da celostne pomorske politike ne bi smeli financirati na račun drugih ribiških ukrepov in programov razdelku 2; meni, da je učinkovito upravljanje ribištva bistvenega pomena za ohranjanje ribjih staležev in preprečevanje prelova;

Razdelek 3a

43. ugotavlja, da je Svet v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2013 predlagal skupno zmanjšanje obveznosti za 15 milijonov EUR in plačil za 51 milijonov EUR; ugotavlja, da gre za zmanjšanje za 1,07 % v primerjavi s predlogom proračuna in za 15,5 % v primerjavi s prvotnim finančnim načrtom Komisije;

44. zavrača zmanjšanje plačil, ki ga Svet predlaga na teh področjih: Evropski sklad za vračanje (–18 milijonov EUR), Evropski sklad za begunce (–1,8 milijona EUR), Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (–3,2 milijona EUR) in temeljne pravice in državljanstvo (–1 milijon EUR); zato namerava v teh vrsticah obnoviti raven sredstev iz predloga proračuna;

45. zavrača enostransko odločitev Sveta, da bo spremenil pravno podlago predloga za schengenski mehanizem ocenjevanja, in sicer redni zakonodajni postopek nadomestil s členom 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije; podpira odločitev konference predsednikov, da bo blokirala sodelovanje s Svetom glede proračuna 2013, kar zadeva vidike notranje varnosti; zato sprejema stališče Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da v rezervo prenese sredstva v nekaterih proračunskih vrsticah naslova 18, povezanih z notranjo varnostjo (tako obveznosti kot plačila), dokler ne do v zvezi s svežnjem za upravljanje schengenskega območja dosežen zadovoljiv izid; meni, da to ne bi smelo veljati za agencije v razdelku 3a, da ne bo ogroženo njihovo delo;

46. poudarja pomembno vlogo, ki jo je imel program DAPHNE za preprečevanje vseh oblik nasilja in boja proti njemu za odpravo nasilja nad ženskami, mladostniki in otroki v EU, zlasti v trenutni krizi; ugotavlja, da je program DAPHNE dosegel merljive rezultate in vplival na politične spremembe v državah članicah; zato povečuje sredstva za plačila nad raven v predlogu proračuna;

Razdelek 3b

47. obžaluje, da je Svet sredstva za razdelek 3b, čeprav so bila zmanjšana že v predlogu proračuna, še nadalje oklestil, tako obveznosti kot plačila, in sicer približno za 9,5 milijona EUR; namerava v splošnem obnoviti vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, in tako zagotoviti ustrezno izvajanje tekočih programov in ukrepov v tem razdelku;

48. znova poudarja, da je spodbujanje dejavnega državljanstva, solidarnosti in strpnosti med mladimi Evropejci bistvenega pomena za Evropo, da bo lahko izkoristila nadarjenost najbolje izobražene generacije v zgodovini; poudarja, da je treba pri naslednji generaciji spodbujati medkulturno komunikacijo in državljanstvo EU; je zato sklenil povečati sredstva za program „Mladi v akciji“ glede na predlog proračuna, zlasti ker je bilo njegovo izvajanje vrsto let dobro;

49. meni, da je treba za akcijo obveščanja o evropskem letu državljanstva 2013 in komunikacijske dejavnosti nameniti dovolj denarja, da bo mogoče pritegniti državljane k evropskemu projektu in spodbuditi dialog o vprašanjih EU; obžaluje, da je proračun, ki ga je v ta namen predlagala Komisija, najmanjši proračun za evropsko leto doslej, zato je sklenil povečati sredstva v ustrezni proračunski vrstici;

50. podpira nadaljevanje uspešnega pripravljalnega ukrepa evropskega partnerstva za šport, zlasti zaradi novih pristojnosti, ki jih je Uniji na področju športa podelila Lizbonska pogodba, s posebnim poudarkom na športu v lokalnih skupnostih in množičnem športu, poštenih športnih tekmovanjih z bojem proti vnaprejšnjim dogovorom o rezultatih tekem ter varstvom fizične in moralne integritete športnikov in športnic;

Razdelek 4

51. opozarja, da zmanjšanje sredstev v razdelku 4 (–1 milijarda EUR ali –14,1 % v primerjavi s predlogom proračuna), ki ga predlaga Svet, predstavlja približno 20 % skupnega zmanjšanja v vseh razdelkih; meni, da bi tako obsežno zmanjšanje Unijo oviralo pri uresničevanju zavez, ki jih je sprejela na svetovnem prizorišču; ugotavlja, da je Komisija predlagala samo manjše povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 in sredstva v primerjavi s finančnim načrtom že občutno zmanjšala; zato namerava tako obveznosti kot plačila v večini proračunskih vrstic obnoviti na raven iz predloga proračuna;

52. vseeno meni, da je mogoče sprejeti zmanjšanje v primerjavi s predlogom proračuna v nekaterih proračunskih vrsticah, kot so makrofinančna pomoč, članstvo v mednarodnih organizacijah na področju carin in davkov ter sodelovanje z Grenlandijo;

53. predlaga manjše povečanje obveznosti in plačil v primerjavi s predlogom proračuna v proračunskih vrsticah za geografsko razvojno sodelovanje, misije za opazovanje volitev in svetovni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji; poudarja, da bi tako preprečili, da bi se EU še bolj oddaljila od svojih odločnih zavez glede financiranja razvojnega sodelovanja;

54. poudarja, da v skladu z deklaracijo, ki sta jo podpisali Komisija in UNRWA o podpori EU za UNRWA (2011–2013), letni prispevek EU temelji na dodeljenih sredstvih za Palestino iz leta 2011 (300 milijonov EUR), znižanje tega referenčnega zneska pa bi zelo škodljivo vplivalo na sredstva za UNRWA; meni, da bo povečanje financiranja za Palestino in UNRWA odločilno pri tem, ali bo imela UNRWA potrebna sredstva za zagotavljanje osnovnih storitev, ki ji jih je naložila generalna skupščina ZN, ter varnosti in preživetja beguncev v zelo nestabilnih razmerah v tej regiji;

55. prav tako meni, da je treba povečati proračunska sredstva za gospodarski razvoj turške skupnosti na Cipru, da bo mogoče še naprej zagotavljati finančno podporo EU odboru za pogrešane osebe na Cipru in tehničnemu odboru za kulturno dediščino;

56. je uvedel ločene proračunske vrstice za misije skupne zunanje in varnostne politike in posebne predstavnike EU na različnih geografskih območjih, kot je bilo predlagano med reformo finančne uredbe, saj bo to omogočilo boljši in popolnejši pregled nad misijami, ki se izvajajo v okviru te politike;

Razdelek 5

57. je seznanjen s stališčem Sveta, v katerem je znesek, ki ga je Komisija predlagala za razdelek 5 (vsi oddelki), manjši za 146 milijonov EUR, kljub prizadevanjem institucij, da bi v času gospodarske krize in proračunske varčnosti na nacionalni ravni zmanjšale upravne odhodke, kar je bilo mogoče razbrati tako iz njihovih načrtov prihodkov in odhodkov kot iz predloga proračuna;

58. še zlasti poudarja, da je večina institucij, med drugim Parlament in Komisija, izpolnila zavezo, da bodo skušale povečanje upravnih odhodkov omejiti na stopnjo, nižjo od pričakovane inflacije, oziroma je pri tem še presegla pričakovanja; pozdravlja njihov trud in skupna proračunska sredstva v razdelku 5 obnavlja na raven 8.506,87 milijona EUR, od česar naj bi bilo 4.967,37 milijona EUR namenjenih Komisiji;

59. ugotavlja, da je Svet to zmanjšanje dosegel tako, da je zanemaril 1,7-odstotno prilagoditev plač za leto 2011, povečal pavšalni odbitek pri več institucijah in službah ter oklestil nekatere postavke upravnih odhodkov, vendar meni, da to zmanjšanje ni utemeljeno in da je njegov namen preprosto umetno zamrzniti upravne odhodke v nominalnem smislu, kljub zakonskim in pogodbenim obveznostim ter novim pristojnostim in nalogam EU;

60. še zlasti meni, da je povečanje pavšalnega odbitka, katerega namen je povečanje števila nezasedenih delovnih mest v institucijah, konservativen pristop, ki bo neposredno vplival na možnosti za izboljšanje zasedenosti delovnih mest v kadrovskih načrtih, ki jih je proračunski organ po drugi strani potrdil; poudarja, da je ta pristop še toliko bolj škodljiv zaradi krčenja kadrovskih načrtov, ki že samo po sebi izboljša stopnjo zasedenosti delovnih mest, in da financiranje teh delovnih mest ne bi smelo biti spremenljivka za doseganje nominalne zamrznitve upravnega proračuna oziroma drugih vnaprej določenih ciljnih zneskov;

61. je sklenil v proračunskem letu 2013 za vse institucije, razen za Svet, in za evropske šole obnoviti (v primeru Sodišča Evropske unije pa povečati) zneske v rezervi, ki ustrezajo 1,7-odstotni prilagoditvi plač za leto 2011, dokler ne bo znana sodba Sodišča; poudarja, da je takšen pristop k oblikovanju proračuna preudaren, saj je zelo verjetno, da bo Sodišče odločilo v prid Komisiji, in opozarja Svet, da bo moral proračunski organ v primeru takšnega izida zagotoviti sredstva za retroaktivni učinek sodbe za leti 2011 in 2012, vključno z zamudnimi obrestmi;

62. prav tako obnavlja nekatere druge postavke upravnih odhodkov, ki jih je Svet zmanjšal, zlasti za informacijsko in komunikacijsko opremo in službe ter nekatere urade na Komisiji;

63. je seznanjen, da je Svet sprejel predlagano zmanjšanje števila zaposlenih za 1 % v kadrovskem načrtu Komisije, zlasti na področjih upravne podpore, proračunskega poslovodenja in boja proti goljufijam;

64. obnavlja oziroma delno ohranja delovna mesta, ki so jih zahtevale Komisija in druge institucije, za vsak primer posebej, hkrati pa poziva k temeljiti oceni učinka načrtovanega krčenja delovnih mest do leta 2018, ob upoštevanju pravnih obveznosti Unije ter novih pristojnosti in obsežnejših nalog institucij, izhajajočih iz pogodb;

65. čeprav pozdravlja podatke iz predloga proračuna o povečanju števila zaposlenih na nekaterih področjih, kot so evropsko ekonomsko upravljanje, enotni trg ter varnost in pravosodje, z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo zmanjšano število delovnih mest v nekaterih drugih generalnih direktoratih Komisije, na primer za podjetništvo in industrijo, konkurenco, mobilnost in promet ter raziskave in inovacije, in v Eurostatu, čeprav je njihov prispevek k izvajanju prednostnih nalog EU precejšen; je prav tako zaskrbljen, da bi utegnilo imeti krčenje delovnih mest na področju upravne podpore, proračunskega poslovodenja in boja proti goljufijam negativne posledice za nemoteno, redno in učinkovito izvajanje ukrepov in programov EU, zlasti v času, ko se njene pristojnosti povečujejo in ko se ji pridružujejo nove države;

66. zato poziva Komisijo, naj v letni pregled delovnih mest vključi skupno oceno, razčlenjeno po generalnih direktoratih in službah, upoštevaje njihovo velikost in delovne obremenitve, pa tudi po vrsti delovnih mest iz tega letnega pregleda (oblikovanje politik, vodenje programov, upravna podpora, proračunsko poslovodenje, boj proti goljufijam, jezikovne storitve itd.);

67. obžaluje, da je Svet zmanjšal tako obveznosti kot plačila za upravno pomoč in podporo raziskavam, vključno z izvajalskimi agencijami, in sicer za 6,6 % (71,8 milijona EUR) v primerjavi s predlogom proračuna, pri čemer je bilo zmanjšanje najbolj korenito v razdelku 1b (–23,7 %) in razdelku 4 (13.2 %). poudarja, da so bila sredstva torej zmanjšana za 5,5 % v primerjavi s proračunom za leto 2012, kljub že predvidenim prihrankom v predlogu proračuna, in da bo to najverjetneje vplivalo na nemoten potek in kakovost proračunskega izvrševanja večletnih programov, na katere se to znižanje nanaša; poleg tega opozarja, da bo zmanjšanje upravnih vrstic posameznega programa brez povečanja njegovih operativnih odhodkov povzročilo spremembo vseh sredstev za program, ki so bila določena s soodločanjem; namerava zato v teh vrsticah obnoviti zneske iz predloga proračuna;

68. namerava sredstva v nekaterih proračunskih vrsticah prenesti v rezervo, dokler ne bo prejel določenih informacij;

Agencije

69. se v splošnem strinja z oceno proračunskih in kadrovskih potreb agencij, ki jo je pripravila Komisija, in ugotavlja, da je Komisija že občutno oklestila prvotne zahteve agencij in pri tem v predlogu proračuna upoštevala tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 1 %;

70. zato meni, da bi nadaljnje zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo delovanje agencij in bi jih oviralo pri izvajanju nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ; zavrača vsesplošno zmanjšanje sredstev za agencije, ki ga predlaga Svet, saj je treba njihove potrebe oceniti za vsak primer posebej; poziva tudi Komisijo, naj za naslednji večletni finančni okvir v zvezi z agencijami opredeli morebitna področja, kjer se delo podvaja ali je dodana vrednost zmanjšana, da bi tako lahko racionalizirali njihovo delovanje;

71. je sklenil povečati proračunska sredstva za leto 2013 za tri agencije za finančni nadzor; meni, da so ta sredstva potrebna za izvajanje zahtevanih nalog, saj se sprejema vse več uredb, sklepov in direktiv, da bi našli izhod iz trenutne finančne in gospodarske krize, ki je tesno povezana s stabilnostjo finančnega sektorja;

72. se ne strinja s tem, da je Svet zmanjšal sredstva za agencije v razdelku 3a, in sicer za 2,8 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in sredstvih za plačila, saj je za agencije namenjenih 18 % vseh sredstev v razdelku 3a, omenjeno zmanjšanje pa bo imelo torej nesorazmeren učinek nanj; zato namerava obnoviti predlog proračuna, v katerem je raven sredstev uravnotežena;

73. se zaveda, da bodo morale nekatere agencije (npr. Europol, EASA, ACER) v letu 2013 izvajati dodatne naloge, kar morda ni upoštevano pri dodeljenih proračunskih sredstvih ali kadrovskem načrtu za to leto; zahteva, da Komisija po potrebi pravočasno predlaga spremembo proračuna za te agencije; pričakuje, da bo Komisija predložila nove računovodske izkaze, ko bosta Parlament in Svet dokončala zakonodajni postopek, s katerim bodo razširjena pooblastila posamezne agencije; se zaveda, da utegne takšna razširitev zahtevati dodatna sredstva, o katerih se bo moral sporazumeti proračunski organ;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

74. na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh že potekajočih projektov in ukrepov, zavržene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – je sklenil sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje, zlasti v razdelkih 1a in 3b;

Drugi oddelki

75. je zaskrbljen zaradi odločitve Sveta, da bo odhodke vseh institucij EU zamrznil na nominalni ravni; meni, da bi bilo treba vsako institucijo obravnavati posebej, pri tem pa upoštevati njihove potrebe in posebne okoliščine;

76. pozdravlja prizadevanja institucij, da bi poiskale dodatne možnosti za prihranke in omejile svoje proračune; opozarja, da bo treba iz proračuna institucij za leto 2013 kriti tudi stroške pridružitve Hrvaške in 1,7-odstotno prilagoditev plač za leto 2013; vseeno poudarja, da stroškov pridružitve Hrvaške ne bi smeli obravnavati kot povečanje proračunov institucij, temveč kot upravičeno financiranje nove države članice EU;

77. poudarja, da je raven proračunskih sredstev zaradi dodatnih prihrankov, ki so jih institucije ustvarile spomladi in jeseni 2012, že zelo nizka; je zaskrbljen, da skorajda ni več rezervnih sredstev za nepredvidene odhodke, ki bi lahko nastali zaradi pravnih obveznosti;

78. meni, da bi moral proračunski organ zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno delovanje institucij in spoštovanje pravnih obveznosti, prav tako pa ponuditi visokokakovostne upravne storitve za državljane EU;

Oddelek I – Evropski parlament

Splošni okvir

79. opominja, da je pri sprejemanju načrta prihodkov in odhodkov za leto 2013[7] vztrajal pri strogem proračunskem nadzoru in iskanju dodatnih možnosti za prihranke med tem proračunskim postopkom;

80. pozdravlja sporazum, dosežen med predsedstvom in Odborom za proračun na usklajevalnem sestanku 26. septembra 2012; opozarja, da proračun Parlamenta za leto 2013 znaša 1.750.463.939 EUR, kar je 18,3 milijona EUR manj, kot je bilo predvideno v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov februarja 2012;

81. poudarja, da je proračun Parlamenta za leto 2013 za 1,9 % večji od proračuna za leto 2012, vključno s stroški pridružitve Hrvaške; poudarja, da se bo operativni proračun glede na trenutno stopnjo inflacije 1,9 % torej dejansko zmanjšal, kljub nedavnim novim pristojnostim, delovnim mestom in ukrepom, financiranju pridružitve Hrvaške in pripravam na volitve v letu 2014;

82. se strinja z naslednjimi popravki načrta prihodkov in odhodkov:

     –   zmanjšanje rezerve za nepredvidene izdatke,

     –   internalizacija varnostne službe brez posledic za proračun,

     –   nadaljnja internalizacija dejavnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije in posledična uvedba novih 30 delovnih mest v kadrovski načrt brez posledic za proračun (izravnava s prihranki),

     –   prilagoditev sredstev za Evropsko parlamentarno združenje;

83. namerava zmanjšati tudi sredstva za hišo evropske zgodovine za 5,3 milijona EUR;

84. ob upoštevanju slabih gospodarskih razmer v celotni EU znova spominja na odločitev, da ne bo indeksiral individualnih nadomestil poslancev do izteka mandata, poudarja, da nadomestila za službena potovanja zaposlenih niso bila indeksirana že od leta 2007, in potrjuje odločitev iz resolucije o proračunu za leto 2012[8], da bo zmanjšal proračunske vrstice za potovanja;

85. pozdravlja podatke in analize v poročilu o proračunskem in finančnem poslovodenju Parlamenta v letu 2011 in v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov v zvezi s proračunskimi vrsticami, katerih izvrševanje je bilo nezadostno že v letu 2011, in poziva k poglobljeni tovrstni analizi ciljev za proračun 2012, da bo mogoče hitreje opredeliti morebitne prihodnje prihranke, ki bodo uravnoteženi s potrebnimi naložbami, koristnimi za pravilno in nemoteno delovanje Parlamenta;

Delovna ureditev Parlamenta

86. meni, da bi moral imeti Evropski parlament – podobno kot vsi drugi neposredno izvoljeni parlamenti – pravico, da odloča o svojem sedežu in delovni ureditvi;

87. zato izjavlja, da bi moral Parlament sam odločati o svojem sedežu in kraju dela poslancev in uradnikov;

88. poziva obe veji proračunskega organa (Svet in Parlament), naj v prihodnjih pogajanjih o novem večletnem finančnem okviru 2014–2020 načneta vprašanje enotnega sedeža in kraja dela za poslance in uradnike Parlamenta, saj bo ta podnebju in okolju bolj prijazna rešitev omogočila finančne prihranke;

89. poziva države članice, naj pri naslednji reviziji Pogodbe s spremembo protokola 6 znova pretehtajo vprašanje sedeža in kraja dela Parlamenta;

90. poziva Svet, naj začne medtem skupaj s Parlamentom pripravljati časovni načrt za uvedbo enotnega sedeža in učinkovitejšo uporabo krajev dela Parlamenta, ob upoštevanju najnovejših podatkov o stroških posameznih krajev dela in delovnih razmer zaposlenih, pa tudi ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnikov, ter ta načrt predstavi v poročilu do 30. junija 2013;

91. predlaga revizijo sporazuma med luksemburškimi oblastmi in Parlamentom o številu zaposlenih, ki delajo v Luksemburgu, ob upoštevanju najnovejših potreb Parlamenta;

Skupna delovna skupina

92. pozdravlja ustanovitev skupne delovne skupine Odbora za proračun in predsedstva o proračunu Parlamenta; odločno podpira zlasti njeno delo v zvezi s primerjalno študijo o proračunu Parlamenta ter proračunih kongresa ZDA in vzorca parlamentov držav članic; opominja, da naj bi bila ta študija dokončana do izteka leta 2012; pričakuje, da bo omogočila dolgoročne prihranke v proračunu Evropskega parlamenta in predstavila zamisli za izboljšanje njegove učinkovitosti v letu 2013 in v prihodnosti;

93. meni, da bi morala skupna delovna skupina odražati demokratično ravnotežje v Parlamentu; meni, da bi morala delovna skupina med drugim preučiti nadaljnje možnosti za odpiralni čas registra poslancev in ukrepe za spodbujanje cenejših in okolju prijaznejših načinov prevoza; delovno skupino še poziva, naj poroča Odboru za proračun in predsedstvu, da bo mogoče ustvariti srednje- in dolgoročne strukturne in organizacijske prihranke v proračunu Parlamenta;

94. pozdravlja predlog skupne delovne skupine o zaprtju registra poslancev ob petkih v tednih v volilnih enotah („turkiznih tednih“);

95. poziva predsedstvo, naj nemudoma uresniči predloge za prihranke, ki jih je sprejela skupna delovna skupina;

Potni stroški

96. pozdravlja prizadevanja za dodatne prihranke pri potnih stroških poslancev in zaposlenih; opozarja na prihranke, ki so bili ustvarjeni pri stroških službenih potovanj zaposlenih; ugotavlja, da je bila zadevna proračunska vrstica v letu 2012 že zmanjšana in da so bili ti prihranki mogoči zaradi boljšega upravljanja, videokonferenc in zmanjšanja števila službenih potovanj;

97. poziva upravo, naj oceni dogajanje na trgu nizkocenovnih potovanj, da bo mogoče slediti novostim na trgu in izkoristiti vse možnosti za prihranke; upravo tudi poziva, naj omogoči in spodbuja nakup nizkocenovnih vozovnic in fleksibilnih vozovnic v ekonomskem razredu; je prepričan, da bi bilo treba preučiti nadaljnje možnosti za omejevanje poletov poslancev v poslovnem razredu;

Informacijska tehnologija in službena potovanja

98. opozarja, da prihranki pri stroških službenih potovanj, ustvarjeni v letu 2011 na račun pogostejše uporabe videokonferenc (+56,6 %), po ocenah znašajo 1,4 milijona EUR; meni, da bi bilo mogoče pri stroških službenih potovanj prihraniti še več s postopno nadomestitvijo teh potovanj z videokonferencami, kar bo zmanjšalo tudi izpuste CO2 Parlamenta; zato zahteva, da morajo biti rezultati analize potreb po dodatni opremi za videokonference, ki jo je izvedla uprava Parlamenta, na voljo najpozneje februarja 2013;

Stavbe

99. verjame v in poziva k preglednemu odločanju o nepremičninski politiki v tesnem in odprtem sodelovanju z Odborom za proračun;

100.    zahteva, da se ga pravočasno obvešča o ugotovitvah in načrtih generalnega sekretarja v zvezi z obnovitvenimi deli in selitvijo pisarn v prihodnjih letih; poudarja, da je potrebno primerno načrtovanje in da je treba v pravem trenutku predvideti sredstva v proračunu;

Prevajanje

101.    znova poudarja, da prihranki pri prevajanju ne smejo ogroziti večjezičnosti; opozarja, da je treba ohraniti kakovost prevodov in delovne razmere prevajalske službe;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

102.    ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije kljub velikim strukturnim spremembam in nenehno naraščajočim številom postopkov povečanje operativnega proračuna omejilo na 1.56 % (poleg povečanja za 1,49 % zaradi pridružitve Hrvaške);

103.    zato na priporočilo revizorjev obnavlja sredstva za prevajanje, da bi preprečil zamude v postopkih, in sredstva za informacijsko tehnologijo;

104.    namerava delno obnoviti osebne prejemke in pavšalni odbitek zamrzniti na stopnji 4,5 odstotka, da bo lahko sodišče ustrezno opravljalo svoje naloge; delno obnavlja tudi sredstva za vzdrževanje in energijo;

105.    podpira potekajočo reformo statuta Sodišča in se zavezuje, da bo brez odlašanja obravnaval morebitne spremembe proračuna v zvezi s tem vprašanjem;

Oddelek V — Računsko sodišče

106.    ugotavlja, da je Računsko sodišče svoj kadrovski načrt v letu 2013 zmanjšalo za 9 delovnih mest; zato obnavlja prvotni 1,8-odstotni pavšalni odbitek, da bi omejil tveganje pri uresničevanju strategije Računskega sodišča in pripravi načrtovanih revizijskih poročil; obnavlja tudi sredstva za zaposlovanje zaradi pridružitve Hrvaške na raven v predlogu proračuna;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

107.    delno obnavlja osebne prejemke in nadomestila in uveljavlja 5,5-odstotni pavšalni odbitek, zaradi katerega se bo stopnja zasedenosti delovnih mest vseeno zmanjšala; delno obnavlja tudi druga sredstva, ki jih je Svet samovoljno zmanjšal, na primer odhodke za uradni list in odhodke za delovanje, med drugim za tolmačenje, ki so bili že leta 2012 zmanjšani na raven realizacije v letu 2009;

108.    v celoti obnavlja sredstva za plačilo letnih zakupnin, ki so povezana s pravnimi obveznostmi po obstoječih pogodbah in se vsako leto indeksirajo glede na inflacijo v Belgiji;

Oddelek VII – Odbor regij

109.    delno obnavlja proračunska sredstva Odbora regij, da bo lahko izpolnil svoje pravne in zakonske obveznosti v zvezi z letnimi zakupninami in plačami zaposlenih; ugotavlja, da je Svet osebne prejemke in nadomestila zmanjšal tako zelo, kot če bi bilo število zaposlenih v tej instituciji dvakrat zmanjšano za 1 % (enoodstotno zmanjšanje je bilo predvideno že v predlogu proračuna);

Oddelek VIII — Evropski varuh človekovih pravic

110.    ugotavlja, da se je proračun varuha povečal za 3,49 %; ugotavlja še, da je to povečanje delno povezano s stroški najemnin, ki se jim ni mogoče izogniti; obnavlja sredstva za osebne prejemke in nadomestila, potrebna zaradi zapolnitve prej prostih delovnih mest;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

111.    v celoti obnavlja proračun nadzornika; ugotavlja, da je povečanje njegovega proračuna povsem skladno z napovedano stopnjo inflacije; zlasti obnavlja dve novi delovni mesti, predvideni za pomoč pri izvajanju osrednjih dejavnosti te institucije, in temu ustrezna sredstva;

Oddelek X — Evropska služba za zunanje delovanje

112.    ugotavlja, da je Evropska služba za zunanje delovanje razmeroma nova institucija v fazi rasti in da mora še okrepiti svojo mrežo, da bo lahko uresničila politične prednostne naloge EU, in da je ta služba s 141 delegacijami – v primerjavi z drugimi institucijami EU – še posebej izpostavljena inflaciji v državah nečlanicah in nihanju menjalnih tečajev;

113.    pozdravlja dejstvo, da je Evropska služba za zunanje delovanje v letu 2013 nominalno zamrznila proračunska sredstva v številnih vrsticah in ciljno zmanjšala odhodke v drugih vrsticah, s čimer je prihranila skoraj 1,3 % svojega proračuna v letu 2012;

114.    ugotavlja, da skuša ta služba varčevati, saj v kadrovskem načrtu za leto 2013 ni predvidela novih delovnih mest;

115.    poudarja, da je predlagano povečanje proračuna službe potrebno za izpolnjevanje zakonskih obveznosti v zvezi s stroški zaposlenih in drugih pravnih obveznosti, pa tudi političnih pričakovanj, naj bo ta služba navzoča v najpomembnejših državah;

116.    zato zavrača odločitev Sveta, da bo v nominalnem smislu zamrznil proračun te službe na ravni iz leta 2012, in predlaga ustrezno povečanje glede na splošne finančne okoliščine;

117.    obnavlja zneske, ki jih je znižal Svet, saj bi bilo treba sicer zmanjšati število uradnikov, kar bi bilo v nasprotju s prizadevanjem od ustanovitve te službe, da bi zaposlili in prerazporedili uslužbence in zadostili večjim operativnim potrebam;

118.    obnavlja proračunska sredstva, potrebna za izvajanje veljavnih pogodb o najemu in pogodb o storitvah s Komisijo in Svetom ter za postopno nadomestitev in izboljšavo podedovanih zastarelih računalniških sistemov, katerih funkcije se prekrivajo;

0

0 0

119.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (12.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavka mnenja: Anneli Jäätteenmäki

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da proračuna EU resda ni mogoče izvzeti iz proračunske discipline, ki velja za vse nacionalne proračune, vendar tega ni mogoče doseči z vsesplošnim zmanjševanjem sredstev, za kar se je odločil Svet; meni, da bi morala biti prizadevanja za racionalizacijo proračuna za zunanje odnose usmerjena zlasti v iskanje sinergij in v izboljšave postopkov upravljanja, da se poveča učinkovitost; poudarja, da ključni zunanjepolitični interesi EU ne smejo biti ogroženi;

2.  poudarja, da ima Evropska unija kot globalni akter odgovornost spodbujati mir in stabilnost, gospodarski razvoj ter spoštovanje temeljnih vrednot in človekovih pravic po vsem svetu;

3.  opozarja na svojo kritično oceno[1] predloga proračuna Komisije, ki ne bo omogočil uresničitve vseh političnih prednostnih nalog Unije na področju zunanjih odnosov; je zato odločen, da bo v proračunu EU zagotovil potrebna sredstva za izpolnjevanje političnih prednostnih nalog, med drugim z uporabo vseh razpoložljivih sredstev po medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, zlasti iz točk 21 do 23 in točke 27;

4.  v zvezi s tem zavrača stališče Sveta o zmanjšanju obveznosti za 171,7 milijona EUR in plačil za 1.034,3 milijona EUR v razdelku 4;

5.  znova poudarja, da imajo vzhodne in južne sosede, zlasti pa dogajanje v južnem Sredozemlju po arabski pomladi, še vedno prednost ter da je predlog proračuna ustrezna podlaga za evropski instrument sosedstva in partnerstva, ki temelji na načelu „več za več“ ter EU zagotavlja učinkovito in ambiciozno vlogo; meni, da so podpora in jamstva, ki jih EU zagotavlja za projekte, ki se financirajo s programi mikrokreditov Evropske investicijske banke in Evropske banke za regionalni razvoj, pomembna, saj imajo ti projekti pozitiven učinek na trajnostni in lokalni razvoj v teh državah;

6.  poudarja, da bi lahko krčenje sredstev za prevzem obveznosti in plačil, ki ga Svet predlaga za upravne odhodke, povezane z vsemi večletnimi programi (instrument za razvojno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč, evropski instrument sosedstva in partnerstva, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, instrument za stabilnost, instrument za industrializirane države), ogrozilo izvajanje teh programov;

7.  opozarja, da ima prizadevanje za mir in politično stabilnost na Bližnjem vzhodu ključno vlogo v zunanji politiki EU; zato znova poziva k dolgoročnemu načrtovanju in zadostnim finančnim sredstvom za pomoč UNRWA, Palestini in mirovnemu procesu; poudarja, da je zahvaljujoč trdni zavezi Parlamenta letni prispevek Unije v zadnjih letih znašal najmanj 300 milijonov EUR, in opominja, da se je proračunski organ v proračunskem spravnem postopku sporazumel o dodelitvi 200 milijonov EUR v letu 2012, pod pogojem, da bo v ta namen v proračunskem letu 2011 dodeljenih dodatnih 100 milijonov EU iz neporabljenih sredstev; zavrača načelo priložnostnih prošenj za dodatno financiranje, saj to ne dopušča nikakršnega predvidevanja in načrtovanja, in v zvezi s tem poziva k zavezi o financiranju, ki bo ustrezalo dejanskim potrebam, že v začetku proračunskega leta, da bo lahko Unija učinkovito podprla vzpostavljanje trajnega miru;

8.  je prepričan, da bi morala biti pomoč EU namenjena ustvarjanju razvoja, neodvisnega od te pomoči, in da bi do neke mere morali imeti prednost projekti, katerih priprava in obeti spodbujajo trajno gospodarsko rast držav upravičenk; poudarja pomen sodelovanja civilne družbe v vseh fazah zagotavljanja pomoči Unije, da bi spodbudili lokalno sodelovanje in občutek odgovornosti;

9.  je po temeljiti analizi dodane vrednosti sklenil začeti dva pilotna projekta – „Pobratenje demokratičnih akterjev EU in razvijajočih se sorodnih organizacij v Belorusiji“ in „Pravna država v akciji“ – ter pripravljalni ukrep „Krepitev zmogljivosti za mirovno posredovanje“;

10. znova izraža skrb zaradi pomanjkanja parlamentarnega nadzora nad skupno zunanjo in varnostno politiko in zlasti njenim proračunom; kot del proračunskega organa meni, da je potrebna jasnejša in natančnejša razčlenitev misij in operacij, ki se izvajajo na osnovi sklepov Sveta; zato sprejema podrobnejšo proračunsko nomenklaturo v prepričanju, da ta ukrep ne bo omejeval nujne prilagodljivosti in sposobnosti odzivanja, ki sta potrebni za skupno zunanjo in varnostno politiko;

11. pozdravlja prihranke Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2012 in nadaljevanje tega trenda v letu 2013 ter se zaveda, da je potrebno obdobje uvajanja; meni, da bi si morala ta služba kljub visokim strukturnim stroškom (večinoma za plače) bolj prizadevati za učinkovito upravljanje svojega proračuna; zavrača odločitev Sveta, da njen proračun zamrzne na ravni iz leta 2012 (ne da bi upošteval inflacijo), in predlaga ustrezno povečanje;

12. poziva EU, naj na proračunski ravni sodeluje z organi, ki se zavzemajo za enakost spolov in krepitev vloge žensk na mednarodnem prizorišču, predvsem z Agencijo ZN za ženske, organom ZN za enakost spolov in krepitev vloge žensk; v zvezi s tem zavrača zmanjšanje odobritev za enakost spolov;

13. še zlasti obžaluje zmanjševanje proračunskih sredstev na področju razvojnega sodelovanja; se sprašuje, ali je to v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije, da bo do leta 2015 0,7 BND namenila razvojnim ciljem tisočletja; obžaluje, da povečanje skupne ravni obveznosti za instrument za razvojno sodelovanje v predlogu proračuna za leto 2013 znaša manj kot ocenjena stopnja inflacije in da je predlagana skupna raven plačil za ta instrument manjša od ravni iz leta 2012; +poziva Svet, naj poskrbi za bolj povezan, stvaren in bolje načrtovan pristop k financiranju instrumenta;

14. opozarja, da instrument za stabilnost zagotavlja sredstva v primeru krize ali nastajajoče krize, kadar iz drugih virov Unije ni mogoče zagotoviti pravočasne finančne pomoči; meni, da je predlagano zmanjšanje proračunskih sredstev instrumenta za stabilnost v letu 2013 nesorazmerno in neskladno s političnimi prednostnimi nalogami, prav tako pa ne upošteva krhkega političnega ozračja v številnih regijah naše soseščine in širšem okolju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Frieda Brepoels, Elmar Brok, Mário David, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, María Muñiz De Urquiza, Raimon Obiols, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Nikolaos Salavrakos, György Schöpflin, Werner Schulz, Adrian Severin, Marek Siwiec, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Sir Graham Watson, Boris Zala, Karim Zéribi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Andrew Duff, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Emilio Menéndez del Valle, Jean Roatta, Carmen Romero López, Helmut Scholz, Indrek Tarand, Ivo Vajgl

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Danuta Jazłowiecka, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Sophocles Sophocleous

MNENJE Odbora za razvoj (19.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Gay Mitchell

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bodo svetovna razvojna prizadevanja v letu 2013 odločilno vplivala na to, ali bo do leta 2015 mogoče izpolniti razvojne cilje tisočletja; opozarja Svet na odgovornost EU do njenih razvojnih partneric in na jasne zaveze, ki so jih donatorji iz EU, tako posamezno kot skupinsko, sprejeli glede prispevkov za boj proti revščini v nerazvitem svetu; zato poziva države članice, naj s pomočjo Komisije določijo časovni okvir za doseganje cilja 0,7 % BDP, kolikor naj bi namenili za razvojno pomoč;

2.  odločno nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje obveznosti za več kot 50 milijonov EUR in plačil za več kot 150 milijonov EUR za instrument razvojnega sodelovanja; meni, da je za verodostojnost EU kot vplivne in zanesljive razvojne partnerice izredno pomembno, da zagotovi ustrezno raven sredstev za financiranje razvoja, s čimer bo izpolnila svoje obveznosti, ki jih je prevzela v okviru vzajemno dogovorjenih potekajočih večletnih programov;

3.  poudarja, da je treba omejena sredstva EU za pomoč uporabiti čim učinkoviteje; poudarja, da EU zdaj splošno velja za vodilno v svetu, kar zadeva učinkovitost in preglednost pomoči, z merljivimi in precejšnjimi rezultati v obliki oprijemljivih izboljšav v življenju milijonov ljudi v državah v razvoju;

4.  meni, da je treba nujno povečati prilagodljivost proračuna, da se Uniji omogoči učinkovito odzivanje na nove svetovne izzive; meni, da je večja razlika do zgornje meje, namenjena prilagodljivosti, ključnega pomena za izboljšanje dodeljevanja sredstev za sodelovanje in razvoj;

5.  je še posebej zaskrbljen zaradi predlaganega zmanjšanja na področju zanesljive oskrbe s hrano, zdravja in izobraževanja, saj so to bistveni sektorji za dosego razvojnih ciljev tisočletja; poleg tega opominja, da so strukturni ukrepi na področju kmetijstva, zanesljive oskrbe s hrano in prehrane ter konkretni ukrepi za izkoreninjenje prilaščanja zemlje ključnega pomena za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti ter za preprečevanje vsakoletnega pomanjkanja hrane v ogroženih regijah, kot sta Sahel in Afriški rog;

6.  znova ponavlja, da je treba za ekonomske in finančne institucije določiti pravila na ravni Unije in na mednarodni ravni, da se zmanjša nestanovitnost trgov in cen, zlasti glede živil, ter da je treba vpeljati mehanizme za obdavčenje dobička iz kratkoročnih finančnih špekulacij in okrepiti prizadevanja za odpravo sistema finančnih in davčnih oaz;

7.  znova izraža odločno prepričanje, da je treba za financiranje podnebnih ukrepov poiskati nova, dodatna finančna sredstva, poleg načrtovanega razvojnega sodelovanja v sklopu instrumenta za razvojno sodelovanje; opozarja, da utegne Svet z zmanjšanjem sredstev za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov ogroziti prispevek EU k številnim osrednjim pobudam za boj proti podnebnim spremembam in vsesplošen dostop do energije, zlasti za pobudo ZN za trajnostno energijo za vse in za globalno zavezništvo EU proti podnebnim spremembam;

8.  opozarja, da je predlagano zmanjšanje sredstev za nedržavne akterje in lokalne oblasti v državah v razvoju očiten negativen signal v času, ko bi morala EU tem akterjem znova zagotoviti podporo, saj na lokalni ravni pomembno prispevajo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;

9.  se zaveda, da mora EU izraziti podporo ljudem in demokratičnim spremembam v južni soseščini; kljub temu poudarja, da te podpore ne bi smela ponuditi na škodo svojih večletnih zavez državam v razvoju, ki so deležne financiranja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje; še zlasti poudarja, da predlog Sveta za zmanjšanje sredstev za sodelovanje s Palestino, Afganistanom, Irakom, Iranom in Jemnom ni v skladu s politično stvarnostjo in da pri tem ni bila upoštevana osrednja vloga EU pri dolgoročni stabilizaciji in razvoju teh regij;

10. zavrača predlagano zmanjšanje upravnih odhodkov instrumenta za razvojno sodelovanje in humanitarne pomoči; poudarja, da so zadostni kadrovski viri, tehnična pomoč, spremljanje, ocenjevanje in revizija, tako na sedežih kot v delegacijah EU v tujini, ključni za ohranitev najstrožjih standardov izvajanja in da predlagano zmanjšanje sicer res omogoča kratkoročne prihranke, na dolgi rok pa bi lahko ogrozilo kakovost finančnega poslovodenja pomoči EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Cashman, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Patrick Le Hyaric, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Alf Svensson, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Lövin

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

María Irigoyen Pérez, Claudiu Ciprian Tănăsescu

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (5.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Peter Šťastný

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da bo sedanja preudarna konsolidacija javnih financ najverjetneje povzročila pomanjkanje proračunskih sredstev za leto 2013; v zvezi s tem izraža pripravljenost, da opredeli tako negativne kot pozitivne prednostne naloge v skladu z zahtevo Parlamenta iz odstavka 4 poročila o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013, kar bi po eni strani omogočalo konsolidacijo javnih financ, po drugi pa spodbujalo trajnostno rast;

2.  meni, da bi morala zunanja razsežnost EU ostati osrednja prednostna naloga proračuna EU v skladu s strategijo Evropa 2020 in da bi bilo treba rast na osnovi mednarodne trgovine v naslovu 19, namenjenem zunanjemu delovanju, in naslovu 20, namenjenem trgovinski politiki, v proračunskem oddelku III Komisije podpirati v enaki meri kot druge vire rasti v razdelku 1;

3.  meni, da bi lahko v proračunu za leto 2013 nekoliko povečali sredstva za makrofinančno pomoč, zunanjetrgovinske odnose, pomoč trgovini in instrument za razvojno sodelovanje, pod pogojem, da bi si v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja proračunski organ moral prizadevati, da bi to povečanje financiral s prerazporeditvijo in prenosom iz drugih področij porabe z nižjo dodano vrednostjo; vendar poudarja, da sredstev za pomoč trgovini ne bi smeli povečati na račun razvojnih sredstev;

4.  v odgovor na predlagane spremembe predloga proračuna poudarja, da se zmanjševanje sredstev ne bi smelo dotakniti vrstic, predvidenih za ICI/ICI+ in sodelovanje z državami v razvoju, razen razvojne pomoči, da bi od leta 2014 naprej omogočili nemoten prehod teh proračunskih vrstic k širšemu instrumentu partnerstva;

5.  izraža podporo temu, da proračun za leto 2013 v vrsticah za trgovinske odnose in upravno podporo vključuje tudi sredstva za pregled strategije trgovinske politike EU v skladu s strategijo EU 2020 in za skrajšanje časa, ki preteče od zaključitve trgovinskih pogajanj do posledične sklenitve sporazumov;

6.  zahteva, da se razširi obstoječe projekte internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij, tako da bi zajeli nove prednostne trge, medtem ko se čaka na oceno delovanja središč, ki so že v več azijskih državah; pričakuje, da bodo leta 2013 sprejeti nadaljnji ukrepi za izvedbo usklajevalne platforme za podjetja EU, ki je že del proračuna EU za leto 2012;

7.  podpira podaljšanje pripravljalnega ukrepa „Euromed – inovativni podjetniki za spremembe“ v leto 2013 in splošno povečanje sredstev za proračunske vrstice, ki se nanašajo na evropsko sosedstvo, če se bodo sredstva uporabljala za spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja, poglobljeno regionalno sodelovanje, zmanjšanje brezposelnosti in izboljšanje življenjskega standarda za vse prebivalstvo;

8.  je zaskrbljen glede tega, ali imata Parlament in civilna družba zmogljivosti za ustrezno spremljanje vse večje kompleksnosti in razširjenosti dvostranskih trgovinskih pogajanj EU, in zato podpira predlog pilotnega projekta, katerega namen je ustanovitev krovne organizacije „Trade Watch“ , ki bo sistematično zbirala neodvisno analitično znanje, potrebno za to, da bodo poslanci lahko izvajali pooblastila Parlamenta, povezana z zagotavljanjem pravočasnih odobritev trgovinskih sporazumov na osnovi informacij;

9.  obžaluje odločitev Komisije, da ne bo upoštevala želje Parlamenta, izražene v proračunskem postopku za leto 2011, namreč da bi bilo treba spodbuditi pravično trgovino z razširitvijo proračunske vrstice v členu 20 02 01 in podpostavki „Dejavnosti, namenjene krepitvi zmogljivosti držav v razvoju za sodelovanje v svetovnem trgovinskem sistemu“, in zahteva ponovno vključitev ukrepov, ki so bili oblikovani posebej za spodbujanje pravične trgovine v proračunu za leto 2013, s primernimi proračunskimi sredstvi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Yannick Jadot, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Helmut Scholz, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Iuliu Winkler, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Jörg Leichtfried, Emma McClarkin

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jürgen Klute

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (4.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Ashley Fox

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sedanje gospodarsko ozračje v večini držav članic Evropske unije je ozračje nacionalnih varčevalnih ukrepov, šibke rasti, recesije in pomanjkanja mednarodne konkurenčnosti. Parlament mora ob upoštevanju te neugodne slike ravnati odgovorno.

Parlament bi moral k proračunu za leto 2013 pristopiti z razumevanjem fiskalne politike držav članic, pa tudi z vizijo o tem, kako je mogoče proračun uporabiti za omogočanje rasti in konkurenčnosti v Evropski uniji.

Mnogo držav članic v zaporednih letih zavidljive rasti ni želelo utrditi proračuna, preveč so potrošile za nevzdržni javni sektor in s tem prispevale h gospodarski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Zaradi tega so si države članice izredno prizadevale za zmanjšanje dolga in nacionalnih primanjkljajev ter vzpostavile trajnostno osnovo za svoje fiskalne politike in nacionalne finance.

Za javno porabo v Evropski uniji mora veljati enaka disciplina kot v državah članicah. Unija ne more biti izvzeta iz usklajenih prizadevanj odgovornih vlad po vsej Uniji. Če EU ne bo pokazala razumevanja in spoštovanja za sedanjo gospodarsko krizo, ki pesti Evropo, bodo državljani nanjo gledali s prezirom.

Proračunske omejitve in dobro finančno poslovodenje evropskega proračuna ne pomenijo, da EU ne more dati prednosti porabi na določenih področjih ali celo bolje porabiti sredstva. Pripravljavec mnenja je trdno prepričan, da je treba sredstva dodeliti programom, ki bodo državljanom prinesli največje koristi, namreč tistim, ki bodo omogočili rast. Evropa se lahko izkoplje iz sedanje krize ter zagotovi delovna mesta in blaginjo za svoje državljane samo z rastjo.

Zato je bistveno, da Parlament zagotovi vključitev svojih prednostnih nalog in zamisli v proračun za leto 2013. Parlament mora Svetu zagotoviti jasen proračun, ki bo pozval k proračunski zamrznitvi, povečanju porabe na pomembnih področjih ter zmanjšanju na nepomembnih. Samo s takšnim pristopom k proračunskemu procesu bo Svet sprejel zamisli Parlamenta. Pristop Parlamenta k proračunu za leto 2013 mora biti drugačen, če se želimo izogniti neuspehom iz preteklosti.

Pripravljavec mnenja je ob upoštevanju tega pristopa kot glavno prednostno nalogo odbora ECON prepoznal povečanje sredstev za evropske nadzorne organe. Učinkovit finančni nadzor in stabilnost finančnega trga bosta bistvena za doseganje zdravega finančnega sektorja v Evropi, kar bo spodbudilo rast ter državljanom zagotovilo delovna mesta in blaginjo.

Povečanja proračunskih vrstic za evropske nadzorne organe bi bilo treba uravnotežiti z ustreznimi zmanjšanji drugih vrstic odbora ECON, da bi dosegli splošno proračunsko zamrznitev. Določanje jasnih prednostnih nalog bo odboru BUDG zagotovilo odgovoren predlog in bo pripomoglo k zagotovitvi sprejemljivega predloga proračuna Svetu.

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da gospodarska kriza še vedno pesti Evropo, posledica tega pa so varčevalni ukrepi v številnih državah članicah, kar povzroča omejitve javne porabe ter povišanje obdavčitve; poudarja, da mora porabo EU voditi enako odgovoren pristop kot v državah članicah;

2.  meni, da je proračun EU učinkovito in pomembno sredstvo za pospeševanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja v Evropi; zato poudarja, da je bistveno orodje za rast in kohezijo v EU v trenutku, ko si države članice vse bolj prizadevajo, da bi uravnotežile javne prihodke in javno porabo ter tako znova vzpostavile vzdržnost javnih financ;

3.  spodbuja pristop, ki temelji na prednostnih nalogah, k proračunu za leto 2013, s poudarkom na ustvarjanju evropske dodane vrednosti in ob prizadevanju, da se vsako povečanje proračuna izravna z ustreznim zmanjšanjem;

4.  meni, da mora biti proračun EU usklajen s prizadevanji za reforme v celotni Evropski uniji, kar med drugim pomeni, da bi smeli zmanjšati ali opustiti manj prednostnih postavk;

5.  meni, da bi morali k proračunu EU za leto 2013 pristopiti podobno kot k proračunom držav članic, tako da se jasno prednost nameni programom in financiranju, ki bodo omogočili trajnostno rast in nova delovna mesta v Evropski uniji v skladu s strategijo Evropa 2020;

6.   pozdravlja izbiro Komisije, ki je velik poudarek namenila inovacijam, konkurenčnosti, rasti in zaposlovanju, tako da je v predlogu proračuna podrazdelku 1a – ki obsega večino osrednjih politik za pozitiven razvoj na teh področjih – dala največjo prednost;

7.  je seznanjen s številnimi in pomembnimi dodatnimi nalogami, prenesenimi na evropske nadzorne organe, zaradi česar jim bo treba ustrezno povečati proračun, da bodo lahko opravljali svojo nadzorno vlogo;

8.  zavrača zmanjšanja, ki jih Komisija predlaga za proračune evropskih nadzornih organov, zlasti glede na osrednjo vlogo, ki jo imajo pri spodbujanju stabilnosti finančnega trga in pri pomoči finančnemu sistemu za omogočanje rasti; je še posebej zaskrbljen zaradi dodatnega zmanjšanja proračuna evropskih nadzornih organov, ki ga predlaga Svet in ki bi tem organom domala onemogočilo opravljanje njihovih dolžnosti;

9.   je presenečen nad pristopom Sveta, ki v svojem stališču proračunskih sredstev za evropske nadzorne organe ni prilagodil dejanskim potrebam, ampak jih je mehansko zmanjšal, ne da bi upošteval razlike med decentraliziranimi agencijami;

10. poudarja, da zmanjšanje, ki ga za evropske nadzorne organe predlagata Komisija in Svet, ni samo v nasprotju z načrti za nadgradnjo teh novih teles in z dobro utemeljenimi ocenami proračunskih odhodkov, ki so jih pripravili sami, temveč tudi z večkratnimi pozivi Parlamenta, da jim je treba zagotoviti zadostna sredstva;

11. meni, da bi bilo treba v prihodnje, ko bodo evropski nadzorni organi dobili dodatne naloge, med zakonodajnim procesom tudi v poznejši fazi, pred tristranskimi pogajanji, izvesti natančno oceno stroškov, da bi lahko poslanci EP in države članice dobili najnovejše in celovite informacije o stroškovnih posledicah predlogov ter jih v celoti razumeli;

12. poziva Komisijo, naj preuči dodatne modele financiranja za evropske nadzorne organe, kot so mehanizmi pristojbin industrije, namenjeni krepitvi teh organov, da bi s tem zagotovila njihovo neodvisnost in nepristranskost, pri tem pa naj upošteva člen 62 uredbe o evropskih nadzornih organih; poudarja, da je treba v takšnih mehanizmih poskrbeti za to, da bodo evropski nadzorni organi v odnosih s finančnim sektorjem ohranili svojo integriteto;

13. pozdravlja povečanje sredstev za program za podjetništvo in inovativnost v sklopu okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, ki ga predlaga Komisija, saj je to bistven korak v pravo smer, zlasti ko gre za boljšo dostopnost financiranja za mala in srednja podjetja; obžaluje, da pristop Sveta do programa, ki je osrednjega pomena za ustvarjanje rasti in delovnih mest, ni tako velikopotezen;

14. je prepričan, da je izvajanje politike konkurence bistvenega pomena in bi ga bilo treba izboljšati, zato so potrebna dodatna sredstva, da bodo organi za konkurenco lahko delovali proaktivno in bolj učinkovito in da bodo lahko obvladali vse večje delovne obremenitve;

15. poudarja, da je treba število delovnih mest v generalnem direktoratu Komisije za ekonomske in finančne zadeve (GD ECFIN) postopoma povečevati, da bo ustrezalo razširjenim in novim nalogam in da bodo nujne reforme ekonomskega upravljanja izvedene učinkovito; glede na to pozdravlja okrepitve tega direktorata, ki jih je predvidela Komisija; poudarja, da bo treba po sprejetju „dvojnega“ zakonodajnega svežnja (COD(2011)0385 in 0386) v ta namen dodeliti dodatna sredstva;

16. je prepričan, da bo treba mednarodno sodelovanje na področju obdavčitve (dobro upravljanje na področju davkov) poglobiti, če bo napovedani boj z davčnimi oazami privedel do konkretnih ukrepov;

17. poudarja, da je treba sredstva, dodeljena Eurostatu, sproti prilagajati naraščajoči delovni obremenitvi in večjim zahtevam po kakovosti na osrednjih področjih gospodarske in finančne statistike; poudarja, da je ta vidik še posebej pomemben pri zagotavljanju delovanja novega okvira za ekonomsko vodenje; glede na to meni, da je povečanje odhodkov za zaposlene na področju politike „Statistika“, ki ga predlaga Komisija in ki ne dosega niti stopnje inflacije, premajhno; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni, koliko sredstev natančno bo v letu 2013 potrebnih za nov in bolj velikopotezen statistični program Unije (za obdobje 2013–2017), ki naj bi nadomestil obstoječega;

18. pozdravlja pomembno pobudo za krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam v EU in v povezavi z državami nečlanicami, ki jo je Komisija predstavila 27. junija 2012 v konkretnem in v prihodnost usmerjenem sporočilu; meni, da je treba v proračunu za leto 2013 položiti razumne temelje za okrepljeno delo na tem področju, kot je opredeljeno v sporočilu; zato poudarja, da:

-     je treba potrditi vsaj skromno povečanje proračuna, ki ga je Komisija predlagala za programa Fiscalis 2013 in Carina 2013,

-     bi bilo treba odhodke za zaposlene na področju „Obdavčenje in carinska unija“ povečati bolj, kot predlaga Komisija, saj njen predlog ne dosega niti stopnje inflacije,

-     bi bilo treba spodbujati mednarodno razsežnost tega dela z ohranitvijo vrstice „Dobro upravljanje na področju davkov“ in njenim ustreznim financiranjem;

19. poziva vse institucije, naj med proračunskim postopkom za leto 2013 učinkovito in konstruktivno sodelujejo ter s tem omogočijo nemoten proračunski postopek in določitev proračuna za leto 2013 v okviru rokov, ki jih določa Pogodba o delovanju Evropske unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Pervenche Berès, Sari Essayah, Vicky Ford, Ashley Fox, Danuta Jazłowiecka, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Nils Torvalds

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Duff

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (6.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Philippe Boulland

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za mala in srednja podjetja, mlade in zaposlovanje; opozarja, da zaradi socialne krize ni mogoče zmanjšati sredstev za poglavje „zaposlovanje in socialne zadeve“;

2.  obžaluje, da so se sredstva za prevzem obveznosti za program Progress zmanjšala za 5,3 milijona evrov v primerjavi s finančnim programom; meni, da bi bilo glede na zahteve ustreznejše povečanje za 6 milijonov evrov, saj ta program igra ključno vlogo na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja v Evropski uniji;

3.  opozarja na potrebo po ustrezni usposobljenosti za boljše zaposlitvene možnosti mladih in poziva, naj se za program za vseživljenjsko učenje obnovijo vsaj sredstva na ravni obveznosti za leto 2012;

4.  pozdravlja povišanje sredstev za obveznosti in plačila za ESS, saj je namen strukturnih skladov, da razvijajo konkurenčnost in zaposlovanje;

5.  posebej poudarja potrebo po ohranitvi zadostne ravni plačil za Evropski socialni sklad in vse strukturne sklade, da bi Komisiji omogočili spoštovanje zavez, ki jih je sprejela med prejšnjim proračunskim letom, in da bi tako strukturni skladi v celoti sodelovali pri oživitvi evropskega gospodarstva v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012;

6.  predlaga, naj 22 milijard evrov iz Evropskega socialnega sklada, ki jih je treba prerazporediti, koristi vsem tistim državam članicam, ki želijo izboljšati zaposlovanje mladih, ne pa, da bi jih prejelo le osem držav članic, ki jih je določil Evropski svet leta 2012;

7.  opozarja, da je namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotavljati usposobljenost in zaposljivost delavcev; opozarja na svojo resolucijo z dne 29. septembra 20111 o prihodnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kjer poudarja, da je treba v prihodnje v ospredje postaviti trajnostne politike za trge dela, da se tako izvajajo evropski cilji in spodbujajo nove spretnosti, zlasti nova, trajnostna, ekološka in kakovostna delovna mesta; poziva, naj se v proračunsko vrstico sklada vnesejo odobritve plačil v znesku nad 50 milijonov evrov;

8.  poudarja, da so glede na sporočilo o evropskem letu državljanstva (2013) potrebna sredstva za prevzem obveznosti, ki bodo najmanj enaka tistim za leto 2012;

9.  predlaga tri pilotne projekte in dva pripravljalna ukrepa za oživitev socialne konvergence in kohezije, s posebno evropsko socialno oznako za podjetja, podpiranjem migrantov in napotenih delavcev, spodbujanjem udeležbe zaposlenih v lastništvu, pa tudi s podpiranjem brezdomcev v Uniji ter ukrepi za uvedbo minimalne plače v vseh državah članicah Unije;

10. poudarja potrebo po novih sredstvih za prevzem obveznosti za pripravljalni ukrep „mladi v gibanju“, da bi države članice spodbudili k udeležbi v pilotni fazi tega projekta, ki se je začela izvajati leta 2012, in da bi začeli izvajati evropsko jamstvo za mlade ter jim zagotovili delovno mesto, strokovno usposabljanje ali vrnitev k študiju v nekaj mesecih po končanem šolanju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kinga Göncz, Svetoslav Hristov Malinov, Anthea McIntyre, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Birgit Sippel

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fiona Hall, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (7.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavka mnenja: Jutta Haug

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   opozarja na pomen odličnega uspeha evropskih politik in programov v zadnjem letu izvajanja v večletnem finančnem okviru 2007–2013; meni, da je to načelo ključno za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 in seznanjenost širše evropske javnosti z ukrepi EU ter njihovo sprejemanje;

2.   poudarja, da so boj proti podnebnim spremembam in okoljski cilji medsektorske narave in jih je treba prenesti v konkretne ukrepe, ki se bodo izvajali v okviru različnih programov in politik za spodbujanje trajnostne rasti v Evropi; ugotavlja, da okoljska politika EU prispeva k ciljem strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti; pozdravlja večkrat izraženo zavezo vseh institucij EU evropskemu gospodarstvu, ki bo bolj trajnostno, pametno, učinkovito pri uporabi virov in ekološko; je kljub temu zaskrbljen, da bi utegnile sedanje ekonomske in javnofinančne omejitve v nekaterih državah članicah privesti k zanemarjanju podnebnih ukrepov in okoljskih ciljev;

3.   proračun EU ima pomembno vlogo pri spodbujanju podnebnih ukrepov v vseh sektorjih evropskega gospodarstva in pri zagotavljanju posebnih naložb, ki bodo potrebne za uresničevanje podnebnih ciljev in zagotavljanje odpornosti na podnebne razmere; te naložbe se nanašajo na široko paleto tehnologij, ki povečujejo energetsko učinkovitost, na obnovljive vire energije in z njimi povezano infrastrukturo ter na naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam;

4.   se zaveda, da so za ukrepe na področju javnega zdravstva odgovorne predvsem države članice, vendar opozarja na dopolnjevalno vlogo programov in ukrepov, ki jih podpira Unija in ki ponujajo ekonomijo obsega; je prepričan, da ima Evropska unija odločilno vlogo kot katalizator za ukrepe in reforme v državah članicah na tem političnem področju; zato meni, da so ukrepi EU v tej zvezi osrednji dejavnik za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evrope;

5.   se zaveda, da je bilo v predlogu proračuna za leto 2013 za naslov 07 „Okolje in podnebni ukrepi“ za odhodke za poslovanje predviden skupni znesek 418,5 milijona EUR, kar pomeni, da so se sredstva za prevzem obveznosti povečala za 0,72 % v primerjavi z izglasovanim proračunom za leto 2012; hkrati ugotavlja, da je to povečanje manjše od stopnje inflacije, ki znaša 2 %, in da gre dejansko za zmanjšanje;

6.   poudarja, da so podnebni ukrepi vključeni v številna politična področja in se izvajajo prek vrste instrumentov, ki podpirajo več ciljev EU, na primer biotsko raznovrstnost in politike za blažitev podnebnih sprememb; del proračuna EU se nanaša na vključevanje podnebnih ukrepov, zato prispeva k prehodu Evrope v nizkoogljično in na podnebne razmere odporno družbo; da bi uresničili cilje strategije Evropa 2020, je treba v prihodnje precej povečati del proračuna EU, ki zadeva podnebje, vključno z naložbami v projekte, ki se sicer ne nanašajo izključno na podnebje, a vsebujejo pomembno podnebno komponento;

7.  je seznanjen z dejstvom, da se za zadnje leto izvajanja programa LIFE+, osrednjega finančnega instrumenta v podporo in za uresničevanje okoljske politike in podnebnih ukrepov, predlaga 366,591 milijona EUR; opozarja, da gre za 3,34-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012, vendar je zaskrbljen, ker so zneski nekoliko nižji, kot je za leto 2013 predvideno v večletnem finančnem načrtu; namerava preučiti vse določbe iz odstavka 37 medinstitucionalnega sporazuma[1];

8.  pozdravlja opredeljene cilje programa LIFE+, ki bodo uresničeni v letu 2013, na primer nadaljnjo podporo in razvoj trajnostnega gospodarstva, ki učinkoviteje uporablja vire, z izboljšanim ravnanjem z odpadki, nadaljnje spodbujanje ekoloških inovacij, varstvo, ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in naravnih habitatov, da bi preprečili izgubo biotske raznovrstnosti, ter zagotavljanje in spodbujanje skladnosti in ozaveščanja;

9.   ugotavlja, da so predlagana operativna proračunska sredstva v naslovu 17 za veterinarske ukrepe za 61 milijonov EUR manjša kot v izglasovanem proračunu za leto 2012, kjer so znašala 334 milijonov EUR; je zaskrbljen, da bodo zaradi manjših sredstev za programe javnega zdravja številne dejavnosti v državah članicah okrnjene; zato ugotavlja, da bi bilo treba ukrepe na ravni EU osredotočiti izključno na resnično dodano vrednost na tistih področjih, kjer države članice ne morejo ukrepati na lastno pobudo, kot so čezmejna zdravstvena vprašanja, izmenjava najboljših praks, zbiranje podatkov in meritve ter združevanje virov na ravni EU, na primer za redke bolezni in zdravila sirote;

10. pozdravlja vse intervencije EU za omejitev negativnih posledic za zdravje ljudi in živali, za zmanjšanje tveganja v celotni živilski verigi s preventivnimi ukrepi ter za upravljanje kriznih situacij; priznava, da so finančne potrebe na področju veterinarskih ukrepov odvisne predvsem od napovedi, ki jih posredujejo države članice; meni, da je raven sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2013 stvarna;

11. je v splošnem zaskrbljen zaradi ravni sredstev za plačila; poudarja, da so bile potrebe po plačilih zaradi počasnega zagona programov v obdobju 2007–2013 v prvi polovici programskega obdobja manjše; poudarja, da je treba obveznosti, prevzete v preteklosti, poravnati v zadnjem letu sedanjega finančnega obdobja; v zvezi s tem države članice opominja na njihove politične in proračunske zaveze, ki jih je treba uresničiti tako, da se zagotovi sredstva za plačila, potrebna za uspešno izvajanje programov in ukrepov na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane; zato bo ponovno vzpostavil raven plačil, ki je predlagana v predlogu proračuna za leto 2013;

12. opominja, da je bilo v okviru proračuna za leto 2012 sprejetih sedem pilotnih projektov in trije pripravljalni ukrepi, ki jih je predlagal Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, zanje pa je bilo predvidenih 12 milijonov EUR za prevzem obveznosti; opominja tudi, da je proračun za leto 2012 vključeval 5 milijonov EUR za plačila za pripravljalni ukrep za podnebne ukrepe; namerava pozorno analizirati izvajanje potekajočih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pa tudi preučiti cilje in vsebino vseh novih predlogov, ki jih bo vložil ta odbor;

13. poudarja, da uspešno izvajanje in spremljanje zakonodaje zahteva podporo zadostnih in usposobljenih upravnih kadrovskih virov; spominja, da program javnega zdravja izvaja predvsem Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike (EAHC); je zaskrbljen, da bi utegnila zamrznitev ali celo zmanjšanje upravnih odhodkov neugodno vplivati na kakovost dejavnosti Komisije;

14. opominja, da decentralizirane agencije opravljajo različne naloge, med drugim sprejemajo individualne odločitve, ki so pravno zavezujoče za tretje strani, ponujajo neposredno pomoč Komisiji in po potrebi državam članicam ter zbirajo in analizirajo nepristranske, zanesljive informacije in podatke; znova opozarja, da decentralizirane agencije potrebujejo zadostna finančna sredstva in kadrovske vire, da bodo lahko opravljale obstoječe in na novo dodeljene naloge; je v splošnem zaskrbljen zaradi realnega zmanjšanja odhodkov agencij EU za več kot 1 % [2], čeprav se je obseg njihovih nalog povečal in čeprav so nekatere še vedno v fazi zagona;

15. je pozorno preučil finančne potrebe Evropske agencije za okolje (EEA), Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropske agencije za zdravila (EMA), Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropske agencije za kemikalije (ECHA); se ne strinja z nadaljnjimi zmanjšanji proračunskih sredstev, ki jih predlaga Svet, saj bi ogrozila izvajanje vseh pred kratkim dodeljenih nalog, o katerih se je dogovoril zakonodajalec EU;

16. ne verjame, da računovodski izkazi, priloženi zakonodajnim predlogom Komisije, zadostujejo proračunskim in kadrovskim potrebam po dokončanju zakonodajnega postopka, v katerem so bile opredeljene nove naloge agencij, na primer ravnanje z biocidi in ureditev soglasja po predhodnem obveščanju za agencijo ECHA in izvajanje zakonodaje o farmakovigilanci za agencijo EMA; poziva Komisijo, naj pravočasno prilagodi računovodske izkaze, potem ko jih bo sprejel zakonodajalec, in o tem obvesti Parlament;

17. ugotavlja, da sta v predlogu proračuna v kadrovskem načrtu ECDC predvideni dve delovni mesti manj, v kadrovskem načrtu EFSA pa štiri mesta manj; hkrati ugotavlja, da bo EEA dobila dve dodatni delovni mesti, kar pa ne sme imeti posledic za proračun; to bo mogoče doseči tako, da bo tako število nacionalnih strokovnjakov kot število pogodbenih uslužbencev zmanjšano za dva; je seznanjen z dejstvom, da je za agencijo ECHA predvidenih 36 dodatnih delovnih mest, od česar se jih bo 16 financiralo iz dodatnih pristojbin, EMA pa bo dobila 21 novih delovnih mest; je v zvezi s tem zaskrbljen, da bo treba zaposlovanje odložiti, če bodo prihodki od pristojbin v letu 2013 nižji, kot je bilo predvideno; se ne strinja z nadaljnjimi zmanjšanji števila mest v kadrovskih načrtih, kakor predlaga Svet, saj bi to ogrozilo izvajanje pred kratkim dodeljenih nalog, o katerih sta se sporazumela Evropski parlament in Svet;

18. opozarja, da izvajanje in spremljanje različnih politik in programov zahtevata izjemno usposobljeno in večjezično osebje, predano evropskemu projektu in izbrano po načelu čim večjega geografskega ravnovesja; poudarja, da bi utegnila nezadostna dodelitev finančnih sredstev za izpolnitev zahtev po osebju ogroziti uspeh teh politik in programov, to pa bi škodilo Uniji in državam članicam.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Splošno ozadje

Komisija je 25. aprila 2012 predstavila predlog proračuna za leto 2013 v skupnem znesku 150,9 milijarde EUR za prevzem obveznosti, kar ustreza 1,13 % BND. Razlika do zgornje meje je tako 2.420 milijona EUR v okviru letnih skupnih zgornjih meja, določenih v večletnem finančnem okviru (2007–2013). Znesek sredstev za plačila je 137,9 milijarde EUR, kar je 1,03 % BND.

Po navedbah Komisije predlog proračuna za leto 2013 vzpostavlja ravnovesje med naložbami za rast in konsolidacijo javnih financ, hkrati pa pušča manevrski prostor za nepredvidene potrebe. Je odgovoren in realističen proračun z obveznostmi, ki ne presegajo stopnje inflacije 2 %. Zahteve za plačila ustrezajo obveznostim, ki jih je treba poravnati, tj. plačila so se povečala bolj kot obveznosti.

Posamezni proračuni v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Life+

Predlog proračuna za leto 2013 predvideva povečanje obveznosti za 3,34 %, s 354,8 milijona EUR v letu 2012 na 366,6 milijona EUR v letu 2013, kar je nekoliko manj, kot je predvideno v finančnem načrtu za program LIFE+. Plačila so se povečala nekoliko bolj (7,4 %), z 254,4 milijona EUR v letu 2012 na 273,3 milijona EUR v letu 2013. Povečanje plačil je bilo potrebno predvsem zaradi donacij za ukrepe, da bo mogoče izpolniti plačilne obveznosti pod pogoji, določenimi v pogodbah o donacijah, ob upoštevanju povečevanja obveznosti od leta 2007, zaradi vmesnih in končnih plačil za potekajoče projekte (zlasti tiste, ki so se začeli financirati iz proračuna za leto 2009, ko je proračunski organ izglasoval povečanje proračunskih obveznosti za 30 milijonov EUR) in zaradi vnaprejšnjega financiranja plačil po pogodbah o donacijah v letu 2012.

Po navedbah Komisije bo večina sredstev za prevzem obveznosti za program LIFE+ v letu 2013 namenjena ukrepom za učinkovito porabo virov v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. To obsega podporo inovativnim in predstavitvenim projektom na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za boljše varstvo narave in biotske raznovrstnosti, zmanjševanje nastajanja odpadkov in emisij toplogrednih plinov, gospodarnejše izkoriščanje virov, razvoj čistih tehnologij ter boljše upravljanje kakovosti zraka. Komisija je predlagala, da se del proračuna za LIFE+ nameni podnebnim ukrepom (22,9 milijona EUR v obveznostih in 21,4 milijona EUR v plačilih), v podporo Komisiji pri pripravi in izvajanju zakonodaje v zvezi s to politiko, vključno z razvojem sistema EU za trgovanje z emisijami, ter za tlakovanje poti za prehod na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050.

Kar zadeva upravno podporo v naslovu 7, naj bi bilo povečanje za 1,25 milijona EUR namenjeno podpornim ukrepom za izbor, spremljanje, revizijo in ocenjevanje projektov, katerih število se je v zadnjih letih precej povečalo, strožjim varnostnim ukrepom proti tržnim zlorabam in kibernetskim napadom ter vzdrževanju in gostovanju sistemov IT.

Javno zdravje

Sredstva za prevzem obveznosti v razdelku 3b „Državljanstvo“ naj bi se zmanjšala za 3,6 % na 689,4 milijona EUR. Skladno s tem so se sredstva za program javnega zdravja zmanjšala za 1,5 milijona EUR, tako da je v predlogu proračuna v ta namen predvidenih 48,3 milijona EUR. Zaradi omejenih virov Komisija predlaga poudarek na novih ukrepih za izboljšanje sistemov zdravstvenega varstva z nedvoumno evropsko dodano vrednostjo, vključno s čezmejnimi sistemi, pravicami pacientov, trajnostjo sistemov zdravstvenega varstva in inovativnimi tehnologijami, s posebnim poudarkom na zdravstvenih informacijah in varovanju zdravja, kot so priprave na nove zdravstvene grožnje in spopad z njimi.

Omeniti kaže, da bo 8,9 milijona EUR v okviru tega programa namenjenih kampanji proti kajenju.

Veterinarski ukrepi

Predlagano zmanjšanje za 62 milijonov EUR na 272 milijonov EUR se nanaša v glavnem na programe izkoreninjanja bolezni in je v skladu s skupnim predvidenim zneskom na osnovi sklepov o programih izkoreninjenja v letu 2012. Proračunska sredstva za izkoreninjanje bolezni bodo namenjena predvsem tuberkulozi, brucelozi in boleznim pri prašičih, nadzorovanju transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE), izkoreninjenju spongiformne encefalopatije pri govedu (BSE) in programom za nadzor praskavca. Samo manjši znesek, 10 milijonov EUR, je predviden za izredne ukrepe.

Sredstva bodo porabljena tudi za izkoreninjenje škodljivih rastlinskih organizmov, boljše usposabljanje za ukrepe za varnejšo hrano in financiranje referenčnih laboratorijev.

Decentralizirane agencije

Med pripravo predloga proračuna za leto 2013 je Komisija potrebe ocenila tako, da je pri izračunu dejanskih prispevkov EU za decentralizirane agencije upoštevala zmanjšanje števila zaposlenih za 1 %, kar je prvi korak načrtovanega zmanjšanja za 5 % v obdobju 2013–2017, ki naj bi bilo na predlog Komisije izvedeno v vseh institucijah in organih EU. Tako je Komisija dosegla, da so se odhodki vseh decentraliziranih agencij skupaj povečali samo za 0,4 % v primerjavi s proračunom za leto 2012. To pomeni, da je realno zmanjšanje preseglo 1 %, čeprav se je obseg njihovih nalog povečal in čeprav so nekatere še vedno v fazi zagona.

V predlogu proračuna za leto 2013, kakor ga je predložila Komisija, je za delovne in upravne naloge decentraliziranih agencij predvidenih 748 milijonov EUR, kar je 0,5 % celotnega predloga proračuna EU za leto 2013. V kadrovskem načrtu se predlaga 5.115 delovnih mest v decentraliziranih agencijah (brez pogodbenih uslužbencev).

· Evropska agencija za okolje

EEA velja za agencijo, ki že posluje s polno hitrostjo, vendar še vedno ni izpolnila dodatnih dolgoročnih nalog, ki izhajajo iz nove zakonodaje, zlasti uredbe GMES, ki predvideva udeležbo EEA, nove zakonodaje o poročanju o kakovosti zraka, novih dejavnosti za posredovanje podatkov o hrupu, ki dopolnjujejo obstoječo zakonodajo o hrupu, novih dejavnosti za prilagajanje podnebnim spremembam, odločbe o skupnih prizadevanjih in nedavno predlagane uredbe o nadzornemu mehanizmu za toplogredne pline, ki neposredno prispeva k izvajanju strategije Evropa 2020. Te naloge so bile sprva pokrite s prerazporeditvijo uslužbencev, kjer je bilo to tehnično mogoče, napotitvijo nacionalnih strokovnjakov in zaposlovanjem pogodbenih sodelavcev za krajši čas. V dogovoru s Komisijo je bilo sklenjeno, da se štiri nova delovna mesta zapolnijo v letih 2012 in 2013 (dve v letu 2012 in dve v letu 2013). Zdaj se predlaga, da se v kadrovskem načrtu za leto 2013 ustvarita dve novi delovni mesti za začasna uslužbenca, ki ju bosta zasedla pogodbena sodelavca za krajši čas, to pa se uravnoteži z odpustitvijo dveh nacionalnih strokovnjakov in dveh pogodbenih sodelavcev.

V predlogu proračuna EU za leto 2013 je za EEA predvidenih 36,309 milijona EUR, toliko kot v letu 2012.

· Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Kot agencija, ki posluje s polno hitrostjo, naj bi ECDC prejel enak znesek subvencije EU kot v letu 2012, namreč 56,727 milijona EUR. Poleg tega naj bi izgubil dve delovni mesti v kadrovskem načrtu.

· Evropska agencija za varnost hrane

Agencija posluje s polno hitrostjo. V predlogu proračuna je zanjo predvidenih 74,334 milijona EUR, kar je zmanjšanje za več kot 700.000 EUR v primerjavi z letom 2012. Predlaga se tudi, da se v kadrovskem načrtu izbrišejo štiri delovna mesta.

· Evropska agencija za kemikalije

Zaradi dejavnosti v zvezi z biocidi in postopka soglasja po predhodnem obveščanju ECHA velja za agencijo v fazi zagona.

Dolgoročno naj bi se dejavnosti v zvezi z biocidi financirale same s pristojbinami industrije, zaenkrat pa agencija potrebuje prispevek iz proračuna EU, ki ji bo pomagal premostiti prva leta. Znesek, ki ga predlaga Komisija, je nekoliko manjši kot v popravljeni oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (6,1 milijona EUR). Kar zadeva kadrovske vire, Komisija zahteva 36 dodatnih delovnih mest za te dejavnosti, od česar naj bi se jih 16 že v letu 2013 financiralo iz dodatnih pristojbin industrije.

Za uvoz in izvoz nevarnih kemikalij je v predlogu proračuna Komisija za leto 2013 predvideenih 1,6 milijona EUR, kar je nekoliko manj, kot je načrtovala v oceni finančnih posledic zakonodaje, priloženi njenemu prvotnemu predlogu.

· Evropska agencija za zdravila

EMA mora izvajati zakonodajo o farmakovigilanci, kar je nova naloga, ki ji je bila dodeljena. V predlogu proračuna za to dejavnost ni predviden dodaten prispevek EU. Računovodski izkaz, priložen tej zakonodaji, predvideva, da se bo ta dejavnost krila s pristojbinami. Ker pa popravljena uredba o pristojbinah za farmakovigilanco v letu 2013 še ne bo začela veljati, bo morala agencija te dejavnosti omejiti glede na razpoložljiva sredstva.

V predlogu proračuna je predvideno povečanje za 8,586 milijona EUR v primerjavi z letom 2012 za kritje stroškov dodatnih 21 delovnih mest in potrebne naložbe v dogovorjeno selitev agencije v letu 2014. Predlog proračuna v kadrovskem načrtu predvideva tudi pretvorbo začasnega delovna mesta AD 16 v AD 5.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Milan Cabrnoch, Tadeusz Cymański, Bas Eickhout, Jill Evans, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Corinne Lepage, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Sabine Wils

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, José Manuel Fernandes, Christofer Fjellner, Vicky Ford, Julie Girling, Jutta Haug, Romana Jordan, Jiří Maštálka, Judith A. Merkies, James Nicholson, Vittorio Prodi, Christel Schaldemose, Birgit Schnieber-Jastram, Rebecca Taylor, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Andrea Zanoni

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emma McClarkin

  • [1]  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju – vključno z večletnim finančnim okvirom 2007–2013.
  • [2]  Nova agencija za upravljanje velikih sistemov IT v razdelku 3a, ki bo začela delovati konec leta 2012, tu ni upoštevana.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (25.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Reinhard Bütikofer

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bi moral biti proračun EU osredotočen na politike in programe EU, ki lahko bistveno prispevajo k oživljanju trajnostne rasti v EU in spopadanju z glavnimi družbenimi izzivi;

2.  poudarja, da so dolgoročne naložbe v razvoj, raziskave in inovacije pomembne in da je treba v letu 2013 zagotoviti ustrezno raven financiranja za prehod na nizkoogljično, zeleno gospodarstvo;

3.  meni, da je treba sprejeti ukrepe za vključevanje žensk na trg delovne sile ter za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

4.  opominja, da je proračun Evropske unije pomemben instrument za krepitev solidarnosti med državami članicami in med generacijam, pa tudi za povečanje evropske konkurenčnosti; je prepričan, da proračun EU predstavlja sinergijski potencial za izvajanje politik, ki jih države članice same ne bi mogle uresničiti; poziva k optimalni uporabi obstoječih sredstev EU z osredotočanjem na dodano vrednost EU, večjo gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo, učinkovito racionalizacijo in učinke vzvoda;

5.  razume pomisleke Sveta glede gospodarskih in proračunskih pritiskov na nacionalni ravni zaradi svetovne krize, ki je prizadela gospodarsko rast in finančno stabilnost držav članic ter jih pahnila v še slabši dolžniški položaj, vendar je prepričan, da je treba v letu 2013 uvesti ukrepe, ki bodo okrepili solidarnost in pospešili trajnostno rast in zaposlovanje, sicer okrevanje gospodarstva ne bo mogoče;

6.  opozarja, da morajo Komisija in države članice začrtati pot in omogočiti ustvarjanje novih, kakovostnih in trajnostnih delovnih mest z razvojem okolju prijazne industrije in učinkovitega zelenega transporta in energije v EU, pa tudi s sodobnimi, inovativnimi storitvami;

7.  opominja, da mora letni proračun Evropske unije s svojim učinkom vzvoda podpirati politike držav članic za gospodarsko okrevanje, in se zaveda, da je treba povečati financiranje in ga uskladiti s strategijo Evropa 2020 za rast in delovna mesta, da bo slednjo mogoče izvajati; trdi, da zgornje meje v okviru razdelka 1a sedanjega finančnega okvira ne zadostujejo za izpolnjevanje zahtev prednostnih politik EU; pozdravlja predlagano povečanje odhodkov za trajnostno rast, zlasti za sedmi okvirni program ter program za konkurenčnost in inovativnost; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti uresničevanju proračunskih prednostnih nalog EP iz prejšnjih let na področju industrijske politike, raziskav in energetike;

8.  v zvezi s tem je prepričan, da se je treba bolj posvetiti izvedbenim projektom na področju financiranja raziskav in inovacij, da bo mogoče premostiti vrzel med rezultati raziskav in njihovo komercializacijo, s tem pa zagotoviti evropsko konkurenčnost;

9.  poziva Komisijo, naj v letu 2013 zagotovi zadostna finančna sredstva za raziskave in razvoj v zvezi s posebnimi aplikacijami in storitvami GNSS;

10. ugotavlja, da bi lahko vodilni programi EU, kot so Obzorje 2020, COSME in instrument za povezovanje Evrope, odigrali osrednjo vlogo pri gospodarskem okrevanju EU, če bodo prejeli dovolj finančnih sredstev; meni, da bi moral proračun 2013 omogočiti gladek prehod k vzpostavitvi teh novih programov; poziva, naj se v sinergiji s kohezijsko politiko uporabijo znatna sredstva za spodbujanje trajnosti evropskega gospodarstva kot ključnega gonila za prihodnjo konkurenčnost, industrijski razvoj in prožnost;

11. poudarja pomen podpornih politik EU za medijski pluralizem, zlasti prek raziskav, izobraževanja in dejavnosti širjenja; poudarja, da bi lahko novi center za pluralizem in svobodo medijev pri tem odigral pomembno vlogo;

12. opozarja, da so 85 % neto novih delovnih mest v EU v obdobju 2002–2010 ustvarila mala in srednja podjetja[1]; poziva k okrepljenim podpornim politikam, programom in virom EU za mala in srednja podjetja, da bodo lahko v celoti izkoristila potencial za rast, tako da se jim omogoči sodelovanje na razpisih za javna naročila, zagotovi naložbe za inovacije, pomaga pri ustanavljanju novih podjetij, olajša njihovo upravno breme, spodbudi podjetniško miselnost in poenostavi njihov dostop do financiranja, vključno s tveganim kapitalom; pozdravlja povečanje proračunskih sredstev za program za podjetništvo in inovativnost v podporo inovacijam malih in srednjih podjetij; kljub temu globoko obžaluje, da predlog Komisije ne predvideva dovolj sredstev za neokrnjeno izvajanje programa „Inteligentna energija – Evropa“;

13. opominja Komisijo, da je treba povečati osredotočenost in financiranje programov, s katerimi naj bi uresničili cilje akta za mala podjetja, ki opredeljuje deset načel za poslovno okolje, prijaznejše malim in srednjim podjetjem;

14. čestita Komisiji za uspeh pripravljalnega ukrepa Erasmus za mlade podjetnike in pozdravlja odločitev, da se ta program vključi v okvirni program za konkurenčnost in rast; obenem obžaluje, da pičla finančna sredstva ovirajo razširitev programa in da je treba zato zavračati zainteresirane in kvalificirane partnerje; zato poziva Komisijo, naj zagotovi finančna sredstva za zadostno rast programa v letih 2012 in 2013;

15. priznava, da je treba preprečiti, da bi mala in srednja podjetja zmanjševala naložbe, zlasti v raziskave in razvoj; meni, da bi moralo biti povečanje podpore Evropske investicijske banke (EIB) za mala in srednja podjetja ter infrastrukturo osrednja prednostna naloga, zato bi bilo treba tudi povečati črpanje te finančne pomoči;

16. popolnoma podpira pobudo projektnih obveznic, namenjeno uporabi zasebnih prihrankov in izboljšanju vrste finančnih instrumentov, ki so na voljo za infrastrukturne projekte na področju energije, prometa in IKT; poudarja, da je treba ustrezno uporabljati merila trajnostnega razvoja, ki jih je določila EIB, na enakovredni ravni s finančnimi merili;

17. poziva k vzpostavitvi posebnih finančnih instrumentov, ki bodo podpirali pobude Evropskega investicijskega sklada, da se omogoči vzpostavitev evropske infrastrukture za financiranje socialnega podjetništva in da bi se to področje v Evropi uveljavilo kot enakovreden gospodarski sektor;

18. opominja, da je treba v energetski sistem od danes do leta 2020 vložiti približno 1 bilijon EUR[2], sicer ne bo mogoče uresničiti ciljev energetske in podnebne politike Unije, in da za financiranje omrežij za prenos energije primanjkuje približno 100 milijard EUR;

19. obžaluje dejstvo, da za pobude za izboljšanje energetskih krovnih ciljev EU ni predvideno zadostno financiranje in da načrtu SET še niso bila dodeljena zadostna sredstva kljub nenehnim zahtevam Evropskega parlamenta;

20. meni, da si mora Evropska unija z naložbami zagotoviti dostop do vesolja in orbitalne infrastrukture;

21. opozarja, da bo leto 2013 zadnje leto trenutnega programskega obdobja, in je zaskrbljen zaradi morebitnih znižanj odobrenih sredstev za plačila; poudarja, da je izpolnjevanje zavez EU pri tekočih projektih bistvenega pomena, in podpira predlagano povečanje plačil, ki ga je Komisija predvidela v predlogu proračuna;

22. pozdravlja dogovor o financiranju dodatnih stroškov projekta ITER iz decembra 2011, vendar meni, da zagotovitev 360 milijonov EUR iz proračuna za leto 2013 ne bi smela ogroziti uspešnega izvajanja drugih politik EU, zlasti tistih, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 v zadnjem letu programskega obdobja, in izrecno nasprotuje morebitnim prerazporeditvam, ki bi škodovale tej proračunski prednostni nalogi.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (v nadaljevanju: odbor ITRE) je svoje prednostne naloge za predlog proračuna EU za leto 2013 izrazil v svojem mnenju z dne 31. maja 2012 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013, rezultat glasovanja pa je priložen obrazložitvi. Osnutke dopolnitev za proračunske vrstice, kot jih je spremenil Svet, je odbor ITRE sprejel 3. septembra 2012.

Odbor ITRE je izrazil jasno prepričanje, da bi se moral proračun EU v prvi vrsti usmeriti na politike in programe EU, ki bistveno prispevajo k oživljanju trajnostne rasti v EU in se spopadajo z glavnimi družbenimi izzivi.

Odbor ITRE želi zlasti poudariti naslednje prednostne naloge v predlogu proračuna za leto 2013:

­ dolgoročne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije in tudi naložbe za prehod na nizkoogljično, zeleno gospodarstvo;

­ EU mora izvajati okrepljene podporne politike za mala in srednja podjetja, programe in vire, da se bo lahko v celoti izkoristilo njihov potencial za rast;

­ letni proračun Evropske unije mora s svojim učinkom vzvoda podpirati politike držav članic za gospodarsko okrevanje prek bolj usklajenih financiranj;

­ nazadnje je treba opozoriti, da bo leto 2013 zadnje leto sedanjega programskega obdobja in da je zato izpolnjevanje zavez EU pri tekočih projektih bistvenega pomena; obžaluje zmanjšanja, ki jih je predlagal Svet, in podpira predlagano povečanje plačil, ki ga je Komisija predvidela v svojem predlogu proračuna.

Pojasnila po naslovih

Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Zmanjšanje sredstev za plačila za 30.000.000 EUR za „Program za podjetništvo in inovativnost“ (vrstica 01 04 04) v okviru programa za konkurenčnost in inovacije, kot ga je predlagal Svet, bi resno spodkopalo uresničevanje ciljev programa. S proračunom, ki ga je predlagal Svet, Komisija pričakuje, da bo porabila plačila do poletja 2013, ter tako povzročila resne pravne posledice za Komisijo in finančne posledice za sodelujoča mala in srednja podjetja. Zato odbor ITRE predlaga obnovitev predloga proračuna.

Naslov 02 – Podjetništvo

Zmanjšanja, ki jih je predlagal Svet za naslov 02, izpodkopavajo dokončanje strategije EU 2020 na številnih pomembnih področjih, ki so povezana s podjetništvom in industrijsko politiko, zlasti program za konkurenčnost in inovativnost (vrstice 02 01 04 04, 02 01 04 30 in 02 02 01), ki je bistvenega pomena za podpiranje evropskih malih in srednjih podjetij. Poleg tega se predlaga tudi obnovitev predloga proračuna za raziskave na področju vesolja (vrstice 02 02 15, 02 04 01 01, 02 04 01 03) in za Agencijo za evropski GNSS (vrstica 02 05 02 01).

Naslov 08 – Raziskave

Naslov 10 – Neposredne raziskave

Odbor ITRE v svojih osnutkih dopolnitev poziva k obnovitvi proračunskih vrstic iz naslovov "Raziskave" in "Neposredne raziskave" za vsa področja, ki obravnavajo pomembne družbene izzive. Odbor ITRE je vedno podpiral celovito izvajanje sedmega okvirnega programa in meni, da je treba leta 2013 ponovno oživitev evropskega gospodarstva še toliko bolj podpreti prek raziskav in inovacij. Zato zmanjšanja, ki so bila predlagana za okvirni program, niso sprejemljiva in bi resno ogrozila doseganje ciljev strategije Evropa 2020.

Naslov 09 – Informacijska družba in mediji

Odbor ITRE je pozval k obnovitvi proračunskih vrstic, ki občutno prispevajo k uresničevanju vodilne pobude digitalne agende EU 2020, zlasti vseh vrstic za podporo raziskavam in inovacijam.

Naslov 32 – Energetika

Odbor ITRE je pozval k obnovitvi številnih pomembnih proračunskih vrstic iz naslova 32 v predlogu proračuna Komisije. Poleg tega odbor ITRE priznava tudi, da je treba Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER, vrstica 32 04 10 01) dodeliti dodatna sredstva (približno 3 milijone EUR), da se zagotovi razvoj potrebnih orodij programske opreme za izvajanje uredbe REMIT (št. 1227/2011). Stroški za razvoj programske opreme v predlogu proračuna za leto 2013 niso predvideni, brez dodatnih sredstev v letu 2013 pa se roka za izvajanje uredbe REMIT ne bo moglo upoštevati.

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

Odbor ITRE je preučil in ocenil vse pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki so jih predlagali člani, in sprejel štiri nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki bodo prispevali k uresničevanju političnih prednostnih nalog odbora in imajo nedvoumne možnosti, da se v prihodnje preoblikujejo v dejavnosti in programe EU:

• Pripravljalni ukrep "Socialne inovacije, ki jih spodbuja socialno podjetništvo in mladi podjetniki" (po vrstici 04 04 17), da se opredelijo, razvijejo, spodbudijo in razširijo dobre prakse nacionalnih, regionalnih ali lokalnih vlad in finančnih posrednikov, ki mladim ali socialnim podjetnikom pomagajo v obdobju visoke stopnje brezposelnosti mladih.

• Pilotni projekt "Program odziva na povpraševanje za javne institucionalne porabnike energije za trg izravnavanja omrežja" (po vrstici 08 05 03), da se zagotovi inovativno shemo pomožnih služb odziva na povpraševanje za izravnavanje električnih omrežij z uporabo portfelja zmogljivosti javnih stavb.

• Pilotni projekt "Ponovno pridobivanje nujnih surovin z reciklažo: priložnost za EU in Afriško unijo" (po vrstici 08 06 02), da se ustvari podlaga za dobro sodelovanje med Evropo in Afriko na področju raziskav in inovacij, povezanih z recikliranjem in ponovnim pridobivanjem surovin.

• Pilotni projekt "Inovativni model financiranja za obnovo večdružinskih stanovanjskih hiš in zemljišč v Podonavju" (po vrstici 32 04 20), da se pokaže, kako upravljati naložbe zasebnega sektorja za aktiviranje obsežnih naložb v nizkoogljično obnovo trga večdružinskih hiš po vsej Evropi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Robert Goebbels, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Evžen Tošenovský, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Caspary, António Fernando Correia de Campos, Ioan Enciu, Vicente Miguel Garcés Ramón, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Cristina Gutiérrez-Cortines, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Eija-Riitta Korhola, Werner Langen, Pavel Poc, Vladimír Remek

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jorgo Chatzimarkakis, Keith Taylor

  • [1]  Sporočilo Komisije z dne 25. junija 2008 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo, COM(2008)0394.
  • [2]  Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje, COM(2010)0677.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (17.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Cornelis de Jong

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da bi morala zaradi trenutne gospodarske krize in težavnih proračunskih razmer v številnih državah članicah sredstva za obveznosti in plačila, vključena v proračun Evropske unije, odražati jasno dodano vrednost in kar največjo učinkovitost upravljanja;

2.  kljub temu poudarja, da je notranji trg ključno politično področje za gospodarsko rast in da morajo varčevalne politike spremljati politike rasti, da se omogoči izhod iz krize; zato meni, da bi morala proračunska sredstva to odražati;

3.  je seznanjen s prizadevanji za zmanjšanje odhodkov za zunanje sodelavce; meni, da proračun za zunanje sodelavce v splošnem ne bi smel preseči 10 % vseh odhodkov za zaposlene;

4.   se zaveda, da je treba še naprej financirati forum o enotnem trgu, vsakoletni dogodek, ki ga skupaj organizirajo Komisija, Evropski parlament in predsedstvo Sveta; poudarja pomen tega foruma, ki združuje predstavnike državljanov, podjetij in potrošniških organizacij, pa tudi predstavnike držav članic in institucij Evropske unije, da se določijo jasne obveznosti glede prenosa, uporabe in izvajanja zakonodaje o enotnem trgu;

5.   zato poziva k financiranju pripravljalnega ukrepa „Forum o enotnem trgu“ (proračunska vrstica 12 02 05) kot nadaljevanje pilotnega projekta, ki se je izvajal v okviru proračunov za leti 2011 in 2012 (proračunska vrstica 12 02 03);

6.  ugotavlja, da so obveznosti v proračunski vrstici 02 03 01 za 4 % večje kot v preteklem letu, in je prepričan, da bi se temu lahko izognili, če bi opredelili ustrezne prednostne naloge;

7.  pozdravlja uvedbo proračunske vrstice 02 03 04 02, ki bo potrošnikom ter srednjim in malim podjetjem omogočila tesnejšo udeležbo v procesu standardizacije;

8.  se strinja, da je treba proračunska sredstva za plačila v proračunski vrstici 12 02 01 povečati, da bo mogoče zadostiti potrebam raziskav Eurobarometer in pobude Tvoja Evropa – nasveti; je kljub temu skeptičen glede proračuna, predlaganega za študije v tem oddelku;

9.   obžaluje, da so sredstva za prevzem obveznosti v proračunski vrstici 12 02 02 programa SOLVIT in akcijskega načrta za pomoč v zvezi z enotnim trgom že drugo leto zapored premajhna; poudarja, da je SOLVIT sicer uspešen mehanizem za izvensodno reševanje sporov, vendar ga je treba bolj promovirati, da bodo lahko državljani in podjetja izkoristili storitve, ki jih ponuja; poudarja tudi, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za racionalizacijo pomoči v zvezi z enotnim trgom;

10. glede tega pozdravlja dejstvo, da SOLVIT, portal „Tvoja Evropa“ in „Tvoja Evropa – nasveti“ ter sistem IMI že sodelujejo pri nekaterih vprašanjih; glede na to poudarja, da bi bilo bolje proračun za ta upravljavska orodja združiti v eno proračunsko vrstico; predlaga, da se poveča proračun za to novo proračunsko vrstico za 1,3 milijona EUR, da bo SOLVIT v celoti deloval, in da se prerazporedi znesek v višini 1,7 milijonov EUR, ki je trenutno predviden za „Tvoja Evropa – nasveti“, iz proračunske vrstice 12 02 01 v konsolidirano proračunsko vrstico 12 02 02;

11. priznava, da je treba povečati proračun za programe „Carina“; je pa prepričan, da je mogoče te potrebe deloma pokriti z zmanjšanjem sredstev za dogodke in seminarje;

12. meni, da je potrošniška politika najpomembnejša prednostna naloga odbora IMCO, kar bi se moralo kazati tudi v proračunu za to področje politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Christian Engström, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Sandra Kalniete, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Jürgen Creutzmann, María Irigoyen Pérez, Emma McClarkin, Pier Antonio Panzeri, Marc Tarabella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Sabine Verheyen

MNENJE Odbora za promet in turizem (7.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavka mnenja: Gesine Meissner

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je prometna politika EU osrednjega pomena za dosego trajnostnega razvoja rasti, ki je prednostna naloga strategije Evropa 2020, vključno s cilji pobude 20-20-20 in varnostnimi cilji, in za omogočanje delovanja notranjega trga EU, povečanje kakovosti storitev ter krepitev teritorialne kohezije; opozarja, da prometni sektor predstavlja 6,3 % BDP Unije in približno 13 milijonov delovnih mest;

2.  opozarja na prizadevanja večine držav članic za konsolidacijo javnih financ in nacionalnih proračunov; meni, da je bilo v predlogu proračuna doseženo ustrezno in razumno ravnovesje med javnofinančno varčnostjo na eni strani ter potrebo po izvajanju programov EU in zagotavljanju dodane vrednosti EU na drugi strani; poudarja, da bodo varčevalne politike koristile le, če jih bodo podprli ukrepi za povečanje rasti;

3.  poziva Svet, naj zagotovi razpoložljivost proračunskih virov, ki se potrebujejo za kritje neporavnanih plačil;

4.  meni, da je program TEN-T zaradi naložb v infrastrukture z veliko evropsko dodano vrednostjo bistven za povečanje konkurenčnosti EU kot celote, kar dosega z odpravo ozkih grl in izgradnjo ter izboljšavo čezmejne infrastrukture, kot so železniške povezave na notranjem trgu; poudarja, da predvsem izboljševanje in nadgrajevanje obstoječih infrastrukturnih projektov prispeva k učinkovitejšemu vlaganju, saj spodbuja zaposlovanje; opozarja na vlogo programa TEN-T pri doseganju ciljev na področju prilagajanja podnebnim spremembam z zagotavljanjem trajnosti prometnih omrežij EU v prihodnosti, doseganjem gospodarske rasti, kohezijskih ciljev in ciljev, povezanih z dokončanjem notranjega trga v prometnem sektorju; poziva k primernemu financiranju izvajalske agencije za TEN-T, da bo kos pripravljalnemu delu za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope;

5.  poudarja, da so v času javnofinančnih omejitev nujno potrebne inovativne rešitve za mobilizacijo večjega deleža zasebnih prihrankov in za izboljšanje ponudbe finančnih instrumentov, ki so na voljo za infrastrukturne projekte, s čimer bi okrepili spodbujanje projektov javno-zasebnega partnerstva; poziva k hitremu izvajanju nedavno sprejete pilotne faze pobude za projektne obveznice; opozarja, da bodo rezultati pilotne faze izjemno pomembni za izvajanje operativne faze te pobude v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju 2014–2020;

6.  poudarja pomen razvoja prometne infrastrukture novih držav članic, da bi vzpostavili enotni evropski prometni prostor; poziva k zagotovitvi financiranja, ki je potrebno za zadostitev večjih potreb držav članic pri razvoju prometne infrastrukture, ter k povezavi infrastrukture teh držav z infrastrukturo sosedskih držav Evropske unije; poziva, naj se potrebe držav članic pri razvoju prometne infrastrukture primerno odrazijo v proračunskem letu 2012;

7.  poziva k medobratovalnosti vseh prevoznih sredstev in k nadaljnjemu razvoju pametnih prometnih sistemov, ki bodo omogočali predvsem pametno uporabo logistike in razvoj potrebne infrastrukture za vozila na električni pogon; meni, da bosta dekarbonizacija in trajnost prometnega sektorja zahtevali inovacije, nove tehnologije in finančne vire;

8.  poudarja, da je treba za programe nameniti dovolj proračunskih sredstev za nadaljnji razvoj enotnega evropskega zračnega prostora, enotnega evropskega železniškega območja, celostne pomorske politike, povezav s celinskimi plovnimi potmi, elektronske intermodalne rezervacije in vozovnic, nadomestnih goriv, obnovljivih virov energije in mobilnosti v mestih; znova izraža razočaranje, da ne obstaja posebna proračunska vrstica za turizem, in obžaluje nenehno zmanjševanje proračunskih sredstev za varnost v cestnem prometu;

9.   je zaskrbljen in razočaran zaradi stališča, ki ga je o predlogu proračuna za leto 2013 24. julija 2012 sprejel Svet, saj s tem ogroža sposobnost Komisije, da bi izpolnila obveznosti, povezane s prometom, ki izhajajo iz zakonodaje Unije;

10. poudarja, da proračunska sredstva agencij EU še zdaleč niso sestavljena samo iz upravnih odhodkov, temveč prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in ciljev EU nasploh, kot jih določi zakonodajni organ, hkrati pa omogočajo prihranke na nacionalni ravni; opozarja, da je v Uniji pomembno zagotoviti najvišjo raven varnosti v prometu, kar agencije EASA, EMSA in ERA opravljajo na ravni EU in kar je prej izvajalo 27 državnih uprav;

11. priznava, da je potreben tehten premislek o proračunu in osebju agencij Unije glede na obseg in razsežnost nalog ter odgovornosti, ki so jim bile dodeljene, in da ne morejo biti vse agencije v istem proračunskem okviru; agencije Unije niso homogene, tveganja, s katerimi se soočajo, in morebitne odgovornosti, povezane z izvajanjem njihovih nalog, pa se lahko zelo razlikujejo;

12. poudarja, da bi morali agencijo EASA glede na nove naloge in odgovornosti, ki ji jih je podelil zakonodajalec za leti 2012 in 2013, obravnavati kot agencijo "z novimi nalogami" in ne kot agencijo, ki "deluje s polno hitrostjo", kot jo je označila Komisija;

13. poudarja dejstvo, da bi po sedanjem predlogu Komisije za proračun in število zaposlenih za leto 2013 v proračunu EU za agencijo EASA, vključno z namenskimi prejemki, vrednosti ustrezale tistim iz leta 2012, črtano pa bi bilo vseh 12 novih delovnih mest, ki jih je zahtevala EASA, zlasti za izvajanje novih nalog, in dve že obstoječi mesti; poudarja, da je devet od 12 novih delovnih mest namenjenih neposrednemu zagotavljanju varnosti v zračnemu prometu in na letališčih znotraj Unije.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod

Pospeševanje gospodarske rast in ustvarjanja delovnih mest bo ena od osrednjih dejavnosti EU v letu 2013. To leto bo tudi zadnje leto sedanjega programskega obdobja, tako da bo treba zaradi zaključevanja programov v obdobju 2007–2013 pohiteti s plačili, kar je povsem običajno na koncu vsake finančne perspektive. Zaradi tega je v predlogu proračuna za leto 2013 predvideno precejšnje povečanje plačil (+6,8 %) za osrednja politična področja, osredotočena na naložbe.

Za obveznosti Komisija predlaga splošno nominalno zamrznitev med letoma 2012 in 2013. Za nekatere programe, pomembne za cilje strategije Evropa 2020, zlasti TEN-T, pa je vseeno predvidela povečanje.

I. Proračun za promet

Naslov 06 – Mobilnost in promet – v predlogu proračuna za leto 2013, ki ga je pripravila Komisija, vsebuje vse proračunske vrstice v zvezi s prometno politiko EU. Predvideno je povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 4,4 % (s 1.664 milijonov EUR v letu 2012 na 1.740 milijonov EUR v letu 2013) in zmanjšanje plačil za 1 % (s 1.079 milijonov EUR v letu 2012 na 1.069 milijonov EUR v letu 2013). Plačila so bila zmanjšana predvsem zaradi dokončanja programov izpred leta 2006 v letu 2012. Predlog proračuna predvideva tudi zmanjšanje upravnih odhodkov.

Pripravljavka mnenja želi opozoriti predvsem na naslednje:

Vseevropska omrežja – Promet (06 03)

Ta proračunska vrstica je bistvenega pomena za promet. V obdobju 2007–2013 je program TEN-T osredotočen na 30 prednostnih projektov. Sredstva za prevzem obveznosti znašajo 1.410 milijonov EUR, kar je znesek, potreben za financiranje izvedbe projektov, ki so trenutno v pripravi. To je za 6,4 % več kot leta 2012, da se odrazi na splošno dobro izvajanje programa.

Plačila se bodo zmanjšala za 3,6 %, na 763 milijona EUR, ker so bili programi izpred leta 2006 dokončani v letu 2012.

Podporne dejavnosti na področju evropske prometne politike in pravic potnikov (06 02 03)

Predlog proračuna za to vrstico predvideva tako zmanjšanje obveznosti (z 31.770.000 EUR v letu 2012 na 25.000.000 EUR v letu 2013) kot plačil (s 16.307.145 EUR na 15.126.157 EUR).

Program Marco Polo II (06 02 06)

Obveznosti so se zmanjšale (za 4,5 % na 60 milijonov EUR), plačila pa občutno povečala (s 24.187.314 EUR na 50 milijonov EUR).

Skupno podjetje SESAR (vrstici 06 03 05 in 06 06 02 03)

V proračunu sta dve ločeni vrstici za skupno podjetje SESAR, saj se financira iz dveh virov, namreč iz okvirnega programa za raziskave in programa TEN-T. V skladu s finančnim načrtom za skupno podjetje SESAR v programu TEN-T ni predvidenih novih obveznosti. Financiranje skupnega podjetja SESAR iz vrstice za raziskave pa se bo nadaljevalo s plačili v znesku 45 milijonov EUR (10 % več kot v letu 2012). Zneski v predlogu proračuna so zadovoljivi. Denar bo porabljen v glavnem za raziskave, razvoj in preverjanje novih sistemov upravljanja zračnega prometa.

Raziskave na področju prometa (06 06)

Razlog za zmanjšanje obveznosti in plačil v predlogu proračuna je dejstvo, da so bili programi izpred leta 2006 v letu 2012 dokončani. Zneska obveznosti (60.980.795 EUR) in plačil (60.088.742 EUR) v predlogu proračuna sta zadovoljiva.

Agencije

Pomembno je, da imajo agencije zadostna sredstva za opravljanje svojih nalog. V strategiji Evropa 2020 in strategiji Komisije za promet, opredeljeni v beli knjigi o prometu iz leta 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor“, imajo evropske prometne agencije osrednjo vlogo pri evropskih ukrepih v prihodnjih letih. EASA, EMSA in ERA razvijajo ukrepe in politike, ki so evropska prednostna naloga, ki jo politično podpirajo tako Evropska unija kot države članice. Prizadevajo si za čim večjo učinkovitost in uspešno uporabo finančnih sredstev držav članic ter za zmanjšanje skupnih odhodkov na enem od ključnih področij javne politike, ki je blizu državljanom – prometni varnosti – in sicer tako, da na ravni EU opravljajo naloge, ki jih je prej izvajalo 27 državnih uprav. To je nedvoumna evropska dodana vrednost, ki bi se morala financirati iz proračuna EU. Poudariti je tudi treba, da te agencije razvijajo dejavnosti na področjih, kjer bi bili stroški ukrepanja na državni ravni namesto na ravni EU visoki. Zanimanje medijev in javnosti za prometno varnost je veliko in neusahljivo; pozornost, ki jo mediji in politiki posvečajo letalskim, pomorskim in železniškim nesrečam, to dejstvo samo potrjuje.

Evropska agencija za varnost v letalstvu (06 02 01)

Prispevek EU v proračun EASA se bo povečal za 3,8 %, s 33.296.776 EUR na 34.555.811 EUR.

Evropska agencija za pomorsko varnost (06 02 02)

V predlogu proračuna je za agencijo EMSA predvideno povečanje obveznosti za 1,2 %, na 53.871.513 EUR. Predvideno je povečanje sredstev za ukrepe proti onesnaževanju, zagotovljena pa bodo v glavnem s prerazporeditvijo iz operativne vrstice TEN-T. Sredstva za plačila so se zmanjšala za 9,6 %, na 50.191.174 EUR.

Evropska železniška agencija (06 02 08)

Subvencija Evropske unije za ERA se bo v letu 2013 povečala za 384.000 EUR na 24.871.400 EUR, kar zajema tako obveznosti kot plačila.

II. Turizem

Proračun za turizem sodi v naslov 02 – Podjetništvo. V predlogu proračuna nima lastne proračunske vrstice. Odbor TRAN se je strinjal z nadaljevanjem dveh obstoječih pripravljalnih ukrepov za turizem v letu 2013. Kar zadeva novo programsko obdobje 2014–2020, je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike pozval, da se v program za konkurenčnost ter srednja in mala podjetja vključijo specifični turistični cilji.

III. Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

Odbor TRAN je podprl nadaljevanje treh obstoječih projektov in ukrepov. Sem spadajo Spodbujanje evropskih in transnacionalnih turističnih proizvodov s posebnim poudarkom na kulturnih in industrijskih proizvodih, Turizem in dostopnost za vse in Evropske informacije o prevozu in vmesnik za rezervacije za vse vrste prevoza.

IV. Morebitni osnutki dopolnitev

Pripravljavka mnenja je seznanjena s prizadevanji večine držav članic za konsolidacijo javnih financ zaradi finančne in proračunske krize, zato poziva k sprejetju odgovornega, stvarnega in v rezultate usmerjenega proračuna. Hkrati poudarja, da je proračun EU naložba v politike, ki izkazujejo evropsko dodano vrednost ter prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Programsko obdobje 2006–2013 se končuje in vsi programi na področju prometa se izvajajo s polno paro, zato bo treba pohiteti s plačili, da bo mogoče izpolniti pogodbene obveznosti in zaveze EU.

V predlogu proračuna je Komisija v splošnem dosegla ustrezno in razumno ravnovesje med javnofinančno varčnostjo na eni strani ter potrebo po izvajanju politik EU in zagotavljanju dodane vrednosti EU na drugi strani.

Pripravljavka mnenja namerava predvsem vložiti osnutke dopolnitev o nadaljevanju treh obstoječih pripravljalnih ukrepov. Odvisno od stališča Sveta o predlogu proračuna si pridržuje pravico do obnovitve zneskov iz predloga proračuna v posameznih proračunskih vrsticah, da bodo upoštevane prednostne naloge Parlamenta. To zadeva zlasti proračunske vrstice programa TEN-T, skupnega podjetja SESAR, varnega prometa, prometnih raziskav in pravic potnikov. Omeniti kaže tudi, da je bila Komisija pri oblikovanju predloga proračuna agencij že zelo nepopustljiva, zato bi morebitna zmanjšanja Sveta lahko ogrozila nemoteno izvajanje prometnih politik EU, ki jih je opredelil zakonodajni organ. Če se bo to zgodilo, bo pripravljavka mnenja predlagala obnovitev zneskov iz predloga proračuna.

Ne namerava pa predlagati nobenega povečanja zneskov iz predloga proračuna.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Petri Sarvamaa, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Tusas (Georgios Toussas), Giommaria Uggias, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Rosbach, Ramon Tremosa i Balcells, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (20.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Georgios Stavrakakis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod:

Čeprav gospodarsko okrevanje v vseh državah članicah ni enako hitro, se je Komisija zanesla na napoved o vrnitvi k rasti v drugi polovici leta 2012 in tako predvidela ukrepe za spodbujanje rasti in zaposlovanja, s katerimi bi evropskemu gospodarstvu zagotovila tako potrebne naložbe in delovna mesta. V tem kontekstu je Komisija – s tem, ko je predlagala le skromno povečanje sredstev za prevzem obveznosti, omejeno na popravek zaradi inflacije, in se osredotočila na precejšnje povečanje plačil – v predlogu proračuna za leto 2013 opredelila pet glavnih prednostnih nalog, in sicer naložbe v rast, ki bo ustvarila nova delovna mesta, odgovoren in stvaren proračun, nadzor uspešnosti, varčnost uprave in priključitev Hrvaške.

Pripravljavec mnenja se strinja s stališčem Komisije, da je dodana vrednost kohezijske politike Unije neizpodbitna in da gre za ključno politično področje, usmerjeno v naložbe, ki so najboljše sredstvo za ustvarjanje novih delovnih mest in pospeševanje gospodarske rasti. Čeprav je treba proračunska sredstva v razdelku 1b resda uporabiti za usklajevanje političnih področij s cilji strategije EU2020, poudarja, da so cilji kohezijske politike, zlasti zmanjševanje razlik med regijami ter socialna, gospodarska in ozemeljska kohezija, še vedno izjemnega pomena.

Obnovitev predloga proračuna:

Pri dodeljevanju proračunskih sredstev je Komisija ocenila potrebe ob upoštevanju določb in okvirnih zneskov finančne perspektive 2007–2013 in medinstitucionalnega sporazuma, pri čemer je vse zneske uskladila z zadevnimi sklepi in določbami.

Pripravljavec mnenja ocenjuje, da je Komisija edina institucija, ki ima na voljo dovolj podatkov, da si lahko ustvari podobo o dejanskih potrebah po proračunskih sredstvih za vse regije. Zato predlaga, da se zmanjšanja, ki bi ga utegnil predlagati Svet, ne upošteva in da se obnovijo zneski, ki jih je prvotno predvidela Komisija v predlogu proračuna.

Porazdelitev sredstev med skladi:

Porazdelitev med različnimi sredstvi in skladi je naslednja:

Skupna sredstva za prevzem obveznosti za strukturna sklada (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad) znašajo 42.144,7 milijona EUR, za kohezijski sklad pa 12.354,2 milijona EUR, kar je skupaj za 3,3 % več kot v letu 2012. Sredstva za plačila so se povečala občutno bolj – za 11,7 % v primerjavi z letom 2012 – in znašajo 48.975 milijonov EUR, tudi zaradi želje, da se omeji rast neporavnanih obveznosti. Treba pa je omeniti, da se potrebe po plačilih, kot jih ocenjuje Komisija, nanašajo izključno na leto 2013, ob predvidevanju, da bodo potrebe po plačilih iz prejšnjih let pokrite, torej lahko vsako odstopanje od tega povzroči, da bo sredstev za plačila zmanjkalo.

Glavni rezultati politik za leto 2012:

Glavni politični rezultati, kot jih je predvidela Komisija, znova vključujejo uskladitev kohezijske politike s cilji strategije Evropa 2020, pa tudi uporabo te politike kot učinkovitega instrumenta za boj proti krizi, in sicer s podporo državam članicam, ki so v najhujši stiski, na primer tistim v programih EU/Mednarodnega denarnega sklada. Komisija je tako prevzela pobudo in državam članicam predlagala reprogramiranje še nerazdeljenih sredstev strukturnih skladov, kjer je to mogoče, da bi jih podprla v prizadevanjih za odpravljanje brezposelnosti mladih ter pomoč malim in srednje velikim podjetjem, in je v tem okviru sprožila skupno pobudo z osmimi državami članicami. Druga glavna področja, na katera se bo osredotočila, so pravni okvir, izvajalski mehanizmi za prihodnje programsko obdobje in skupni strateški okvir. Komisija se želi zato posvetiti razpravi z državami članicami o prednostnih strateških naložbah v obdobju 2014–2020 in o pripravljalni fazi operativnih programov. Delo v povezavi s strategijama EU za Baltik in Podonavje naj bi se nadaljevalo, sodelovanje pri atlantski strategiji pa bo nadalje razvijal GD za pomorske zadeve in ribištvo. Komisija namerava tudi utrditi položaj Hrvaške kot države članice od 1. julija 2013.

Pilotni projekti in tehnična pomoč:

Letos so poslanci znova predlagali manjše število pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri katerih gre večinoma za podaljšanje že obstoječih ukrepov, in sicer „Atlantski forum za strategijo EU za Atlantik“, „Na poti k skupni regionalni identiteti, spravi narodov ter h gospodarskemu in družbenemu sodelovanju, vključno z vseevropsko platformo strokovnosti in odličnosti, v podonavski makroregiji“, „Izboljšanje regionalnega in lokalnega sodelovanja s spodbujanjem regionalne politike EU na svetovni ravni“, „Opredelitev modela upravljanja za podonavsko regijo Evropske unije – boljše in učinkovito usklajevanje“ in „Podpora otoku Mayotte ali drugim ozemljem, ki bi utegnili biti v tem položaju, pri prehodu na status najbolj oddaljene regije“.

Med novimi predlaganimi ukrepi so: pripravljalni ukrep za razvoj makroregijskih strategij v Sredozemlju, pilotni projekt za obstoječi in želeni gospodarski potencial v grških regijah, razen glavnega mesta Aten, kot model za konvergenčne regije v EU ter pilotni projekt za razvoj storitvene platforme za izvoz malih in srednjih podjetij.

Predlagano je bilo tudi nadaljevanje ukrepa “Tehnična pomoč in razširjanje informacij o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja ter boljše poznavanje strategije za makroregije“ in v ta namen bi bilo treba vložiti osnutek dopolnitve k predlogu proračuna.

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da zneski v razdelku 1b predloga proračuna zadostujejo za minimalne potrebe in cilje regionalne politike Unije, zato zahteva, da se proračunske vrstice razdelka 1b, kot jih je predlagala Komisija, ohranijo oziroma po potrebi obnovijo;

2.  poudarja, da je učinkovito in uspešno izvajanje regionalne politike bistveno za okrevanje gospodarstva in uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, saj ne prispeva samo k ustvarjanju ugodnih okoliščin za trdno in trajnostno gospodarsko rast in zaposlovanje, temveč tudi k učinkovitemu zmanjševanju razlik med regijami ter k doseganju socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije, kar je prav tako pomembno;

3.  pozdravlja povečanje obveznosti v razdelku 1b za 3,3 % v primerjavi z letom 2012 na 54.499 milijonov EUR  in povečanje plačil za 11,7 % na 48.975 milijonov EUR, pri čemer je pri drugem znesku že upoštevano zmanjšanje plačil za 33,2 % na 1.923 milijonov EUR za zaključek programskega obdobja 2000–2006;

4.  pozdravlja pobudo Komisije za reprogramiranje, kjer je to mogoče, še neporabljenih sredstev iz strukturnih skladov v nekaterih državah članicah v korist malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja mladih, v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta; meni, da bi s tem utegnili doseči precejšnjo oživitev gospodarstva EU ter uresničiti cilje glede rasti in zaposlovanja, ter zahteva, da se ga ustrezno obvešča o izvajanju te pobude na nacionalni ravni, njenem predvidenem vplivu na rast in zaposlovanje ter o morebitnem vplivu na proračun za leto 2013;

5.  opozarja na izjemen pomen pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in ukrepov tehnične pomoči kot ključnih orodij za opredeljevanje prednostnih nalog in utiranje poti novim pobudam ter poziva Komisijo, naj podpre in izvaja vse pilotne projekte, pripravljalne ukrepe in ukrepe tehnične pomoči, ki jih je Odbor za regionalni razvoj predlagal v razdelku 1b.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Ana Miranda, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Markus Pieper, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Derek Vaughan

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (19.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavka mnenja: Esther de Lange

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ugotavlja, da je predlog proračuna za kmetijstvo za leto 2013, ki ga je pripravila Komisija, že dovolj omejevalen, saj naj bi se obveznosti povečale za 0,4 % za kmetijstvo in za 1,3 % za razvoj podeželja, plačila pa za 0,5 % in 5,4 %, kar je manj kot povečanje, ki se predlaga za proračun kot celoto;

2.   kljub temu ugotavlja, da bi moral biti proračun Unije glede na javnofinančne težave in boleče prihranke v številnih državah članicah prav tako stvaren in varčen, ob spoštovanju obstoječih pravnih obveznosti;

3.   meni, da bi bilo mogoče ustvariti prihranke tako, da bi na primer sprejeli postopno znižali izvozna nadomestila do zneska 0 EUR; meni pa, da bi bilo treba izvozna nadomestila ohraniti kot proračunske vrstice, saj so lahko pomemben instrument za obvladovanje krize in pomoč na kmetijskem trgu; ugotavlja, da bi bilo treba v prihodnje izvozna nadomestila oblikovati in uporabljati kot instrument za obvladovanje krize in pomoč v okviru STO, in sicer ob uporabi načela vzajemnosti;

4.   poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa redno posreduje najnovejše in popolne podatke – na podlagi kazalnikov cilja učinkovitosti – o izvrševanju posameznih programov in pobud v razdelku 2 ter jih pretehta glede na politične zaveze EU;

5.   ostro obsoja Svet zaradi samovoljnega in pogosto neutemeljenega zmanjševanja predloga proračuna, ki bolj spominja na „kozmetične popravke“ kot pa na stvarno oblikovanje proračuna;

6.   meni, da so možne izboljšave pri obračunih za prejšnja leta, in poziva Komisijo, naj od držav članic na tem področju zahteva uspešnejše upravno delovanje; vseeno pa meni, da bo to zahtevalo dolgotrajna prizadevanja, zato ocenjuje, da so ocene prihodkov za leto 2013 na podlagi obračunov, ki jih je upošteval Svet, povsem nerealistične; vztraja, da se vsaj delno obnovijo zneski, ki jih je Komisija predvidela v predlogu proračuna za leto 2013; poleg tega zavrača predlog Sveta za zmanjšanje sredstev za program razdeljevanja sadja v šolah, vezano neposredno pomoč in mednarodne kmetijske sporazume;

7.   ugotavlja, da se v bližnji prihodnosti obeta reforma skupne kmetijske politike, zato predlaga povečanje proračunske vrstice za obveščanje o tej politiki in informacijsko kampanjo, ki mora biti kolikor mogoče strukturirana, organizirana in osredotočena na ciljne skupine; prav tako predlaga povečanje proračuna za promocijske ukrepe in organizacije proizvajalcev, kar je tudi v skladu s potekajočo reformno skupne kmetijske politike;

8.   ugotavlja, da so odhodki za pomoč skupinam proizvajalcev za predhodno odobritev v preteklih letih močno presegli napovedi Komisije; se zaveda, da ocene odhodkov za leto 2013 v glavnem temeljijo na obstoječih pravnih obveznostih, zato predlaga, da se obnovijo zneski iz predloga proračuna Komisije; kljub temu poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za strožji nadzor nad odhodki za predhodno odobritev skupin proizvajalcev;

9.   znova vzpostavlja zneske plačil iz predloga proračuna Komisije za ukrepe za razvoj podeželja, saj se bodo programi iz drugega stebra v letu 2013, zadnjem letu večletnega finančnega okvira, zaključevali, zato bodo kot ponavadi potrebe po plačilih večje; kljub temu poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, da bo izvajanje teh programov pravilno; pomembno je tudi, da imajo države članice možnost prerazporejati neporabljena sredstva med osmi, ki so za kmete in podeželske skupnosti dokazano uspešne;

10. poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo nestanovitnost cen na kmetijskih trgih ter se po potrebi hitro in učinkovito odzovejo; zahteva potrebno prilagodljivost, s katero bi upravičili dejstvo, da se v splošnem posledice pozitivnega razvoja na kmetijskem trgu nikdar ne odražajo v vseh panogah v enaki meri; odločno poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovite instrumente za ukrepanje v času krize, poziva pa tudi, da se čim prej opravi raziskava o obveščenosti kmetov o uporabi instrumentov za obvladovanje tveganja ter o razpoložljivosti usposabljanja in tečajev s tega področja;

11. poudarja, da mora želeno liberalizacijo kmetijskih trgov spremljati pravična razdelitev dobička vzdolž celotne verige živil, s čimer bi kmetom zagotovili ustrezen življenjski standard; pozdravlja korake, sprejete za ustanovitev evropske opazovalnice za cene in marže, in poziva Komisijo, naj ta pilotni projekt nadaljuje, zlasti zato, da bi vključila maloprodajne cene in poskrbela za večjo dostopnost podatkov;

12. poziva Komisijo, naj pripravi posebne spodbude za proizvodnjo in prodajo izjemno kakovostnih proizvodov na lokalni ravni, da bi tako dala prednost krajšim oskrbovalnim verigam; opominja, da bi lahko označbe porekla in geografske označbe precej prispevale k temu;

13. ugotavlja, da so potrošniki premalo ozaveščeni o razmeroma visokih standardih proizvodnje evropskih živil; zato zahteva boljše upravljanje informacij, da bi med državljani ustvarili potrebno pripravljenost sprejemanja evropske kmetijske politike in pomoči;

14. poziva k uvedbi pilotnega projekta za podnebju prilagojeno kmetijstvo, ki bo združil operativne skupine, osredotočene na praktične rešitve na kmetijah, namenjene prilagajanju kmetijskih praks podnebnim spremembam;

15. podpira sprejetje pripravljalnega ukrepa za tretji program EU, katerega cilj sta ohranjanje in trajnostna raba rastlinskih in živalskih genskih virov v kmetijstvu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Iratxe García Pérez, Julie Girling, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria do Céu Patrão Neves

 1. 

MNENJE Odbora za ribištvo (6.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Crescenzio Rivellini

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da predlog proračuna, kot ga je pripravila Evropska komisija, ne zadošča za financiranje potreb vseh sektorjev ribištva in pomorskih zadev, kljub pomembnosti teh dejavnosti za regionalno ravnovesje, ohranjanje morskih ekosistemov in ekonomska vprašanja, kot je opredeljeno v ciljih strategije Evropa 2020;

2.  ugotavlja, da predlog proračuna ne upošteva pristopa Hrvaške in bo treba pravočasno spremeniti proračun, da se zagotovi primerna stopnja finančnih sredstev za to obmorsko državo;

3.  meni, da je zelo škodljivo, če se kratko- in srednjeročno znatno zmanjšajo sredstva za naslov 11 (-2,7 %, če ne upoštevamo rezerv), in opozarja, da trenutno poteka reforma skupne ribiške politike in da bo treba za njen uspeh imeti na voljo obsežna finančna sredstva, da se bosta zagotovila trajnost tega sektorja in preskrba z ribiškimi in ribogojskimi proizvodi po vsej Evropi;

4.  zahteva, da se vsa sredstva ohranijo na ravni proračuna iz leta 2012, da se tako ohrani trajnost projektov iz sektorja, ki jih je uvedla Komisija, ter sočasno zagotovi nadzor odhodkov v času proračunskega varčevanja;

5.  meni, da je predlog, ki ima za namen 3,1-odstotno povečanje vseh plačil, pričakovana posledica ob koncu večletnega proračunskega načrtovanja kot tudi odobritev iz prejšnjih let, zlasti v okviru Evropskega sklada za ribištvo, in se ne sme obravnavati kot poskus Komisije za podporo temu sektorju;

6.  meni, da je bistveno, da se najprej določijo prednostne naloge pri politikah, ki zadevajo ribištvo in pomorske zadeve, predvsem sredstva za Evropski sklad za ribištvo (11 06), nadzor in izvajanje skupne ribiške politike ter zlasti sredstva za Evropsko agencijo za nadzor ribištva (11 08 05), kot tudi sredstva, namenjena za ohranjanje, upravljanje in izrabo živih vodnih virov (11 07);

7.  obžaluje več kot 10-odstotno zmanjšanje sredstev za vrstico o trgu z ribiškimi proizvodi (11 02) in ugotavlja, da je to zmanjšanje nastalo zaradi stopnje izvrševanja proračuna za leto 2011 in trenutnih gospodarskih razmer;

8.  opozarja na preveliko zmanjšanje sredstev za zunanjo razsežnost skupne ribiške politike, saj je vnaprej znano, da bodo prihodnji mednarodni sporazumi o ribolovu dražji zaradi pomanjkanja sredstev in vzpostavljanja ozemeljske podpore;

9.  meni, da je pomanjkanje sredstev za celostno pomorsko politiko (11 09) nesprejemljivo in resno ogroža njeno prihodnje izvajanje;

10. kategorično zavrača zmanjšanja, ki zadevajo Evropsko agencija za nadzor ribištva, in poziva Svet, naj z dodatnim povečanjem sredstev podpre prizadevanja te agencije v interesu Unije;

11. poziva Svet, naj ponovno preuči svoje stališče o skupni ravni sredstev za naslov 11, da ohrani sredstva na ravni iz leta 2012 in zagotovi plačila za predhodno načrtovane ukrepe in tako podpre prednostne naloge, določene za pomorske zadeve in ribištvo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Dolores García-Hierro Caraballo, Ian Hudghton, Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, Julie Girling, Nikolaos Salavrakos, Antolín Sánchez Presedo

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (24.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da bo leto 2013 zadnje leto večletnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, kulture, medijev in državljanstva; poudarja, da je treba ohraniti zadostno raven plačil za te programe, da bo mogoče zagotoviti njihovo neokrnjeno izvajanje do izteka programskega obdobja;

2.  opominja, da program vseživljenjskega učenja in program „Mladi v akciji“ prinašata jasno in dokazano evropsko dodano vrednost ter sta nepogrešljiva za uspeh strategije Evropa 2020; opozarja, da sta bila doslej zelo uspešna, in ugotavlja, da je povpraševanje po podprogramu Erasmus tako veliko, da mu ni mogoče zadostiti; poziva k precejšnjemu povečanju sredstev za te programe; opominja, da se po svetu vse bolj množijo uspešne spletne pobude za učenje na daljavo; poziva k vključitvi naložb v spletne pobude za učenje na daljavo;

3.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo programi „Kultura“, MEDIA in MEDIA Mundus tako za podporo produkciji in širjenju filmskih in avdiovizualnih del kot tudi za podporo umetnikov in kulturnih delavcev ter za sodelovanje na tem področju med EU in tretjimi državami, da se tako prispeva k večjemu spoštovanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti, medkulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja; meni, da je treba znatno povečati sredstva, predvidena za ta program, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti manjšim projektom;

4.  opozarja, da programa MEDIA in MEDIA MUNDUS prispevata h konkurenčnosti evropske avdiovizualne industrije; opozarja na pomembno vlogo programa „Kultura 2007“ za kulturno raznolikost in mobilnost, pa tudi na njegov prispevek h gospodarstvu;

5.  opozarja na pomembno vlogo športa v lokalnih skupnostih pri spodbujanju zdravju koristnih telesnih aktivnosti in socialne vključenosti; ugotavlja, da je pripravljalni ukrep partnerstev za šport, ki se že izvaja, namenjen preizkušanju novih področij, na primer boju proti vnaprejšnjim dogovorom o rezultatih tekem, skrbi za zdravje atletov z okrepljenim zdravniškim spremljanjem, razvoju športnih pobud pod vodstvom lokalnih skupnostih in spodbujanju aktivnega staranja, da bi razvili evropsko razsežnost v športu; poziva, da se za športne programe in za vsa področja pripravljalnega ukrepa, med drugim za čezmejna športna tekmovanja, nameni dovolj finančnih sredstev;

6.  ugotavlja, da je evropsko jamstvo za mlade pobuda, ki bi lahko do leta 2014 prinesla precejšnje gospodarske rezultate;

7.  opozarja, da učinkovita komunikacijska politika igra pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti, tudi med pripravami na evropske volitve leta 2014, in spodbujanju državljanov, naj se teh volitev udeležijo; poziva k večjim naložbam v komunikacijske ukrepe EU, da bi tako veliki in majhni nacionalni mediji posvetili več pozornosti tematikam, povezanim z Evropsko unijo; opozarja na pomembno vlogo spletnih družabnih medijev za navezavo stikov z mladimi Evropejci;

8.  poudarja, da ima komunikacijska politika EU ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnega življenja v Uniji ter tkanju tesnejših vezi med Unijo in njenimi državljani; ugotavlja, da strategija komuniciranja EU v glavnem temelji na pristopu „od zgoraj navzdol“; zato predvideva, da bi lahko komunikacija EU s pristopom „od spodaj navzgor“ odigrala pomembno vlogo, zlasti prek sodelovanja in izmenjave vsebine med lokalnimi in regionalnimi mediji;

9.  opozarja, da so mediji, zlasti televizija, glavni vir informacij evropskih državljanov; zato poziva institucije EU, naj sklenejo partnerstva z javnimi in zasebnimi mediji, da bodo dosegle širše občinstvo;

10. opominja, da so družabni mediji in internet vse bolj razširjeni viri informacij za evropske državljane, pa tudi priložnost za navezovanje stikov s politiki in oblikovalci politik na interaktiven način, ki dopušča sodelovanje; poziva institucije EU, naj prek družabnih medijev posredujejo več informacij o javnem sektorju in vzdržujejo živahnejše stike z državljani;

11. poudarja, da je treba za programe ozaveščanja javnosti o Evropski uniji v državah evropske sosedske politike zagotoviti zadostna sredstva;

12. pozdravlja odločitev, da bo leto 2013 evropsko leto državljanov, vendar zelo obžaluje, da je proračun zanj v znesku 1 milijon EUR eden najnižjih, ki so bili za evropsko leto dodeljeni doslej; zato poziva k povečanju proračuna za evropsko leto državljanstva 2013 in poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva, saj bo to evropsko leto prispevalo k oblikovanju velikopoteznega novega programa za državljane v novem večletnem finančnem okviru;

13. pozdravlja pobude Komisije v zvezi s promocijo kulturnih poti v okviru pripravljalnega ukrepa za trajnostni turizem in poziva k nadaljevanju tega ukrepa v letu 2013;

14. je prepričan, da ima EU zaradi svoje raznolike in bogate kulturne dediščine ter kakovostne sodobne kulturne dejavnosti enkraten položaj v svetu; zato poziva k povečanju proračunskih sredstev, da bo kultura EU bolj dostopna v tujini prek kulturne diplomacije in novih medijev;

15. je prepričan, da v času varčevanja in gospodarske recesije ne bi smeli zmanjševati naložb v kulturo; kljub vsemu meni, da bi bilo mogoče nekatere kulturne programe izvajati učinkoviteje; zato poziva k tesnejšemu sodelovanju in konsolidaciji programov za kulturo, medije in komunikacijo.

16. meni, da digitalizacija ponuja velike priložnosti za dostop državljanov do raznolike evropske kulturne dediščine; zato poziva k povečanju proračunskih sredstev za projekte digitalizacije kulturne vsebine in dostopa do nje;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Lorenzo Fontana, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Marie-Christine Vergiat

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Heinz K. Becker, Nadja Hirsch, Iosif Matula, Bernd Posselt, Mitro Repo, Kay Swinburne

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (5.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Salvatore Iacolino

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  obžaluje dejstvo, da so sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 3a v predlogu proračuna, ki ga je pripravila Komisija, le nekoliko večja kot v letu 2012; vztraja pri tem, da je proračunsko leto 2013 leto prehoda k novemu večletnemu finančnemu okviru;

2.  zahteva povečanje sredstev za program preprečevanja kriminala in boj proti njemu, saj je to področje zelo pomembno za EU, predvsem pa za Evropski parlament;

3.  vztraja pri tem, da morajo biti sredstva skladov, iz katerih se financira program „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, skladna tudi z zneski iz finančnega programa za obdobje 2007–2013; se zavzema za uravnoteženo porazdelitev sredstev evropskemu skladu za begunce in evropskemu skladu za vključevanje državljanov tretjih držav; poziva k temu, da se posebna sredstva namenijo razvoju nadzoru mejnih kontrol, pri katerih bo upoštevan vidik zaščite, ki bo v celoti spoštoval temeljne pravice migrantov;

4.  zahteva zadostna finančna sredstva za premeščanje priseljencev znotraj EU;

5.  priporoča, da se velik del proračunskih sredstev za SIS II ohrani v rezervi, dokler ne bosta dosežena napredek pri delovanju in skladnost s finančnim načrtom;

6.  meni, da bi morali dati v rezervo velik del proračunskih vrstic, povezanih z notranjo varnostjo, dokler ne bo dosežen zadovoljiv rezultat glede upravljanja schengenskega območja, v skladu s sklepom konference predsednikov z dne 15. junija 2012 o blokiranju petih dosjejev, vključno s proračunom za leto 2013, kar zadeva notranjo varnost, kot izraz nestrinjanja s sklepom Sveta o upravljanju schengenskega območja;

7.  ugotavlja, da je Evropski urad za podporo azilu nova agencija, ki se še razvija, in da ima Frontex nove naloge v skladu s svojo spremenjeno uredbo; vztraja pri tem, da je treba Agenciji EU za temeljne pravice, Evropskemu uradu za podporo azilu in Frontexu dodeliti ustrezna finančna sredstva in kadrovske vire, tako da bodo lahko v celoti izvajali svoj mandat in naloge;

8.  meni, da je treba povečati proračun urada Europol, zlasti za prihodnji evropski center za kibernetski kriminal, saj je boj proti kibernetskemu kriminalu ena najpomembnejših prednostnih nalog v strategiji notranje varnosti EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Edit Bauer, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Monika Flašíková Beňová, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu, Anthea McIntyre, Louis Michel, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Rui Tavares, Nils Torvalds, Axel Voss, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Evelyne Gebhardt, Monika Hohlmeier, Franziska Keller, Ádám Kósa, Marian-Jean Marinescu, Antonio Masip Hidalgo, Jan Mulder, Raül Romeva i Rueda, Marie-Christine Vergiat, Glenis Willmott

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Justas Vincas Paleckis, Iuliu Winkler

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (6.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Enrique Guerrero Salom

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. glede na položaj javnih financ v državah članicah in ker je proračun Unije med drugim izjemen instrument za pospeševanje naložb, ki bi ga bilo treba v obdobju krize okrepiti;

1.  pozdravlja povečanje proračunskih sredstev za financiranje političnih strank na evropski ravni in evropskih političnih ustanov;

2.  poudarja, da je leto 2013 predvolilno leto, ki zahteva uvedbo posebne proračunske vrstice za obveščanje državljanov o njihovih volilnih pravicah in pomenu evropskih volitev;

3.  obžaluje, da za leto 2013 kot evropsko leto državljanstva v proračunu Unije niso predvidena dodatna sredstva; meni, da bi si morala Unija v obdobju krize prizadevati za večje zaupanje državljanov in jih pri oblikovanju novih politik postaviti v središče pozornosti;

4.  obžaluje, da je razpoložljiva razlika do zgornje meje v podrazdelku „Državljanstvo“ znova precej manjša kot v drugih podrazdelkih in da Uniji ne dopušča, da bi namenila zadostna sredstva za nove pobude ali odzivanje na morebitne nepredvidene okoliščine;

5.  meni, da je predvolilno leto 2013 posebnega pomena za področje komuniciranja in da bi bilo treba zato za program „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“ nameniti vsaj toliko proračunskih sredstev kot v letu 2012;

6.  meni, da bi morali biti lastni odhodki Evropskega parlamenta na evropskih volitvah usmerjeni v vlogo družabnih medijev pri pritegovanju državljanov k razpravi o kampanji in njihovem sodelovanju v njej;

7.  poudarja, da je Komisija od 1. aprila 2012, ko je bila uvedena evropska državljanska pobuda, prejela že več pobud, ki jih utegne Evropski parlament obravnavati v letu 2013; meni, da bi moral Parlament za te obravnave predvideti zadostna finančna sredstva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Enrique Guerrero Salom, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, David Martin, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, Luis Yáñez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Anneli Jäätteenmäki, Evelyn Regner, Helmut Scholz, György Schöpflin

MNENJE Odbora za peticije (21.9.2012)

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013
(12749/2012 – C7‑0233/2012 – 2012/2092(BUD))

Pripravljavec mnenja: Nikolaos Salavrakos

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bo lahko Evropski varuh človekovih pravic s skupnim zneskom proračunskih sredstev, ki jih zahteva za leto 2013, izpolnil obveznosti iz statuta, izvedbenih določb in sporazuma o sodelovanju, prav tako pa bo lahko učinkovito opravljal svoje dolžnosti;

2.  ugotavlja, da je v oceni prihodkov in odhodkov Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013 naveden skupni znesek 9.887.000 EUR, kar je v primerjavi s proračunom za leto 2012 povečanje za 3,89 % (+ 370.500 EUR);

3.  poudarja, da gre sorazmerno visoko povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 v veliki meri pripisati precejšnjemu povišanju najemnine, ki jo bo varuh zaradi selitve pisarn v Bruslju začel plačevati v letu 2013;

4.  ugotavlja, da je ocena odhodkov že samo zaradi najemnine višja za 2,4 %; poudarja, da bi se brez sredstev za povišanje najemnine proračun Evropskega varuha človekovih pravic povečal le za 1,4 %, kar je manj od napovedane inflacije 1,9 %;

5.  ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic v kadrovskem načrtu zahteva eno dodano delovno mesto (AD6) in povišanje razreda za 8 obstoječih delovnih mest (2 AST in 6 AD);

6.  podpira zahtevo varuha za povečanje sredstev za pogodbene uslužbence, ki bi okrepili glavno pisarno, katere naloge po novem obsegajo tudi pritožbe, ki niso zajete v pooblastilih Evropskega varuha človekovih pravic; poudarja, da zmanjšanje sredstev za prakso, ki ga načrtuje varuh, da bi uravnotežil potrebno povečanje sredstev zaradi večjega obsega nalog glavne pisarne, ne bo negativno vplivalo na kakovost prakse in na delovne razmere mladih pripravnikov;

7.  je zadovoljen, da je varuh znova ustvaril prihranke (211.000 EUR), tako da je sistematično pregledal vse svoje proračunske vrstice, prihranke pa bo porabil za financiranje načrtovanih projektov v letu 2013;

8.  z zadovoljstvom ugotavlja, da namerava Evropski varuh človekovih pravic glede na gospodarske razmere v Evropi tudi v prihodnjih proračunih oklestiti odhodke do mere, ki je skladna z njegovimi pooblastili.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za peticije se je seznanil z oceno prihodkov in odhodkov Evropskega varuha človekovih pravic za proračunsko leto 2013, ki ga je ta posredoval proračunskemu organu v skladu s členom 31 finančne uredbe.

V oceni je za leto 2013 naveden skupni znesek 9.887.000 EUR. To je v primerjavi s končnim proračunom Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2012 (9.516.500 EUR) povečanje za 3,89 % (+ 370.500 EUR). Ocene zajemajo tako vpliv inflacije kot povečane stroške življenja, kakor jih napoveduje Evropska komisija.

Glavne značilnosti proračuna za leto 2013

Sorazmerno visoko povečanje proračuna za leto 2013 (+ 3,89 %) v primerjavi z letom 2012 gre pripisati predvsem precejšnjemu povišanju najemnine (+ 230.000 EUR), ki jo bo moral varuh plačevati v letu 2013.

Leta 2013 se bo varuh iz sedanje pisarne v stari stavbi Eastman v Bruslju preselil v novo stavbo v Rue Montoyer. Ker je bila zaradi dokaj slabega stanja stavbe Eastman najemnina za staro pisarno nizka, je moral varuh povečati sredstva za najemnino v Bruslju (+ 230.000 EUR).

Skupaj z manjšim povišanjem najemnine za pisarno v Strasbourgu (+ 7.000 EUR) skupna sredstva za stroške najemnin v letu 2013 znašajo 725.000 EUR (+ 49 %). Tudi dodatni stroški v novi stavbi so višji (+ 33 %) kot v stari stavbi Eastman.

Proračun je že samo zaradi višjih stroškov najemnine večji za 2,49 %. Če ne bi bilo te spremembe v najemnini, bi se proračun Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013 v primerjavi z letom poprej povečal le za 1,4 %, kar je manj kot napovedana inflacija v višini 1,9 %.

Prihranki in prerazporeditve

Službe varuha človekovih pravic so enako kot minula leta pripravile proračunsko oceno na podlagi načrtovanih projektov za leto 2013. Glede na gospodarske razmere v Evropi so sistematično pregledale vse proračunske vrstice, da bi odkrile možnosti prihrankov, ki bi olajšali financiranje želenih projektov.

Skupni znesek, ki jim ga je uspelo privarčevati s tem dejanjem, je 211.000 EUR, kar je več kot 36 % skupnega povečanja v drugih proračunskih vrsticah (581.500 EUR).

Uslužbenci

V svoji oceni za leto 2013 Evropski varuh človekovih pravic zahteva eno dodano stalno delovno mesto (AD6). Nalogo računovodje Evropskega varuha človekovih pravic je namreč doslej opravljal uradnik Evropskega parlamenta. Spremembe v sistemih (IT) in politikah Parlamenta pa so privedle do stanja, v katerem bi bilo za obe strani koristno, če bi Evropski varuh človekovih pravic sam opravljal računovodske naloge. Za leto 2013 ni zahtevanih drugih delovnih mest.

Z leto 2013 varuh človekovih pravic zahteva povišanje razreda za 8 obstoječih delovnih mest (2 AST in 6 AD). Povišanje se zahteva v skladu s kadrovskimi predpisi. Varuh človekovih pravic poudarja, da to ne pomeni, da bo 8 zaposlenih samodejno napredovalo, saj se za vsakega kandidata posebej odloči, ali si napredovanje zasluži.

V začetku leta 2012 je Evropski varuh človekovih pravic sklenil, da bo pristojnosti za obravnavo pritožb, ki so zunaj njegovih pooblastil, predal glavni pisarni. Zaradi tega je bilo treba pisarno okrepiti z dodatnimi pogodbenimi uslužbenci. Varuh človekovih pravic zaradi te okrepitve zahteva povečanje sredstev za pogodbene uslužbence v višini 113.000 EUR, pri tem pa poudarja, da je povečanje uravnoteženo z enakim zmanjšanjem sredstev za opravljanje prakse (–113.000 EUR).

Organizacija

Dejavnosti urada varuha je mogoče razdeliti na štiri področja: 1. obravnava pritožb in izvajanje preiskav, 2. komunikacija in pomoč, 3. podporne dejavnosti ter 4. strategija in upravljanje.

Da bi bilo mogoče opravljati zgoraj navedene dejavnosti, je bila organizacija služb Evropskega varuha človekovih pravic spremenjena, nova struktura pa je začela delovati januarja 2012. Dva obstoječa oddelka sta bila reorganizirana, ustanovljena pa sta bila dva nova direktorata, pri čemer vsakega sestavljajo tri enote: dve enoti za pritožbe in preiskave ter enota za podporne dejavnosti.

V novi strukturi za pritožbe in preiskave skrbi 57 % vseh uslužbencev, za komunikacijo in pomoč 17 %, za podporne dejavnosti 22 %, za strategijo in upravljanje pa 4 %.

Delovna obremenitev

Evropski varuh človekovih pravic je leta 2011 prejel 2.510 pritožb, od česar jih je bilo 698 v okviru njegovih pooblastil (leta 2010 je prejel 2.667 pritožb, 744 v okviru svojih pooblastil). Varuh človekovih pravic je začel 382 preiskav (v letu 2010 jih je bilo 335). V letu 2011 je končal 318 preiskav (326 v letu 2010). Skupaj je tako obravnaval več kot 3.700 pritožb in zahtev za podatke.

Evropski varuh človekovih pravic je v več kot 65 % obravnavanih primerov (1.667) lahko pomagal pritožnikom, tako da je začel preiskavo, predal primer pristojnemu organu ali posredoval nasvet. Med predanimi primeri oziroma nasveti pritožnikom, naj se obrnejo na drug organ, je bilo 47 % pritožb preusmerjenih na člana Evropske mreže varuhov človekovih pravic (nacionalnega in/ali regionalnega), v kateri je Evropski parlament polnopravni član. V 11 % primerov so se morali pritožniki obrniti na Komisijo, 46 % pa je svetoval, naj se obrnejo na druge organe, na primer SOLVIT.

V letu 2011 je Evropski varuh človekovih pravic zaključil 84 primerov, v katerih se je zadevna institucija strinjala s sporazumno rešitvijo ali poravnavo. V 47 primerih je odkril nepravilnosti, med katerimi je v 13 dosegel pozitiven rezultat, saj je zadevna institucija v celoti ali delno sprejela njegov osnutek priporočila. Varuh človekovih pravic je zaključil 35 primerov s kritičnimi pripombami, v 39 primerih pa je podal dodatne pripombe. V 64 primerih ni odkril nepravilnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Sonia Alfano, Margrete Auken, Elena Băsescu, Victor Boştinaru, Michael Cashman, Ágnes Hankiss, Roger Helmer, Peter Jahr, Lena Kolarska-Bobińska, Miguel Angel Martínez Martínez, Erminia Mazzoni, Judith A. Merkies, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Nikolaos Salavrakos, Jarosław Leszek Wałęsa, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Phil Prendergast, Angelika Werthmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Elisabeth Köstinger

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francesca Balzani, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jürgen Klute, María Muñiz De Urquiza