POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike

4.12.2012 - (COM(2011)0876 – C7‑0026/2012 – 2011/0429(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Richard Seeber


Postopek : 2011/0429(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0397/2012
Predložena besedila :
A7-0397/2012
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike

(COM(2011)0876 – C7‑0026/2012 – 2011/0429(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0876),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0026/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne ...[2],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0397/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Kot določa drugi stavek člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, okoljska politika Unije temelji na previdnostnem in preventivnem načelu, načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da mora plačati povzročitelj obremenitve.

Obrazložitev

Pri pregledu seznama prednostnih snovi je pomembno – tako kot v uvodni izjavi 2 direktive o okoljskih standardih kakovosti (OSK) – poudariti člen 191(2), ki določa osnovo za okoljsko politiko Unije.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Čiščenje površinskih voda je trenutno zelo drago: treba je spodbujati razvoj prodornih vodnih tehnologij, ki omogočajo cenejše in učinkovitejše čiščenje vode.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) V skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morala Unija pri oblikovanju okoljske politike upoštevati razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, stanje okolja v različnih regijah Unije, potencialne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja ter ekonomski in socialni razvoj Unije kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij. Pri razvoju stroškovno učinkovite in sorazmerne politike o kemičnem onesnaževanju površinskih voda, vključno s pregledom seznama prednostnih snovi v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES, bi bilo treba upoštevati znanstvene, okoljske in socialno-ekonomske dejavnike, vključno z vprašanji glede zdravja ljudi. V prizadevanju za ta cilj je treba dosledno uporabljati načelo, da plača povzročitelj obremenitve, na katerem temelji Direktiva 2000/60/EC.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Po sprejetju Direktive 2000/60/ES so bili sprejeti številni akti Unije, ki določajo ukrepe za nadzor nad emisijami v skladu s členom 16 navedene direktive za posamezne prednostne snovi. Poleg tega veliko ukrepov za varstvo okolja spada na področje uporabe druge obstoječe zakonodaje Unije. Prednost je zato treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora. Vključitev snovi v Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES ne posega v uporabo določb Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS.

(6) Po sprejetju Direktive 2000/60/ES so bili sprejeti številni akti Unije, ki določajo ukrepe za nadzor nad emisijami v skladu s členom 16 navedene direktive za posamezne prednostne snovi. Poleg tega veliko ukrepov za varstvo okolja spada na področje uporabe druge obstoječe zakonodaje Unije. Prednost je zato treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, če je mogoče cilje iz člena 16(1) Direktive 2000/60/ES doseči v okviru obstoječih instrumentov. Vključitev snovi v Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES ne posega v uporabo določb Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Strategije za nadzor nad kemičnim onesnaževanjem površinskih voda pri viru, vključno z ukrepi za posamezne snovi iz Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov1, Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)2ali Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini3, ki so bile uvedene z upoštevanjem socialno-ekonomskih dejavnikov, lahko državam članicam omogočijo doseganje ciljev iz Direktive 2000/60/ES na gospodarsko, socialno in okoljsko učinkovit način ter brez nesorazmernih stroškov. Okrepiti bi bilo treba usklajenost med Direktivo 2000/60/ES, zgoraj omenjeno zakonodajo in drugo ustrezno zakonodajo ter tako zagotoviti primerno izvajanje mehanizmov za nadzor pri viru. Kjer rezultati rednega pregleda Priloge X Direktive 2000/60/ES in razpoložljivi podatki o spremljanju kažejo, da obstoječi ukrepi na ravni Unije in v državah članicah ne zadostujejo za doseganje standardov kakovosti za določene prednostne snovi ali cilja ustavitve za določene prednostne nevarne snovi, bi bilo treba primerno ukrepati na ravni ustreznih aktov Unije ali nacionalnih aktov, da bi dosegli cilje iz Direktive 2000/60/ES.

 

__________________________

 

1 UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

 

2 UL L 334, 17.12.10, str. 17.

 

3 UL L 311, 28.11.01, str. 67.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Na novo opredeljene prednostne snovi in okoljske standarde kakovosti (OSK) zanje ter posodobljene OSK za obstoječe prednostne snovi, določene v tej direktivi, bi bilo treba upoštevati pri naslednjem pregledu in posodobitvi programov za ukrepe in načrtov upravljanja povodij v skladu z ustreznimi roki, določenimi v členih 11(8) in 13(7) Direktive 2000/60/ES. Za dobro kemijsko stanje bi bilo treba OSK doseči do konca ustreznega šestletnega cikla načrtov upravljanja povodij brez poseganja v člen 4(4) do (9) Direktive 2000/60/ES, ki med drugim vključuje določbe za podaljšanje roka za doseganje dobrega kemijskega stanja ali za doseganje manj strogih okoljskih ciljev za določena vodna telesa zaradi nesorazmernih stroškov in/ali socialno-ekonomskih potreb, če ne pride do nadaljnjega poslabšanja stanja prizadetih vodnih teles.

Obrazložitev

Izrecno je treba navesti, da morajo države članice uporabljati OSK za nove snovi in posodobljene OSK za obstoječe snovi od naslednje posodobitve programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij leta 2015, da bi tako dosegle dobro kemijsko stanje v zvezi s temi snovmi do leta 2021. Poleg tega lahko države članice upravičijo podaljšanje rokov ali manj stroge cilje zaradi socialno-ekonomskih dejavnikov.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b) Onesnaževanje voda in tal s farmacevtskimi ostanki je vse večji okoljski problem. Sedanja ocena tveganja zdravil za vodno okolje ali tveganja zdravil, ki se prenaša po vodnem okolju, ter nadzor nad njim ne upoštevata dovolj okoljskih ciljev Unije. Študija Komisije o tveganjih v zvezi z okoljskimi vplivi zdravil, ki je trenutno v teku, si zato prizadeva preučiti ustreznost in učinkovitost sedanjega zakonodajnega okvira gleda varstva okolja in zdravja ljudi na področju vodnega okolja ter določiti možne ukrepe za boljše reševanje problema.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8c) Namen te direktive je zagotoviti boljšo kakovost vode zavoljo javnega zdravja in biotske raznovrstnosti. Farmacevtske snovi se določijo kot prednostne zaradi njihovega znatnega tveganja za vodno okolje ali tveganja, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije, ne pa zaradi tveganja za javno zdravje zaradi zaužitja. Nadzorni ukrepi, ki jih države članice lahko sprejmejo, bi morali upoštevati terapevtsko pomembnost farmacevtskih snovi in biti skladni z Direktivo 2001/83/ES.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Spremljanje je treba prilagoditi prostorskemu in časovnemu obsegu pričakovanih sprememb koncentracij. Državam članicam je treba ob upoštevanju obsežne porazdelitve in dolgotrajne obnove, pričakovane za snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, omogočiti zmanjšanje števila merilnih mest za spremljanje in/ali pogostosti spremljanja teh snovi, dokler je na voljo statistično trdno izhodišče za spremljanje.

(14) Spremljanje je treba prilagoditi prostorskemu in časovnemu obsegu pričakovanih sprememb koncentracij. Državam članicam je treba ob upoštevanju velike razširjenosti in dolgotrajne obstojnosti, pričakovane za snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, omogočiti zmanjšanje števila merilnih mest za spremljanje in/ali pogostosti spremljanja teh snovi na minimalno raven, ki zadošča za zanesljivo dolgoročno analizo trenda koncentracij, če je na voljo statistično trdno izhodišče za spremljanje.

Obrazložitev

Koristno bi bilo določiti minimalno pogostost spremljanja splošno prisotnih obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi .

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Potreben je nov mehanizem, da se Komisiji zagotovijo usmerjene visokokakovostne informacije o spremljanju glede koncentracije snovi v vodnem okolju, pri čemer so najpomembnejši nova onesnaževala in snovi, za katere razpoložljivi podatki o spremljanju niso dovolj kakovostni za namene ocene tveganja. Novi mehanizem mora olajšati zbiranje teh informacij v povodjih Unije. Da stroški spremljanja ne bi presegli razumne ravni, se mora mehanizem osredotočiti na omejeno število snovi, ki so začasno vključene v nadzorni seznam, in omejeno število merilnih mest, vendar mora zagotavljati reprezentativne podatke, ki so ustrezni za namene postopka prednostnega razvrščanja Unije. Seznam mora biti dinamičen, da se prilagaja novim informacijam o potencialnih tveganjih novih onesnaževal in prepreči predolgo spremljanje snovi, kot je dejansko potrebno.

(17) Potreben je nov mehanizem, da se Komisiji zagotovijo usmerjene visokokakovostne informacije o spremljanju glede koncentracije snovi v vodnem okolju, pri čemer so najpomembnejši nova onesnaževala in snovi, za katere razpoložljivi podatki o spremljanju niso dovolj kakovostni za namene ocene tveganja. Novi mehanizem mora olajšati zbiranje teh informacij v povodjih Unije in dopolnjevati podatke o spremljanju v okviru programov iz členov 5 in 8 Direktive 2000/60/ES. Da stroški spremljanja ne bi presegli razumne ravni, se mora mehanizem osredotočiti na omejeno število snovi, ki so začasno vključene v nadzorni seznam, in omejeno število merilnih mest, vendar mora zagotavljati reprezentativne in statistično pomembne podatke, ki so ustrezni za namene postopka prednostnega razvrščanja Unije. Seznam mora biti dinamičen, njegova časovna veljavnost pa omejena, da se prilagaja novim informacijam o potencialnih tveganjih novih onesnaževal in prepreči predolgo spremljanje snovi, kot je dejansko potrebno. Snov bi bilo treba izločiti z nadzornega seznama, če ocena tveganja v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/60/ES kaže, da snov na ravni Unije ne pomeni znatnega tveganja za vodno okolje ali znatnega tveganja, ki se prenaša po vodnem okolju.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Pri predstavitvi kemijskega stanja v skladu z razdelkom 1.4.3 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES za namene prve posodobitve programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij, ki jih je treba izvajati v skladu s členoma 11(8) in 13(7) Direktive 2006/60/ES, bi morale imeti države članice možnost, da ločeno predstavijo vpliv novih prednostnih snovi in obstoječih snovi s posodobljenimi OSK na kemijsko stanje, da se uvedba novih zahtev ne bi razumela napačno kot poslabšanje kemijskega stanja površinskih voda. Poleg obveznega dokumenta, ki zajema vse snovi, se lahko predložita dva dodatna dokumenta, od katerih eden zajema samo nove snovi in obstoječe snovi s posodobljenimi OSK, drugi pa ostale snovi.

Obrazložitev

Dokumenti, v katerih je predstavljeno kemijsko stanje površinskih voda, ne smejo biti negativni (tj. izkazovati neuspešnosti pri doseganju dobrega stanja) samo zaradi uvedbe novih snovi ali posodobljenih OSK za obstoječe snovi: države članice bi zato morale imeti možnost, da predstavijo ločene dokumente za te snovi za čas trajanja naslednjega cikla načrtov upravljanja povodij od leta 2015 do leta 2021.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18b) Pomembno je, da se javnosti pravočasno in ustrezno posredujejo informacije o stanju evropskih površinskih voda in o dosežkih strategij proti kemičnemu onesnaževanju. Z namenom izboljšanja dostopnosti in preglednosti teh informacij bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enotno spletno mesto z informacijami o načrtih upravljanja povodij ter njihovih pregledih in posodobitvah.

Obrazložitev

Državljani imajo pravico, da so pravočasno in v celoti obveščeni o stanju voda v EU ter o dosežkih strategij proti kemičnemu onesnaževanju. Ozaveščeno javno mnenje, ki temelji na informacijah, je ključnega pomena za uspešno vodno politiko.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Poleg tega je treba za izboljšanje podlage informacij za opredelitev prednostnih snovi v prihodnosti, zlasti na področju novih onesnaževal, na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva pripravo nadzornega seznama. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki.

(21) Poleg tega je treba za izboljšanje podlage informacij za opredelitev prednostnih snovi v prihodnosti, zlasti na področju novih onesnaževal, na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva pripravo nadzornega seznama in metod za spremljanje snovi na tem nadzornem seznamu. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi s strokovnjaki.

(Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 23.)

Obrazložitev

Določanje tehničnih specifikacij za spremljanje je ključni del delovanja nadzornega seznama, zato bi se je bilo treba raje kot z izvedbenimi akti lotiti z delegiranimi akti.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Komisiji je treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, metod za spremljanje snovi na nadzornem seznamu in oblik poročanja Komisiji o podatkih in informacijah o spremljanju. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(23) Komisiji je treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive in oblik poročanja Komisiji o podatkih in informacijah o spremljanju. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 21.)

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1

Direktiva 2008/105/ES

Člen 2 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

„Vrednost naravnega ozadja“ naravno sestavo neonesnažene vode, značilnosti katere določajo okoljski dejavniki (tla, sestava, geokemični dejavniki in drugi naravni dejavniki, npr. delovanje vulkanov, naravni požari itd.).

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Direktiva 2008/105/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri določanju OSK se z uporabo „pristopa dodanega tveganja“ upoštevajo vrednosti naravnega ozadja.

Obrazložitev

Pri ocenjevanju prekoračitev OSK je treba upoštevati vsebnost naravno prisotnih snovi (vrednosti ozadja). Tako je na primer treba pri pregledu OSK v smislu „pristopa dodanega tveganja“ upoštevati naravno prisotne vrednosti ozadja kovin zaradi geogenih virov, poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) zaradi gozdnih požarov itd. V nasprotnem primeru bi omenjene ugotovitve v zgornjih primerih povzročile, da bi izvršilni organi sprejeli ukrepe za upravljanje voda.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Direktiva 2008/105/ES

Člen 3 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Države članice bi morale državljane Unije z informacijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi obveščati o rezultatih in učinkih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja površinskih voda, zlasti z vzpostavitvijo enotnega spletnega mesta z informacijami o posodobljenih načrtih za upravljanje povodij, oblikovanih v skladu s členom 13(7) Direktive 2006/60/ES, in dostopom do teh načrtov.

Obrazložitev

Državljani imajo pravico, da so pravočasno in v celoti obveščeni o stanju voda v EU ter o dosežkih izvajanih strategij proti kemičnemu onesnaževanju. Ozaveščeno javno mnenje, ki temelji na informacijah, je ključnega pomena za uspešno vodno politiko.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Direktiva 2008/105/ES

Člen 3 – odstavek 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a. Da se olajša izvajanje te direktive, se v okviru obstoječega procesa izvajanja Direktive 2000/60/ES oblikujejo tehnične smernice za vzorčenje živih organizmov in spremljanje snovi.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe zadeva pomanjkanje standardiziranih metod za vzorčenje in analizo novih snovi. Razvoj standardov za vzorčenje živih organizmov in spremljanje vsake snovi je dolgotrajen in drag proces. Zavoljo učinkovitosti, zniževanja stroškov in pridobivanja primerljivih podatkov bi morala Komisija pomagati državam članicam s tehničnimi smernicami v okviru procesa izvajanja Direktive 2000/60/ES.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 2 – točka 3 a (novo)

Direktiva 2008/105/ES

Člen 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 5a

 

Usklajevanje in nadzor

 

1. V primeru prednostnih snovi, ki spadajo v področje Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (EU) št. 528/2012, Direktive 2010/75/EU ali Direktive 2001/83/ES, Komisija glede na rezultate rednega pregleda Priloge X Direktive 2000/60/ES, ki ga zagotavlja člen 16(4) te direktive, oceni, ali obstoječi ukrepi na ravni Unije in v državah članicah zadostujejo za doseganje standardov kakovosti za prednostne snovi ali cilja ustavitve za prednostne nevarne snovi v skladu s členom 16(6) Direktive 2000/60/ES.

 

2. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena do [...]* in nato vsaka štiri leta.

 

3. Ko rezultati poročila kažejo, da so v primeru določene snovi za skladnost z Direktivo 2000/60/ES potrebni dodatni ukrepi, države članice ali – v primeru avtorizacije Unije – Komisija po potrebi pregledajo avtorizacijo, izdano za to snov v skladu z zadevno zakonodajo. Za snovi, ki spadajo v področje Uredbe št. 1907/2006, Komisija po potrebi zaprosi Evropsko agencijo za kemikalije za pripravo dokumentacije na podlagi te uredbe.

 

Komisija k poročilu po potrebi priloži zakonodajne predloge o nadzornih ukrepih ali ustrezno ukrepa na področju zadevne sektorske zakonodaje, da bi se dosegli standardi kakovosti za prednostne snovi in cilj ustavitve za prednostne nevarne snovi v skladu s členom 16(6) Direktive 2000/60/ES.“

 

__________________________

 

*UL – vstavite datum: vstaviti datum 2 leta po začetku veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 2 – točka 5

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 a – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) predstavijo informacije o kemijskem stanju ločeno od informacij za ostale snovi iz načrtov upravljanja voda, oblikovanih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/EC, brez poseganja v zahteve iz oddelka 1.4.3 Priloge V k navedeni direktivi glede predstavitve splošnega kemijskega stanja in/ali

(a) pripravijo dodatne karte s prikazom odstopanja od cilja, ki predstavijo informacije o kemijskem stanju ločeno od informacij za ostale snovi iz načrtov upravljanja povodij, oblikovanih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, brez poseganja v zahteve iz oddelka 1.4.3 Priloge V k navedeni direktivi glede predstavitve splošnega kemijskega stanja in/ali

Obrazložitev

Zaradi načela, da je odločilen najslabši rezultat ( „one out, all out“), je mogoče prikriti snovi, v zvezi s katerimi bi bilo treba ukrepati na ravni EU. Zato bi morali pripraviti dodatne karte s prikazi kemijskega stanja vsake od teh snovi, pri katerih se ugotovi prekoračitev okoljskih standardov kakovosti, ki pa je morda ni mogoče dovolj zmanjšati na nacionalni ravni ali na ravni EU. Za te karte se predlaga prikaz v obliki odstopanja od cilja.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 5

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 a – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) prednostne snovi spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, če je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju, ki vključuje vsaj en šestletni cikel načrtovanja upravljanja voda.

(b) prednostne snovi spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, vsaj enkrat na tri leta, da zagotovijo dovolj podatkov za dolgoročno analizo trenda koncentracij v skladu s členom 3(6), če je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju, ki vključuje vsaj en šestletni cikel načrtovanja upravljanja voda.

Obrazložitev

Jasno bi bilo treba določiti minimalno pogostost spremljanja splošno prisotnih obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi .

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 1– pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija pripravi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/60/ES zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije.

1. Komisija pripravi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/60/ES zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije, poleg podatkov iz opisa značilnosti in programov za spremljanje iz členov 5 in 8 Direktive 2000/60/ES.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 1– pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nadzorni seznam lahko hkrati vsebuje največ 25 snovi ali skupin snovi in določa medij spremljanja za vsako snov. Snovi se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju. Komisija pri izbiri snovi za nadzorni seznam upošteva vse informacije, ki so na voljo, vključno z raziskovalnimi projekti, programi držav članic za opis značilnosti in spremljanje iz členov 5 in 8 Direktive 2000/60/ES in informacijami o proizvedenih količinah, načinih uporabe, koncentracijah v okolju in vplivih, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z direktivami 98/8/ES, 2001/82/ES* in 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta** ter Uredbo (ES) št. 1907/2006 in Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta***.

Nadzorni seznam lahko hkrati vsebuje največ 25 snovi ali skupin snovi in določa medij spremljanja za vsako snov. Snovi se izberejo v skladu s preglednim tehničnim postopkom in ustreznimi objektivnimi merili med novimi onesnaževali in med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere je na voljo premalo visokokakovostnih podatkov o spremljanju za namene prednostnega razvrščanja. Komisija pri izbiri snovi za nadzorni seznam upošteva vse informacije, ki so na voljo, vključno z rezultati najnovejšega rednega pregleda Priloge X Direktive 2000/60/ES, ki ga zagotavlja člen 16(4) te direktive, raziskovalnimi projekti, programi držav članic za opis značilnosti in spremljanje iz členov 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, priporočili zainteresiranih strani iz člena 16(5) Direktive 2000/60/ES,in informacijami o proizvedenih količinah, načinih uporabe, snovi lastnih značilnostih, velikosti delcev, koncentracijah in naravni prisotnosti v okolju ter vplivih, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z direktivami 98/8/ES, 2001/82/ES in 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (ES) št. 1907/2006 in Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, ter rezultati zanesljive ocene tveganja na podlagi splošno sprejetih in potrjenih analitičnih metod in znanstvenih podatkov iz najsodobnejših študij.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija je v skladu s členom 10 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z oblikovanjem nadzornega seznama iz odstavka 1 tega člena.

2. Komisija je v skladu s členom 10 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z oblikovanjem nadzornega seznama iz odstavka 1 tega člena, vključitvijo snovi na seznam in izločitvijo z njega ter tehničnimi specifikacijami za spremljanje snovi na nadzornem seznamu. Nadzorni seznam velja največ štiri leta od dneva sprejetja ali dokler Komisija ne pripravi novega seznama, če novi seznam pripravi prej kot v štirih letih. Komisija pri pripravi novega seznama z njega izloči katero koli snov, če ocena tveganja v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/60/ES pokaže, da snov na ravni Unije ne pomeni znatnega tveganja za vodno okolje ali znatnega tveganja, ki se prenaša po vodnem okolju.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 3 – opomba

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1 12 mesecev po sprejetju te direktive.

1 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 4– pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice snovi iz nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju najmanj 12 mesecev, ki se začne v treh mesecih po vključitvi snovi na nadzorni seznam.

4. Države članice snovi iz nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju najmanj 12 mesecev, ki se začne v šestih mesecih po vključitvi snovi na nadzorni seznam.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 4– pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo na geografskem področju s povprečno površino približno 15 000 km2 in najmanj eno na državo članico.

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo za spremljanje, eno postajo na geografsko območje s povprečno površino približno 30.000 km2 ter eno postajo na povprečno pet milijonov prebivalcev .

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 4– pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri izbiri reprezentativnih postaj, pogostnosti in časa spremljanja za vsako snov države članice upoštevajo vzorce uporabe snovi. Spremljanje se mora izvesti vsaj enkrat na leto.

Pri izbiri reprezentativnih postaj, pogostnosti in časa spremljanja za vsako snov države članice upoštevajo vzorce uporabe snovi. Spremljanje se mora izvesti vsaj dvakrat na leto.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 b – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi tehničnih specifikacij za spremljanje snovi na nadzornem seznamu in tehničnih oblik za poročanje Komisiji o rezultatih spremljanja in z njim povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi tehničnih oblik za poročanje Komisiji o rezultatih spremljanja in z njim povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6 a (novo)

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Doda se naslednji člen:

 

„Člen 8c

 

Prehodne določbe glede obveznosti javnega obveščanja in poročanja

 

Za snovi s številkami 2, 15, 20, 22, 23, 34, 36, 38, 39, 40, 41, 42, 45, 46, 47 in 48 v Delu A Priloge I k tej direktivi lahko države članice predstavijo informacije o kemijskem stanju v načrtih upravljanja povodja, ki se pripravijo v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, ločeno od informacij o stanju drugih snovi; v povezavi z zahtevami iz Oddelka 1.4.3 Priloge V k tej direktivi se v tem primeru splošno kemijsko stanje oceni in predstavi ločeno. To ne posega v cilje in zahteve iz členov 4(1), 11(3) in 16(6) te direktive.“

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6 b (novo)

Direktiva 2008/105/ES

Člen 8 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b. vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 8d

 

Posebne določbe za farmacevtske snovi

 

Komisija na podlagi člena 16(9) Direktive 2000/60/ES v roku dveh let pripravi strategijo proti onesnaževanju vode s farmacevtskimi snovmi. Strategija vključuje:

 

– predloge, ki v potrebnem obsegu omogočajo bolj učinkovito upoštevanje okoljskih vplivov zdravil v postopku dajanja zdravil v promet (Direktiva 2001/83/ES, Direktiva 2011/83/EU, Uredba (ES) št. 726/2004);

 

– oceno tveganj, povezanih s prisotnostjo zdravil v vodnih okoljih, in predloge za zmanjšanje njihove prisotnosti;

 

– informacije za izračun razmerja stroškovne učinkovitosti predlaganih ukrepov.

 

Za pripravo strategije iz prvega odstavka tega člena Komisija uporabi odbor iz člena 21 Direktive 2000/60/ES.“

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Določbe točk 1, 2, 5, 9 in 10 člena 2 te direktive bi morale države članice prvič uporabiti pri pregledu in posodobitvi programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij, ki jih je treba izvesti v skladu s členoma 11(8) in 13(7) Direktive 2000/60/ES.

Obrazložitev

Izrecno je treba navesti, da morajo države članice uporabljati OSK za nove snovi in posodobljene OSK za obstoječe snovi od naslednje posodobitve programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij leta 2015 dalje, da bi tako dosegle dobro kemijsko stanje glede teh snovi do leta 2021.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Priloga II – tabela – vrstice 46, 47 in 48

Direktiva 2008/105/ES

Priloga I – tabela – vrstice 46, 47 in 48

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

(46)

17alfa-etinilestradiol

57-63-6

3,5 10-5

7 10-6

se ne uporablja

se ne uporablja

 

(47)

17beta-estradiol

50-28-2

4 10-4

8 10-5

se ne uporablja

se ne uporablja

 

(48)

Diklofenak

15307-79-6

0,1

0,01

se ne uporablja

se ne uporablja

 

 

Predlog spremembe

(46)

17alfa-etinilestradiol1

57-63-6

(47)

17beta-estradiol1

50-28-2

(48)

Diklofenak1

15307-79-6

___________________

1 OSK za te snovi mora predlagati Komisija v okviru naslednjega pregleda seznama prednostnih snovi v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES. Te OSK je treba upoštevati v prihodnjih pregledih programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij v skladu s členoma 11(8) in 13(7) Direktive 2000/60/ES z namenom doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih vod glede teh snovi do konca šestletnega cikla načrtov upravljanja povodij brez poseganja v člen 4(4) do 4(9) Direktive 2000/60/ES. Z odstopanjem od člena 16(8) Direktive 2000/60/ES je datum iz zadnjega stavka tega člena za te snovi 27. december 2016.

  • [1]  UL C 229, 31.7.2009, str. 116.
  • [2]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

OBRAZLOŽITEV

Kemično onesnaževanje je eden od vzrokov vse večjega pritiska na vodno okolje ter na razpoložljivost in kakovost varne in čiste vode za našo družbo: izvajanje ustreznih ukrepov za nadziranje kemičnega onesnaževanja vode je zato osrednji vidik trajnostnega upravljanja voda.

Onesnaževanje vode je tudi ena od glavnih okoljskih skrbi državljanov EU: v svoji resoluciji z dne 3. julija 2012 o izvajanju zakonodaje EU o vodah Evropski parlament ugotavlja, da „v skladu z raziskavo Eurobarometra (iz marca 2012) 68 % Evropejcev meni, da so problemi v zvezi s količino in kakovostjo vode hudi, 80 % vprašanih jih meni, da kemično onesnaževanje ogroža vodno okolje, 62 % jih meni, da niso dovolj obveščeni o problemih v zvezi s podtalnico, jezeri, rekami in obalnimi vodami v svojih državah, medtem ko jih 67 % meni, da bi bil najbolj učinkoviti način za reševanje problemov z vodo ozaveščanje o teh problemih, 73 % pa, da bi morala EU predlagati dodatne ukrepe za obravnavanje problemov z vodo v Evropi“.

Okvirna direktiva o vodah, sprejeta leta 2000, uveljavlja celovit pristop k vodni politiki, ki se osredotoča na upravljanje vode na ravni povodij in vzpostavlja cilje za doseganje trajnosti v smislu „dobrega stanja“ na ekološkem, kemijskem in kvantitativnem področju, ki ga morajo evropska vodna telesa doseči do leta 2015. Okvirna direktiva o vodah določa zlasti strategije proti onesnaževanju.

V tem kontekstu direktiva opredeljuje seznam prednostnih snovi na področju vodne politike, in sicer kemikalij, ki na ravni EU pomenijo za vodno okolje ali prek njega znatno tveganje. Da bi dosegli dobro kemijsko stanje površinskih voda, morajo vodna telesa izpolnjevati okoljske standarde kakovosti (OSK), določene za te snovi. Najnevarnejše med temi snovmi so zaradi svoje obstojnosti, bioakumulacije in/ali strupenosti opredeljene kot prednostne nevarne snovi. Namen ukrepov, sprejetih v okvirni direktivi o vodah, je postopno zmanjšati emisije prednostnih snovi v vodno okolje oziroma v primeru prednostnih nevarnih snovi ustaviti ali postopno ukiniti njihove emisije.

Predlog Komisije vključuje spremembe okvirne direktive o vodah in direktive o okoljskih standardih kakovosti ter posodablja seznam prednostnih snovi na področju vodne politike, kot zahteva okvirna direktiva o vodah vsaj vsaka štiri leta. Predlog:

- dodaja na seznam 15 novih prednostnih snovi, od katerih jih je šest opredeljenih kot prednostne nevarne snovi;

- revidira OSK za sedem obstoječih prednostnih snovi;

- opredeljuje dve obstoječi prednostni snovi kot prednostni nevarni snovi;

- uvaja zahtevo po merjenju koncentracij številnih snovi v živih organizmih, tj. v vodnih organizmih, kot so ribe ali raki;

- uvaja posebne določbe za snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene snovi (splošno prisotne PBT);

- vsebuje nov nadzorni seznam, zasnovan za spremljanje pogojno nevarnih snovi in zbiranje podatkov za prednostno razvrščanje v prihodnje.

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije in meni, da bi bila direktiva ob nekaterih spremembah jasnejša in učinkovitejša pri doseganju „dobrega stanja“ v površinskih vodah EU, poleg tega pa bi jo države članice lažje izvajale. Glavne točke, na katere se nanašajo predlogi sprememb k predlogu, so povzete spodaj.

Nove prednostne snovi

Predlog dodaja 15 kemikalij na seznam 33 onesnaževal, ki se spremljajo in nadzirajo v površinskih vodah EU, vključno z industrijskimi kemikalijami, biocidi, fitofarmacevtskimi sredstvi in prvič tudi tremi farmacevtsko pomembnimi snovmi. Snovi so bile izbrane na podlagi znanstvenih dokazov, da lahko pomenijo znatno tveganje.

Poročevalec najprej meni, da na seznam prednostnih snovi ne bi smeli vključiti nobenih dodatnih novih snovi. Čeprav je dodajanje in odstranjevanje snovi nedvomno posebna pravica sozakonodajalcev, je pomembno, da se spoštujeta znanstvena integriteta in preglednost postopka tehničnega prednostnega razvrščanja, za katerega si prizadeva Komisija.

Poročevalec ima nekaj pomislekov glede vključitve treh farmacevtsko pomembnih snovi na seznam: naravnega hormona 17 beta-estradiol in sintetičnega hormona17 alfa-etinilestradiol, ki imata oba značilnosti hormonskih motilcev, ter nesteroidnega protivnetnega zdravila diklofenak. Določanje OSK za te snovi je pri trenutnem poznavanju njihovega pojavljanja in vplivov na vodno okolje lahko težavno zaradi njihovega prevladujočega pomena za zdravje ljudi: vodna politika ne sme neposredno vplivati na zdravstveno politiko držav članic.

Po drugi strani pa tehnični postopek, ki ga upošteva Komisija in podpira Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja, kaže, da resnično obstaja težava z vodami v EU, ki se je ne da preprosto spregledati. Poročevalec predlaga, da se te tri snovi obdržijo na seznamu prednostnih snovi, vendar da se črtajo njihovi OSK. OSK bo predlagala Komisija ob naslednjem pregledu seznama v roku 4 let. Na ta način bo mogoče zbrati celovitejše podatke in upoštevati najnovejše znanstvene raziskave ter v ocene tveganj primerneje vključiti koristi za javno zdravje in tako obravnavati pomisleke večine zainteresiranih strani. Snovi bodo nato leta 2021 vključene v načrte upravljanja povodij z namenom doseči OSK do leta 2027.

Časovni okvir in stroškovno učinkovito izvajanje

Okvirna direktiva o vodah je nejasna glede natančnega časovnega okvira za izvajanje ukrepov za uresničevanje OSK za nove snovi ali posodobljenih OSK za obstoječe snovi: seveda je nemogoče, da bi snovi, katerih OSK so vključeni ali posodobljeni danes, upoštevali pri preverjanju „dobrega stanja“ leta 2015, zato je pomembno, da se besedilo razjasni, da bi se tako izognili pravnim negotovostim v zvezi s tem. Ukrepe za omejevanje onesnaževanja s temi snovmi bi bilo treba uvesti v naslednjo posodobitev načrtov upravljanja povodij leta 2015 z namenom doseči OSK do leta 2021.

Čeprav je bila v presojo vplivov vsake od teh snovi, ki jo je opravila Komisija, vključena analiza stroškov in koristi, je treba poudariti, da lahko države članice najbolje ocenijo, kateri so najučinkovitejši ukrepi za doseganje ciljev okvirne direktive o vodah. Stroškovno učinkovito izvajanje je mogoče doseči zlasti z mehanizmi za nadzor pri viru, ki so že na voljo v obstoječi zakonodaji, na primer uredbi REACH, in ustrezno upoštevajo pomen socialno-ekonomskih dejavnikov. Prav tako je treba spomniti, da lahko v skladu z okvirno direktivo o vodah države članice upravičijo poznejše roke ali manj stroge okoljske cilje zaradi nesorazmernih stroškov.

Obenem se je treba izogibati zavajajočemu obveščanju javnosti: dokumenti, v katerih je predstavljeno kemijsko stanje voda v EU, ne bi smeli naenkrat kazati, da površinske vode ne dosegajo dobrega kemijskega stanja, če je to le posledica novih strožjih zahtev ali dodajanja novih snovi: prehodna določba bi morala državam članicam omogočati, da pripravijo ločene dokumente, ne da bi posegale v splošni cilj doseganja dobrega kemijskega stanja do leta 2021.

Splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene snovi (PBT)

Poročevalec pozdravlja določbe v predlogu, ki državam članicam omogočajo, da zmanjšajo spremljanje obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi, ki se v vodnem okolju pojavljajo zelo pogosto, ter da njihove koncentracije predstavijo ločeno in se tako izognejo nerazvidnosti izboljšanj pri drugih snoveh. Predlaga se, da se za te snovi določi minimalna pogostost spremljanja.

Nadzorni seznam

Poročevalec pozdravlja nadzorni seznam, ki ga predlaga Komisija, kot učinkovit način za razrešitev obstoječe zagate med potrebo po spremljanju snovi za namene njihovega reguliranja in potrebo po reguliranju snovi za namene njihovega spremljanja. Če želimo, da seznam deluje, kot bi moral, mora biti, kot določa predlog, obvezen.

Poročevalec predlaga omejitev veljavnosti seznama na dobo štirih let, da bi se tako izognili, da bi zahteve glede spremljanja ostale veljavne za nedoločen čas, zlasti če se pristojnosti za pripravo in posodobitev seznama, prenesene na Komisijo, prekličejo. Predlagana sta nov sistem za določanje števila postaj za spremljanje, ki bi zmanjšal nesorazmerja med državami z zelo različnimi površinami, in večja pogostost spremljanja, ki bi okrepila statistično pomembnost podatkov.

Osveščenost javnosti

Kot je omenjeno zgoraj, je kemično onesnaževanje vode ena glavnih okoljskih skrbi državljanov EU. Poročevalec meni, da je politični pritisk, ki izhaja iz ozaveščenega javnega mnenja, ki temelji na informacijah, edini način za doseganje uspeha na področju vodne politike: ukrepi proti onesnaževanju vode se ne bi smeli razumeti kot drage vsiljeljene zahteve iz Bruslja, temveč kot skupni interes državljanov.

Zato se predlaga, da se z informacijskimi in komunikacijskimi akcijami o rezultatih in vplivih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja površinskih voda, zlasti s spletnimi mesti, ki jih vzpostavijo države članice in ki ponujajo dostop do načrtov za upravljanje povodij, spodbuja ozaveščanje javnosti.

* * *

Poročevalec je pozdravil številne predloge, ki so mu jih podali poročevalci v senci in kolegi v Evropskem parlamentu. Da bi bil postopek sprejemanja odločitev čim bolj pregleden, je poročevalec organiziral dve srečanji zainteresiranih strani in dal predstavnikom organizacij, kot so CEFIC, EEB, EPPA, EUREAU, Greenpeace, Novartis, SustainPharma in WWF, možnost, da izrazijo svoje pomisleke. Organizirana so bila tudi posamezna srečanja s krovnimi organizacijami, kot so CEFIC, VCI in WKÖ, ter s predstavniki nacionalnih delegacij. Poročevalec pozdravlja tudi srečanja z danskim in ciprskim predsedstvom Sveta. Poročevalec je sam odgovoren za predloge, ki jih je vključil v ta osnutek poročila.

POSTOPEK

Naslov

Prednostne snovi na področju vodne politike

Referenčni dokumenti

COM(2011)0876 – C7-0026/2012 – 2011/0429(COD)

Datum predložitve EP

12.12.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.2.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.2.2012

AGRI

14.2.2012

PECH

14.2.2012

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

27.2.2012

AGRI

21.6.2012

PECH

29.2.2012

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Richard Seeber

13.3.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

6.9.2012

5.11.2012

 

 

Datum sprejetja

28.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

7

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Nessa Childers, Yves Cochet, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Vicky Ford, Julie Girling, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Judith A. Merkies, Miroslav Mikolášik, Britta Reimers, Birgit Schnieber-Jastram, Alda Sousa, Rebecca Taylor, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Andrea Zanoni

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emma McClarkin

Datum predložitve

4.12.2012