Postopek : 2012/2116(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0401/2012

Predložena besedila :

A7-0401/2012

Razprave :

PV 11/03/2013 - 19
CRE 11/03/2013 - 19

Glasovanja :

PV 12/03/2013 - 10.7
CRE 12/03/2013 - 10.7

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0074

POROČILO     
PDF 220kWORD 162k
6. december 2012
PE 491.091v02-00 A7-0401/2012

o odpravi stereotipov o spolih v EU

(2012/2116(INI))

Odbora za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Kartika Tamara Liotard

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o odpravi stereotipov o spolih v EU

(2012/2116(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala 15. septembra 1995 v Pekingu, ter resolucij Parlamenta z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje(1), z dne 10. marca 2005 o ukrepih po 4. svetovni konferenci o ženskah – Izhodišča za ukrepanje (Peking +10)(2) ter z dne 25. februarja 2010 o izhodiščih OZN za ukrepanje na področju enakosti spolov (Peking +15)(3),

–   ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–   ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki poudarja vrednote, skupne državam članicam, kot so pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost moških in žensk,

–   ob upoštevanju člena 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki omenja boj proti diskriminaciji na podlagi spola,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (prenovitev)(4) in Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(6),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z 2. decembra 1998, v skladu s katerimi bo letna ocena izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje vključevala količinske in kakovostne kazalnike in merila,

–   ob upoštevanju skupne deklaracije ministrov EU za enakost med spoloma z dne 4. februarja 2005 v okviru pregledne konference ob desetletnici pekinških izhodišč za ukrepanje, v kateri so med drugim potrdili svojo odločno podporo in zavezanost polni in učinkoviti uveljavitvi pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z 2. in 3. junija 2005, ki države članice in Komisijo vabijo k krepitvi institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti med spoloma ter k oblikovanju okvira za ocenjevanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, da bi poenotili in sistematizirali spremljanje napredka,

–   ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Evropski svet sprejel marca 2011(7),

–   ob upoštevanju Strategije Evropske komisije za enakost žensk in moških: 2010–2015, predstavljene 21. septembra 2010, in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije o ukrepih za izvajanje strategije (COM(2010)0491, SEC(2010)1080),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji(9),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0401/2012),

A. ker člen 8 PDEU določa, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

B.  ker veliko žensk kljub napredku v mnogih državah članicah še vedno nosi nesorazmeren delež bremena, ki se nanaša na vzgojo otrok in skrb za druge vzdrževane osebe; ker trdovratnost stereotipov ovira delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med ženskami in moškimi ter preprečuje uresničitev enakosti na trgu dela;

C. ker na vseh ravneh družbe in v vseh starostnih skupinah še vedno obstajajo stereotipi, ki vplivajo na naše dojemanje drug drugega prek preveč poenostavljenih predstav, temelječih na družbeno konstruiranih normah, praksah in prepričanjih, ki so pogosto kulturne in temeljijo na veri ali jih vera spodbuja, in izražajo ter ohranjajo osnovna razmerja moči;

D. ker je treba odpraviti vse neposredne in posredne oblike diskriminacije na podlagi spola, da se ženskam zagotovi pravica do enakega obravnavanja in spremeni kulturno dojemanje, da so ženske v mnogih pogledih pasivne ali manjvredne od moških;

E.  ker tradicionalne vloge spolov in stereotipi še naprej močno vplivajo na razdelitev vlog med ženskami in moškimi doma, na delovnem mestu in v družbi na splošno, saj so ženske pogosto prikazane kot nekdo, ki skrbi za dom in otroke, medtem ko so moški prikazani kot tisti, ki domov prinašajo denar in ščitijo dom; ker stereotipi o spolih ohranjajo statusa quo v smislu podedovanih ovir na poti do enakopravnosti med spoloma ter omejevanje poklicne izbire in osebnega razvoja žensk, saj jim preprečujejo udejanjenje vseh svojih možnosti kot posameznicam in kot gospodarskim akterkam in zato zelo ovirajo uresničitev enakosti med ženskami in moškimi;

F.  ker se vloge spolov oblikujejo in privzgojijo prek različnih socialnih vplivov, in sicer prek medijev in izobraževanja, ter se razvijajo v fazah socializacije v otroštvu in puberteti, zato vse življenje vplivajo na ljudi;

G. ker se ženske na podeželju srečujejo s še večjo diskriminacijo in spolnimi stereotipi kot ženske v mestih, prav tako pa je tudi stopnja zaposlenosti žensk na podeželju veliko nižja od stopnje zaposlenosti žensk v mestih;

H. ker so spolni stereotipi pogosto združeni z drugimi stereotipi, kot je na primer diskriminacija na podlagi starosti, priseljenskega statusa, spolne usmerjenosti, invalidnosti itd., in zato bolj vplivajo na nekatere ženske, ki jih je mogoče uvrstiti v več skupin;

I.   ker je nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic, ki zadeva vse družbene, kulturne in gospodarske sloje;

Mediji in kultura

J.   ker je diskriminacija na podlagi spolov v medijih, javnem obveščanju in oglaševanju še vedno razširjena in spodbuja množitev stereotipov o spolih, zlasti tako, da ženske prikazuje kot spolne objekte z namenom spodbujanja prodaje; ker so na primer v oglaševanju 27 % prikazanih zaposlenih in strokovnjakov ženske, od prikazanih pri gospodinjskih opravilih ali skrbi za otroke pa ženske predstavljajo 60%; ker so oglaševanje in mediji lahko tudi močna orodja v boju proti stereotipom in spolnim predsodkom;

K. ker industrija alkoholnih pijač in precejšnje naložbe v oglaševanje njenih proizvodov znatno prispevajo k ohranjanju stereotipov in seksualizaciji deklet in žensk;

L.  ker se otroci srečujejo s spolnimi stereotipi že v zgodnjem otroštvu, in sicer prek vzorov, ki jih spodbujajo televizijske nadaljevanke in programi, razprave, igre, videoigre in oglaševanje, izobraževalno gradivo in izobraževalni programi ter odnos v šoli, družini in družbi, kar vpliva na njihovo dojemanje pričakovanega vedenja moških in žensk in jih zaznamuje za celo življenje, vpliva pa tudi na njihove prihodnje težnje;

M. ker način, kako so dekleta prikazana v javnosti, znižuje spoštovanje družbe do njih in spodbuja nasilje nad njimi; ker kljub temu, da lahko imajo mediji pozitivno izobraževalno vlogo, so stereotipi o deklicah razširjeni v medijih, tudi v oglaševanju in otroških programih, in pogosto utrjujejo tradicionalne odnose in vedenje;

N. ker je v televizijskih programih, računalniških igrah in glasbenih videoposnetkih vedno opaznejša težnja, deloma za komercialne namene, po predstavitvi provokativno oblečenih žensk v seksualnih položajih, s čimer se dodatno spodbujajo stereotipi o spolih; ker besedila pesmi za mlade vsebujejo vsebino, ki namiguje na spolnost in pogosto spodbuja nasilje nad ženskami in dekleti;

O. ker novi kulturni status pornografije vpliva predvsem na mlade ženske in moške; ker vključevanje pornografije v vsakodnevno življenje, to je trenutni kulturni proces, pri katerem se pornografija vključuje v naše življenje kot vse bolj splošno sprejet, pogosto idealiziran kulturni element, še posebej očitno kaže v mladinski kulturi: od najstniških televizijskih programov in revij o življenjskem slogu vse do videospotov in oglasov, namenjenih mladim;

Izobraževanje in usposabljanje

P.  ker tako učitelji (namerno ali ne) kot tudi izobraževalno gradivo, ki ga dobijo, prenašajo spolne stereotipe;

Q. ker dostop do formalnega osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja in vsebina izobraževalnega programa, v skladu s katerim se poučujejo dekleta in fanti, najbolj vpliva na razlike med spoloma in ustrezno s tem na izbiro in dostop do pravic; ker je treba kljub temu, da imajo dekleta in fanti v EU na splošno dostop do izobraževanja in je na prvi pogled to področje manj problematično v primerjavi z drugimi deli sveta, poudariti, da dekleta in fanti niso enakopravni, kar zadeva dostopanje do izobraževalnih sistemov in možnosti ter njihovega izkoriščanja; ker je v nekaterih državah je dostopanje do izobraževanja še vedno težavno zlasti za dekleta, ki so pripadnice manjšin, kot so dekleta iz romske skupnosti, priseljenke, prosilke azila, begunke in invalidna dekleta;

R.  ker se lahko otroci enakosti in tega, kako se boriti proti spolnim stereotipom, naučijo v rani mladosti z vzgojo, ki je osnovana na priznavanju enakosti;

S.  ker stereotipi o izobraževalnih in poklicnih možnostih, ki so na voljo ženskam, še vedno obstajajo in pomagajo ohranjati neenakopravnost; ker se v izobraževanju in usposabljanju še vedno posredujejo spolni stereotipi, saj ženske in moški pogosto izberejo tradicionalne poti izobraževanja in usposabljanja, to pa ima resne posledice za trg dela, saj omejuje diverzifikacijo poklicev, ženske pa se pogosto zaposlujejo v poklicih, ki so manj cenjeni in slabše plačani;

T.  ker izobraževalni proces ne spodbuja fantov in deklet k enakemu zanimanju za vse predmete, zlasti znanstvene in tehnične predmete;

U. ker mnogo evropskih držav v svoje poklicno svetovanje vključuje spolno razsežnost, vendar je ta ponavadi omejena na spodbujanje deklet k izbiri poklica v tehnoloških ali znanstvenih panogah, ni pa spodbujanja fantov k izbiri poklica v izobraževanju, zdravstvu ali družboslovju;

Trg delovne sile

V. ker ima vpliv stereotipov o spolih na izobraževanje in usposabljanje velike posledice za trg dela, kjer se ženske še vedno spopadajo z vodoravno in navpično segregacijo, in ker to prispeva k temu, da se nekateri sektorji še vedno obravnavajo kot „moški” (z več 85 % moških) in v katerih so plače posledično višje kot plače v sektorjih, ki se obravnavajo kot „ženski” (z več kot 70 % žensk); ker je poleg tega v splošnem v poklicih z nižjim družbenogospodarskim statusom zaposlenih več žensk, kar tudi spodkopava njihovo samozavest in samospoštovanje;

W. ker stereotipi o spolih na trgu dela še vedno omejujejo dostop žensk do nekaterih sektorjev, kot so strojništvo, gasilstvo, proizvodnja, gradbeništvo, lesarstvo, mehanika, tehnični in znanstveni sektor in nove tehnologije, vendar tudi omejujejo dostop moških do sektor varstva otrok (babištvo, nega dojenčkov itd.);

X. ker bi boljše poznavanje delovnih mest, ki obstajajo na trgu dela, spodbudilo to, da bi ženske lažje dostopale do vseh poklicnih usposabljanj;

Y. ker so spolni stereotipi kontraproduktivni in na trgu dela prispevajo k delitvi poklicev na podlagi spola, s čimer povečujejo razlike v plačilu med spoloma;

Z.  ker so ženske v EU leta 2010 še vedno v povprečju zaslužile 16,4 % manj kot moški na enakem delovnem mestu, razlika v plačilu pa se razlikuje med državami članicami in je v nekaterih državah članicah leta 2011 v povprečju presegla 22 %; ker obstaja veliko zapletenih razlogov za to razliko v plačilu, vendar so mnogi posledica spolnih stereotipov in obravnave žensk zgolj s stališča tradicionalne razdelitve vlog;

AA.     ker so ženske glede usklajevanja delovnega in zasebnega življenja na splošno nesorazmerno zastopane na prožnih delovnih mestih in zaposlitvah za krajši delovni čas, kar kaže, da je tradicionalno mnenje, da ženske nosijo glavno odgovornost za skrb za družino, še vedno prisotno ter jih sili v sprejemanje zaposlitev za krajši delovni čas, ki imajo prožni delovni čas ali ki so začasne, in omejuje njihove priložnosti na trgu dela ter za napredovanje;

AB.     ker prekinitve poklicne poti žensk zaradi porodniškega dopusta ali skrbi za bližnjega povečujejo razlike med spoloma glede plače in pokojnine;

Gospodarsko in politično odločanje

AC.     ker študija Komisije iz leta 2011 kaže, da bodo leta 2012 v Evropski uniji ženske predstavljale 14 % članov uprav največjih družb, ki kotirajo na borzi, kar kaže na obstoj t.i. „steklenega stropa“, ki ženskam otežuje, da bi zasedle najvišje vodstvene položaje in imele enake možnosti za napredovanje;

AD.     ker je delež žensk na področju političnega odločanja kljub napredku v preteklih letih še vedno zelo majhen, in sicer na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; ker se je zastopanost žensk v nacionalnih vladah in parlamentih povečala z 21 % leta 2004 na 23 % leta 2009, zastopanost žensk v Evropskem parlamentu pa se je povečala s 30 % leta 2004 na 35 % leta 2009;

AE.     ker v političnih in gospodarskih organih odločanja še vedno prevladujejo spolni stereotipi in seksizem, in sicer v obliki stalnih seksističnih opazk in nadlegovanja, tudi v nekaterih oblikah spolnega nadlegovanja in nasilja nad ženskami;

AF.     ker je treba spolne stereotipe odpraviti, zlasti na ravni družb, kjer je večina vodilnih položajev v rokah moških, saj ti stereotipi prispevajo k omejevanju ambicij mladih žensk in jih odvračajo od prijav na najvišje vodstvene položaje na področju finančnega, gospodarskega in političnega odločanja tako v javni kot zasebni sferi;

Ukrepanje EU

1.  ugotavlja resno pomanjkanje napredka pri spoštovanju zavez, ki so jih sprejele EU in številne vlade kot del pekinških izhodišč za ukrepanje; poudarja potrebo po novih kazalnikih na področju spolnih stereotipov in po analitičnih poročilih na ravni EU ter poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj obravnava to vprašanje;

2.  ugotavlja, da – kljub zavezanosti EU enakosti med moškimi in ženskami – v zakonodaji, ki zagotavlja nediskriminacijo žensk in enakost spolov na področjih socialne varnosti, izobraževanja in medijev, ter pri izvajanju te zakonodaje, še vedno obstaja vrzel; poudarja, de je treba hitreje izvajati veljavno zakonodajo na teh področjih in sprejeti novo; poziva Komisijo, naj na vsa področja politike vključi vprašanje enakosti spolov, saj bo to okrepilo potencial rasti evropske delovne sile;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito uporabijo sredstva Evropskega socialnega sklada za dolgoročne strategije, ki bi ženske seznanjale z delovnimi panogami, kjer so ženske zaradi spolnih stereotipov premalo zastopane, in bi te panoge naredile privlačnejše; meni, da bi strategije morale vključevati pozitivne ukrepe, vseživljenjsko učenje in dejavno spodbujanje deklic, naj se odločijo za študij na področjih, ki tradicionalno niso sprejeta kot ženska, kot so informacijska tehnologija ali strojništvo, ter naj spodbujajo ukrepe usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske;

4.  poziva Komisijo, naj podpre ukrepe držav članic za odpravo stereotipov in njihove spodbude, da bi lahko vsi, brez ovir zaradi stereotipov, dostopali do izobraževanja in zaposlovanja;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj odločno in trajno podprejo program Daphne in prihodnji program Pravice in državljanstvo, kot sredstvo za boj proti nasilju nad ženskami in pa tudi proti stereotipom o spolih;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije za odpravljanje izvornih vzrokov diskriminacije in nasilja nad ženskami, ki so zakoreninjeni v stereotipih in neenakosti ženskih in moških, začnejo pa naj pri odpravi stereotipov o spolih;

7.  poziva države članice k spoznanju, da je nujno treba razmisliti o uvedbi regulativnega okvira, ki bo industriji alkoholnih pijač prepovedoval prikazovanje deklet in žensk kot spolnih objektov;

Mediji in kultura

8.  opozarja na dejstvo, da so spolni stereotipi v oglaševanju med otroškimi televizijskimi programi in v samih programih poseben problem, ker lahko vplivajo na spolno socializacijo in s tem na podobo, ki jo imajo otroci o sebi, svojih družinskih članih in zunanjem svetu; poudarja, da je treba zmanjšati izpostavljenost otrok spolnim stereotipom, po možnosti tako, da se v šolah zagotovi do medijev kritično izobraževanje;

9.  poudarja, da je treba v proces vključevanja načela enakosti spolov vključiti tudi fante, in zato poziva k oblikovanju posebnih vaj za njihovo ozaveščanje o stereotipih;

10. poudarja, da so v oglaševanju mnogokrat prisotna diskriminatorna in/ali nedostojna sporočila, ki temeljijo na vseh oblikah spolnih stereotipov, kar ovira strategije za doseganje enakopravnosti spolov; poziva Komisijo, države članice, civilno družbo in oglaševalske samoregulativne organe, naj tesno sodelujejo v boju proti takšnemu ravnanju z uporabo učinkovitih sredstev, ki bodo s trženjem in oglaševanjem zagotavljala spoštovanje človekovega dostojanstva in pravičnosti;

11. poudarja, da je lahko oglaševanje učinkovito orodje pri kljubovanju in nasprotovanju stereotipom ter vzvod proti rasizmu, seksizmu in diskriminaciji, kar je v današnjih večkulturnih družbah bistveno; poziva Komisijo, države članice in oglaševalsko stroko, naj okrepijo usposabljanje in izobraževanje kot način za preseganje stereotipov, boj proti diskriminaciji in spodbujanje enakopravnosti spolov že od mladih nog; zlasti poziva države članice, naj začnejo in razvijajo tesno sodelovanje z obstoječimi izobraževalnimi ustanovami na področju trženja, komunikologije in oglaševanja, da bi pomagale pri ustreznem usposabljanju bodoče delovne sile v tej panogi;

12. poudarja, da je treba pripraviti posebne tečaje o spolnih stereotipih v medijih za odbore za standarde v oglaševanju in samoregulativne ter regulativne organe, da bi povečali ozaveščenost o negativnem vplivu spolno diskriminatornih podob na televiziji, internetu ter v trženjskih in oglaševalskih akcijah;

13. poziva EU, naj v vsej Evropski uniji oblikujejo kampanje ozaveščanja za ničelno strpnost do seksističnih napadov ali ponižujočega prikazovanja žensk in deklet v medijih;

14. poudarja, da mora politika odprave stereotipov v medijih nujno zajeti ukrepanje na digitalnem področju; v ta namen meni, da je treba sprožiti usklajene akcije na evropski ravni za razvoj resnične kulture enakosti na internetu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripravi posebno listino, ki bi jo podpisali vsi internetni operaterji;

15. poziva EU in države članice, naj z zaposlenimi v medijih izvedejo usposabljanje in akcije za večjo ozaveščenost o škodljivih učinkih spolnih stereotipov in dobri praksi na tem področju;

16. poudarja, da je treba spodbujati prikazovanje podobe žensk, ki spoštuje njihovo dostojanstvo, in se boriti proti še vedno obstoječim spolnim stereotipom, zlasti proti razširjenemu ponižujočemu prikazovanju, pri čemer pa je treba v celoti spoštovati svobodo izražanja in svobodo tiska;

17. poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe v zvezi z njegovo resolucijo z dne 16. septembra 1997 o diskriminaciji žensk v oglaševanju, v kateri je pozval k prepovedi vseh oblik pornografije v medijih in oglaševanja spolnega turizma(10); 18.  poziva EU, naj opravi raziskave povezav med otroško in odraslo pornografijo in vplive na dekleta, ženske, fante in moške, pa tudi zvezo med pornografijo in spolnim nasiljem;

19. poziva države članice, naj ustanovijo neodvisne regulativne organe z namenom, da nadzorujejo medije in oglaševalsko industrijo, ter z mandatom, da naložijo učinkovito sankcijo podjetjem in posameznikom, ki promovirajo seksualizacijo deklic;

20. poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam v boju proti seksualizaciji deklet, ne le z zbiranjem potrebnih podatkov, spodbujanjem dobre prakse in organiziranjem informativnih kampanj, temveč tudi s finančno podporo za ukrepe, sprejete v državah članicah, zlasti podporo organizacijam za ženske, ki se borijo proti seksualizaciji žensk in deklet in nasilju nad njimi;

21. poziva države članice, naj izvedejo pozitivne ukrepe in tako zagotovijo, da bo imelo več žensk dostop do vodstvenih položajev na področju medijev, tudi do najvišjih vodstvenih položajev;

22. poziva države članice, naj razvijejo raziskovanje in zbiranje primerljivih podatkov v zvezi z ženskami in mediji, tudi o prikazovanju žensk iz posebnih skupin, kot so invalidne ženske ali pripadnice etničnih manjšin;

Izobraževanje in usposabljanje

23. poudarja potrebo po posebnih tečajih za poklicno usmerjanje v osnovnih in srednjih šolah ter visokošolskih ustanovah, da bi se mladi seznanili z negativnimi posledicami spolnih stereotipov ter bi se jih spodbudilo k študiju in začetku poklicnih poti, ki so bile v preteklosti običajno sprejete kot moške ali ženske; poziva k zagotovitvi podpore vsem ukrepom za zmanjšanje razširjenosti spolnih stereotipov med majhnimi otroki;

24. vztraja, da je treba spodbujati enakost med ženskami in moškimi od ranega otroštva dalje, če naj se proti stereotipom, diskriminaciji in nasilju na podlagi spola borimo učinkovito; sem sodi tudi to, da bi se v šolah poučevalo o splošni deklaraciji o človekovih pravicah in evropski listini o človekovih pravicah;

25. poudarja potrebo po izobraževalnih programih/kurikulih, ki bodo osredotočeni na enakosti med moškimi in ženskami, spoštovanju drugih, medsebojnem spoštovanju med mladimi in zavračanju vsakršne oblike nasilja, opozarja pa tudi na pomen usposabljanja profesorjev na tem področju;

26. poudarja potrebo po procesu vključevanja načela enakosti spolov v šolah in zato spodbuja šole, naj uvedejo in izvajajo tečaje in praktične vaje za ozaveščanje, namenjene spodbujanju enakosti spolov v učnem načrtu;

27. poudarja potrebo po pripravi in izvedbi usposabljanj za učitelje, pedagoge, ravnatelje in vse druge, ki so vključeni v vzgojo in izobraževanje otrok, da bodo opremljeni s pedagoškimi instrumenti, potrebnimi za boj proti stereotipom na osnovi spola in za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami;

28. poudarja, da ima sicer večina držav EU na visokošolskem področju ukrepe za enakopravnost spolov, vendar so skoraj vsi ukrepi in projekti usmerjeni k mladim ženskam; zato poziva države članice, naj pripravijo splošne državne strategije in pobude za boj proti spolnim stereotipom v visokem šolstvu, ki bodo usmerjene k mladim moškim;

29. poziva k primerni pripravi učiteljev in vodij usposabljanja v formalnem in neformalnem izobraževanju z osnovnim usposabljanjem na področju enakosti med ženskami/dekleti in moškimi/fanti, prepoznavanja različnih vrst zlorab, povezanih z njo in spolnim nasiljem, ter odzivanja nanje;

30. poudarja, da so potrebne politike, ki se bodo osredotočale na odpravljanju stereotipov o spolih od rane mladosti dalje, ki bodo gradile na usposabljanju za ozaveščanje problematike med učitelji in učenci in bodo podpirale raznolikost poklicnih poti za mlade ženske in moške;

31. poziva EU in države članice, naj uresničujejo dejavne politike in tako dekletom, ki pripadajo manjšinam in priseljenskim skupnostim, zagotovijo dostop do izobraževanja in izobraževalnih sistemov;

32. poziva države članice, naj ocenijo učne načrte in vsebine šolskega gradiva zaradi reforme, s katero bi v vso učno gradivo vključili vprašanja spolov v širšem okviru, in sicer v zvezi z odpravljanjem spolnih stereotipov in povečanjem prepoznavnosti prispevka in vloge žensk v zgodovini, literaturi, umetnosti itd., tudi v prvih letih šolanja;

33. poziva EU, naj spodbuja evropsko razsežnost v izobraževanju, na primer z zagotavljanjem izmenjave primerov najboljše prakse na področju enakosti spolov kot izobraževalnega orodja ter s pripravo in zbiranjem statističnih podatkov v zvezi s spoloma v vseh vidikih izobraževanja na nacionalni ravni in ravni EU;

34. poziva EU, naj v vse programe ocenjevanja, ki so namenjeni ocenjevanju kakovosti izobraževanja v evropskih šolah, vključi kvantitativne in kvalitativne kazalnike o enakosti spolov;

Trg delovne sile

35. opozarja na vedno večjo zaskrbljenost glede negativnega vpliva spolnih stereotipov na razliko v plačilu med spoloma, ki znaša 16,4 %, ter poziva Komisijo in države članice, naj to vprašanje upoštevajo pri razvoju novih politik;

36. poudarja, da glede na razpoložljive podatke ženske za svoje kvalifikacije in izkušnje prejmejo nižje plačilo kot moški, deloma zato, ker je zaposlenost žensk tradicionalno obravnavana kot dodatek k družinskemu proračunu, kar ima pomembno vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju razlike v plačilu med ženskami in moškimi;

37. poudarja potrebo po dejavnostih krepitve ozaveščenosti, da bi se delodajalci in zaposleni seznanili s povezavo med spolnimi stereotipi in razlikami v plačilu in službah med spoloma, da bi se druge zainteresirane strani v družbi seznanile z dejstvom, da se zaradi spolnih stereotipov zmanjšujejo priložnosti žensk na trgu dela in v njihovem zasebnem življenju, ter da bi se spodbudila preglednost v javnih in zasebnih družbah in agencijah in zagotovilo enako plačilo za enako in enakovredno delo;

38. poziva države članice, naj preverijo strukturo plačil v poklicih in opravilih, kjer prevladujejo ženske, kot način za odpravljanje spolnih stereotipov, ki so v žarišču problema razlike v plačilu; poziva države članice, delodajalce in sindikalna gibanja, naj pripravijo in izvajajo uporabna in usmerjena orodja za ocenjevanje delovnih mest za opredeljevanje dela enake vrednosti in s tem zagotavljanje enakega plačila za moške in ženske;

39. poziva države članice, naj pripravijo nacionalne ukrepe za širjenje storitev cenovno dostopnih in kakovostnih oblik otroškega varstva, ki bodo na voljo zaposlenim staršem po vsej Evropi, in pomagajo pri vzpostavljanju struktur, ki bodo staršem, zaposlenim v podjetjih, omogočile uskladiti družinsko in zasebno življenje, zlasti s podpiranjem ustanavljanja in ohranjanja storitev otroškega varstva v podjetjih; poziva države članice, naj izboljšajo zagotavljanje zmogljivosti za skrb in varstvo drugih skupin vzdrževanih oseb (starejših, invalidov in oseb, ki potrebujejo pomoč) in tako z možnostjo usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja spodbudijo dejavno udeležbo žensk na trgu dela;

40. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo prožne zaposlitvene možnosti in primerne oblike starševskega dopusta za moške in ženske;

41. poudarja, da so stereotipi o spolu pogosto že po naravi taki, da se samodejno uresničijo, zato ženske tedaj, ko jim ne omogočimo, da bi se izkazale, ne bodo nikoli uspele preseči ovir, ki jih ovirajo na njihovi poti naprej; zaradi tega spodbuja države članice, naj se borijo proti zaposlitvami s skrajšanim delovnim časom in delodajalce od njih odvračajo, na primer tako, da bi moral delodajalec ustrezno upravičiti vsako pogodbo za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom;

42. poziva Komisijo, naj spodbuja spolne kvote v poklicih, ki so tradicionalno sprejeti kot moški ali ženski, ker je razlog za nastanek stereotipov tudi pomanjkanje žensk ali moških na nekaterih položajih; ugotavlja, da se bo zaradi prisotnosti več žensk v tradicionalno moških poklicih zmanjšala razširjenost stereotipov in obratno, da se bo z uravnoteženo delovno silo povečala produktivnost; poziva tudi k podpiranju pobud in kampanj, ki odpravljajo stereotipe o nizki učinkovitosti zaposlenih žensk in pomanjkanju njihovih vodstvenih sposobnosti; poziva tudi, da je treba ženske podpirati pri njihovem poklicnem razvoju in prizadevanjih za zaposlitev na vodstvenih položajih;

43. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ženske v podjetništvu in samozaposlitvenih shemah tako, da jim zagotovijo ustrezno usposabljanje, financiranje in podporo;

44. opozarja Komisijo, da razlike v plačilu med spoloma prizadenejo zlasti starejše ženske, saj vplivajo na pokojnine, kar poveča tveganje skrajne in dolgotrajne revščine, ko ženske dosežejo upokojitveno starost;

45. ugotavlja, da se bo zaradi novih pravil upokojevanja EU povečala verjetnost, da bodo starejše ženske po dosegu upokojitvene starosti živele v revščini; zato poudarja, da je pomembno, da se ne podpre nobena sprememba v beli knjigi, ki povečuje razlike v pokojninah moških in žensk;

46. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje direktive EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu in pripravi poročilo o pomanjkljivostih in izzivih, da se okrepijo zakonodaja in ukrepi držav članic;

Gospodarsko in politično odločanje

47. opozarja, da je bila zastopanost žensk v nacionalnih vladah leta 2009 23-odstotna, in podpira uvedbo obveznih kvot, da bi se povečalo število žensk v nacionalnih vladah in parlamentih in na regionalni in občinski ravni ter v institucijah EU; poziva tudi k uvedbi kampanj ozaveščanja in pobud, s katerimi bi ženske spodbudili, da bi bile politično bolj dejavne in bi kandidirale za položaje v lokalni ali nacionalni vladi;

48. poudarja, da so evropske volitve leta 2014, ki jim bo sledilo imenovanje naslednje Evropske komisije in imenovanje kandidatov na „vodilna delovna mesta“ EU, priložnost za napredek v smeri demokracije enake zastopanosti na ravni EU in priložnost, da EU postavi zgled na tem področju;

49. poziva države članice, naj podprejo enakopravno zastopanost, tako da za svojega kandidata za položaj evropskega komisarja predlagajo žensko in moškega; poziva imenovanega predsednika Komisije, naj si prizadeva za enakopravno zastopanost pri oblikovanju Komisije; poziva sedanjo Komisijo, naj javno podpre ta postopek;

50. opozarja, da je leta 2010 delež žensk v upravnih odborih v Evropi znašal 12 %; podpira željo Komisije, da bi določila obvezne kvote za ženske na odgovornih položajih v velikih družbah, ki kotirajo na borzi;

51. poudarja, da morajo biti te kvote dejansko obvezne, ker bodo le tako učinkovite; predlaga ustanovitev „sklada za enakost“, v katerem bi se zbirala sredstva od naloženih kazni, ki bi jih uporabili za ukrepe podpore in zaščite žensk;

Drugi ukrepi

52. poziva države članice, naj ponovno ocenijo svoj pristop k vprašanju žensk in moških na trgu dela in k mehanizmom, ki delavcem omogočajo usklajevati družinsko in zasebno življenje, ker se lahko zaradi stereotipov povečajo poklicna segregacija in razlike v plačilu med spoloma;

53. poziva države članice, naj boj proti nasilju nad ženskami pretvorijo v prednostno kazensko politiko; spodbuja države članice, naj v ta namen razvijajo sodelovanje med pravosodnimi organi in nacionalno policijo ter izmenjavo primerov dobre prakse;

54. poudarja, da se je treba boriti proti vsem oblikam nasilja nad ženskami; poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo usklajeno akcijo, ki bo vključevala kampanje za ozaveščanje ter obveščanje o nasilju na podlagi spola in strategije za odpravo družbenih stereotipov o ženskah preko izobraževanja in medijev, ter da spodbujajo izmenjavo primerov dobre prakse; ponovno poudarja potrebo po delu z žrtvami in storilci, da bi pri teh povečali ozaveščenost in spremenili stereotipe in družbeno pogojena prepričanja, ki ohranjajo razmere, zaradi katerih se pojavlja ta vrsta nasilja in njegovo sprejemanje;

55. spodbuja Komisijo in države članice, naj spodbujajo enakost med spoloma in neodvisnost žensk, in sicer s kampanjami ozaveščanja, ki bodo opozarjale na vlogo in udeležbo žensk v svetu politike, gospodarstva, v družbenem življenju, športu, zdravstvu, umetnosti, znanosti in na vseh ravneh družbe;

56. meni, da so na državni ravni in ravni EU potrebni zakonodajni in nezakonodajni ukrepi za preseganje stereotipov in odpravo razlike v plačilu, za povečanje ženske prisotnosti v panogah, kjer prevladujejo moški, in za večje priznanje ženskih veščin in znanja ter poslovne uspešnosti na delovnem mestu, da bi presegli horizontalno in vertikalno izključevanje in povečali število žensk v organih odločanja v političnem in poslovnem življenju;

57. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti spolnim stereotipom in spodbujajo moške k enakopravni razdelitvi odgovornosti doma in pri skrbi za otroke, zlasti prek pobud za očetovski dopust in dopust za nego in varstvo otroka, kar bo okrepilo očetovske pravice, zagotovilo večjo enakopravnost med ženskami in moškimi ter ustreznejšo razdelitev družinskih in gospodinjskih odgovornosti, ter izboljšalo možnosti žensk za polno sodelovanje na trgu dela; poziva države članice, naj delodajalce prepričajo k sprejetju družini prijaznih ukrepov;

58. poziva Komisijo in nacionalne vlade držav članic, naj spodbujajo več raziskav o spolnih stereotipih in zberejo dodatne statistične podatke o njih, tako da določijo ustrezne kazalnike spolnih stereotipov;

59. opominja Komisijo, da je enakost spolov navedena v členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

60. poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo potencialno zaposljivost moških in žensk v različnih poklicih, da bi zagotovili, da se upoštevajo zahteve trga dela in da imata oba spola enake možnosti;

61. poziva Komisijo, naj se bori proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, diskriminaciji žensk in stereotipom o ženskah, da se bodo v celoti spoštovale vse človekove pravice;

62. poziva Komisijo, naj države članice pozove k spoštovanju zavez iz Evropskega pakta za enakost spolov;

63. spodbuja Evropski inštitut za enakost spolov in različne nacionalne inštitute za enakost spolov, naj spodbujajo nadaljnje raziskave o izvornih vzrokih spolnih stereotipov in vplivu stereotipov na enakost spolov, ter poudarja, kako pomembne so izmenjava novih zamisli in raziskave o najboljših praksah, da bi se odpravili spolni stereotipi v državah članicah in institucijah EU;

64. opozarja Komisijo na resolucijo Parlamenta z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi ter jo poziva k izvajanju priporočil iz te resolucije;

65. poziva EU in države članice, naj izvajajo kampanje za ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje, da bi odpravili diskriminatorne kulturne norme in razširjene spolne stereotipe ter družbeno stigmatiziranje, ki upravičuje in ohranja nasilje nad ženskami, in zagotovijo, da nasilja ne bo možno upravičevati z običaji, tradicijo ali verskimi razlogi;

66. poziva EU in države članice, naj spodbujajo izmenjavo dobrih zgledov in olajšajo vzajemno učenje med državami članicami ter uvedejo možnosti financiranja kampanj na ravni EU in nacionalnih kampanj za odpravljanje spolnih stereotipov;

67. poziva EU, naj zapolni sedanjo vrzel v evropski zakonodaji o rasni diskriminaciji in diskriminaciji na podlagi spola in predlaga novo zakonodajo, s katero bi zagotovili enakost med ženskami in moškimi na področjih izobraževanja in medijev;

68. poziva EU in države članice, naj oblikujejo zaščitne ukrepe (v obliki varuhov pravic ali organov za spremljanje medijev, ki bodo vključevali strokovnjake s področja enakosti spolov) in tako zagotovijo, da kodeksi ravnanja v industriji vključujejo vidik enakosti spolov in se spoštujejo, ter javnosti omogočijo, da po potrebi vloži pritožbe;

69. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 59, 23.2.2001, str. 258.

(2)

UL C 320E, 15.12.2005, str. 247.

(3)

UL C 348E, 21.12.2010, str. 11.

(4)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(5)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(6)

UL L 269, 5.10.2002, str. 15.

(7)

Priloga k sklepom Sveta z dne 7. marca 2011.

(8)

UL C 295E, 4.12.2009, str. 43.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0069.

(10)

UL C304, 6.10.1997, str. 60.


OBRAZLOŽITEV

V Pekingu je 15. septembra 1995 potekala 4. svetovna konferenca o ženskah, na kateri so bili sprejeti pekinška izjava in izhodišča za ukrepanje. Cilj konference je bil „odpraviti vse ovire za aktivno udeležbo žensk v vseh sferah javnega in zasebnega življenja s polnim in enakim deležem v gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem odločanju“. Kot temeljni dokument za delo na področju enakosti spolov na mednarodni ravni navaja, da je enakost spolov človekova pravica in predpogoj za enakost, razvoj in mir. Evropska unija vsako leto pregleda napredek pri izpolnjevanju ciljev, ki so bili določeni leta 1995.

Izhodišča za ukrepanje določajo program za naslednjih dvanajst področij: revščino, izobraževanje in usposabljanje, zdravje, nasilje, oborožene spore, gospodarstvo, pooblastila in odločanje, institucionalne mehanizme, človekove pravice, medije, okolje in deklice. Da bi omejili problem, se poročilo osredotoča na vzroke za spolne stereotipe na področju izobraževanja, medijev, oglaševanja, trga dela in odločanja.

Evropski parlament je po letu 1995 kot nadaljnje ukrepe po konferenci sprejel tri resolucije o pravicah žensk. Leta 2000 je sprejel resolucijo o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje(1), leta 2005 resolucijo o ukrepih Peking+10(2), leta 2010 pa resolucijo o ukrepih Peking+15(3). Poleg tega je Komisija 3. septembra 2008 sprejela resolucijo o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi(4).

Nikakor ne smemo pozabiti, da je enakost spolov temeljna človekova pravica. V skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije si Evropska unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost moških in žensk. Vendar so spolni stereotipi in neenakost spolov 15 let po konferenci še vedno skupna težava današnje Evropske unije. Stereotipne predstave o ženskah na trgu dela so razlog za poklicno segregacijo in razlike v plačilu med spoloma. Razlika v plačilu med spoloma, ki je leta 2010 znašala 16,4 %, prikazuje resnost te težave. Poleg tega so ženske v medijih pogosto premalo zastopane ali nevidne ali pa v njih predstavljene z vlogami, ki so tradicionalno sprejete kot ženske, kar spodbuja večjo diskriminacijo na podlagi spola na različnih družbenih področjih in v vseh starostnih skupinah. Razširjenost negativnih spolnih stereotipov na podlagi družbenih prepričanj in vedenj prizadene ženske ter omejuje njihove priložnosti in možnosti v družbeni, gospodarski in politični sferi. Da bi rešili problem pomanjkanja žensk na višjih ravneh gospodarskega in političnega odločanja, je treba obravnavati trdovratnost spolnih stereotipov na vseh ravneh družbe.

Namen tega poročila je zato zmanjšati razširjenost negativnih spolnih stereotipov v EU, ki omejujejo priložnosti in možnosti moških in še bolj žensk. Za obravnavanje spolnih stereotipov na področjih izobraževanja, medijev in oglaševanja, trga dela ter gospodarskega in političnega odločanja so potrebne nove politike in zakonodaja EU.

Da bi se povečala udeležba žensk na trgu dela ter v gospodarskem in političnem odločanju, je treba obravnavati naslednja vprašanja:

· spolni stereotipi v osnovnih in srednjih šolah vplivajo na to, kako otroci in mladostniki dojemajo pričakovano vedenje moških in žensk. Zato je treba uvesti posebne izobraževalne programe in študijska gradiva, v katerih moški in ženske v primerih niso več uporabljeni v svojih „tradicionalnih vlogah“, in sicer moški kot hranitelji družine in ženske kot skrbnice otrok;

· glede medijev in oglaševanja je treba opozoriti tudi, da se povečuje nenadzorovano gledanje televizije med otroki in mladostniki, ki se začne že zelo zgodaj. Negativni spolni stereotipi lahko zato znatno vplivajo na samozavest in samospoštovanje mladih žensk, zlasti najstnic, kar posledično omejuje njihove ambicije, izbiro in možnosti prihodnjih poklicnih priložnosti. Glede na znaten vpliv medijev na dojemanje spolne enakosti ljudi so potrebni posebni orientacijski tečaji, da bi se v odborih za standarde v oglaševanju in v samoregulativnih organih okrepila ozaveščenost o negativnih vplivih diskriminacije na podlagi spola in spolnih stereotipov v medijih;

· nesorazmerna zastopanost žensk v zaposlitvah za krajši delovni čas in razlike v plačilu med spoloma jasno kažejo, da spolni stereotipi na trgu dela povzročajo diskriminacijo na podlagi spola. Kampanje ozaveščanja so zato potrebne, da se delodajalci, zaposleni in zainteresirane strani seznanijo s povezavo med spolnimi stereotipi in razlikami v plačilu med spoloma ter povezavo med zaposlitvami za krajši delovni čas in tveganjem nižjega zneska sredstev v pokojninskih skladih, ko ljudje dosežejo upokojitveno starost;

· podobno obstaja močna povezava med spolnimi stereotipi in premajhno zastopanostjo žensk v političnem in gospodarskem odločanju tako v javni kot zasebni sferi, vključno z nacionalnimi parlamenti in vladami držav članic ter institucijami EU. To kaže na obstoj „steklenega stropa“, s katerim se soočajo ženske, in na dejstvo, da stereotipi omejujejo poklicne ambicije žensk.

Razlika v plačilu med spoloma, ki znaša 16,4 %, postavlja ženske na trgu dela v podrejen položaj in zelo negativno vpliva na njihove pokojninske pravice. Tako ženske kot moški so v svojem življenju izpostavljeni spolnim stereotipom, in sicer od pričakovanega vedenja dečkov in deklic v osnovnih in srednjih šolah do posebnih pričakovanj glede poklicnih možnosti pozneje v življenju in njihove zastopanosti na trgu dela. Prevelika zastopanost žensk v prožnih zaposlitvah in zaposlitvah za krajši delovni čas kaže, da je tradicionalna predstava o materah, ki so odgovorne na skrb otrok, še vedno prisotna, pri čemer omejuje njihove možnosti na trgu dela. Z novimi načrti EU za poenostavitev postopkov in omejitev glede odpovedi in prekinitev pogodb o zaposlitvi bodo ženske še bolj prikrajšane in izpostavljene večji negotovosti.

Poleg tega negativni vplivi spolnih stereotipov dosežejo vrhunec, ko ženske dosežejo svojo upokojitveno starost. Zaradi negotovosti, ki je posledica prilagodljivega delovnega časa, in razlik v plačilu med spoloma se poveča možnost, da bodo ženske živele v dolgotrajni in skrajni revščini, ko dosežejo upokojitveno starost. Neenakost med moškimi in ženskami kot rezultat spolnih stereotipov je zato kumulativna.

Bolj kot so ženske izpostavljene stereotipom, večja je verjetnost, da bodo pozneje živele v revščini.

Ta vpliv se bo še povečal z novimi načrti EU za varčevanje pri državnih pokojninah in uvedbo več pravil o drugem stebru pokojninskih skladov. Preusmeritev pozornosti z državnih pokojnin na pokojnine iz drugega stebra zaradi nespreminjanja državne pokojnine ob povečevanju pokojnin iz zasebnih stebrov ne bo le povečala tveganja, da bodo ženske živele v revščini, ampak bo vodila tudi k večjim razlikam v dohodkih med starejšimi moškimi in ženskami.

(1)

UL C 59, 23.2.2001, str. 258.

(2)

UL C 320 E, 15.12. 2005, str. 247.

(3)

UL C 348 E, 21.12.2010, str. 11.

(4)

UL C 295 E, 4.12.2009, str. 43.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Marije Cornelissen, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Sophia in ‘t Veld, Constance Le Grip, Astrid Lulling, Krisztina Morvai, Norica Nicolai, Siiri Oviir, Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Anna Záborská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Minodora Cliveti, Silvia Costa, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kartika Tamara Liotard

Zadnja posodobitev: 28. februar 2013Pravno obvestilo