POROČILO o predlogu uredbe Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije
10.12.2012 - (COM(2011)0812 – C7‑0009/2012 – 2011/0400(NLE)) - *
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Pripravljavec mnenja: Peter Skinner
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije
(COM(2011)0812 – C7‑0009/2012 – 2011/0400(NLE))
(Posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0812),
– ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0009/2012),
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za pravne zadeve (A7-0407/2012),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in jih ni mogoče dokončno določiti, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;
3. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[1]; ponovno poudarja, da bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bi Uniji omogočili uresničevanje njenih obstoječih prednostnih nalog v okviru njenih politik in novih nalog iz Lizbonske pogodbe ter odzivanje na nepredvidene dogodke; poudarja, da se tudi ob povišani ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za 5 ali več odstotkov v primerjavi z letom 2013 lahko nameni uresničevanju dogovorjenih ciljev, obveznosti in načelu solidarnosti Unije le omejen prispevek; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti;
4. dalje opozarja, da bi morala biti v naslednjem večletnem finančnem okviru proračunska sredstva bolj osredotočena na področja, ki spodbujajo gospodarsko rast in konkurenčnost, na primer raziskave in inovacije, v skladu z načeli evropske dodane vrednosti in odličnosti;
5. predvsem poudarja, da v tej resoluciji Evropskega parlamenta poziva k bistvenemu povečanju ustreznih izdatkov glede na leto 2013, da bi okrepili, spodbudili in zagotovili financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Uniji;
6. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;
7. poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
8. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
9. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) S podpiranjem jedrskih raziskav bo program Skupnosti za raziskave in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma) prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, sprejetega z Uredbo (EU XX/XXXX z dne [….] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), omogočil izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. |
(3) S podpiranjem jedrskih raziskav in inovacijske odličnosti bo program Skupnosti za raziskave in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma) prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, sprejetega z Uredbo (EU XX/XXXX z dne [….] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), omogočil izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora in pomagal pri izvajanju strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET). Poleg tega bi si morali v okviru programa Euratoma prizadevati za nadaljnjo uporabo strukturnih skladov za jedrske raziskave in zagotoviti uskladitev sredstev z raziskovalnimi prednostnimi nalogami Skupnosti, ne da bi pri tem ogrozili načelo odličnosti. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) V okviru sedmega okvirnega programa Euratoma so bile uvedene tri večje evropske pobude za sodelovanje na področju jedrske znanosti in tehnologije (od leta 2007 do leta 2011). Te so tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo (SNETP), tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije (IGDTP) in večdisciplinarna evropska pobuda za raziskave vplivov pri nizkih izpostavljenostih (MELODI). Pobudi SNETP in IGDTP sta skladni s cilji načrta SET. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Ne glede na možni vpliv jedrske energije na oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče ogrožajo zdravje ljudi. Zato je treba v okviru programa Euratoma za raziskave in usposabljanje kar največ pozornosti nameniti jedrski zaščiti, in kadar je potrebno, varnostnim vidikom. |
(4) Ne glede na možni vpliv jedrske energije na oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče, razširjanje jedrskega orožja in zlonamerna dejanja, vključno s terorizmom, ogrozijo zdravje ljudi. Zato bi bilo treba v okviru programa Euratoma za raziskave in usposabljanje kar največ pozornosti nameniti jedrski zaščiti, in kadar je potrebno, varnostnim vidikom v okviru Skupnega raziskovalnega središča (JRC). Pozornost bi bilo treba posvetiti tudi tretjim državam, ki mejijo na Unijo, in čezmejnim vidikom jedrske varnosti, ki poudarjajo dodano vrednost Unije. |
Obrazložitev | |
Področje raziskav in razvoja o jedrski varnosti ni v pristojnosti Euratoma. Samo Skupno raziskovalno središče je pristojno za delo na teh področjih, kar bi bilo treba navesti. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4a) Evropska industrijska pobuda za trajnostno jedrsko energijo (ESNII) je usmerjena na vzpostavitev hitrih nevtronskih reaktorjev četrte generacije z zaprtim gorivnim ciklusom do leta 2040. Vključuje tri velike projekte: prototipni reaktor ASTRID (hlajen z natrijem), poskusni reaktor ALLEGRO (hlajen s plinom) in pilotna naprava reaktorja MYRRHA (hlajenega s svincem). |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale, zlasti za medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z dne 2. decembra 2008 prepoznal nenehno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenim zlasti z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem, ki sta povezana z raziskavami in se usklajujeta na ravni Skupnosti. |
(5) Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale, zlasti za medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z dne 2. decembra 2008 prepoznal nenehno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenim zlasti z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem, ki sta povezana z raziskavami, ter z boljšimi delovnimi pogoji, ki se usklajujejo na ravni Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Glede na majhno, a možno nevarnost, da bi bili raziskovalci in delavci na področju jedrske energije lahko izpostavljeni škodljivim materialom, se moramo zavedati, da Unija ne bi smela nikoli opustiti prizadevanj za izboljšanje varnostnih standardov za vse udeležene. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji in prihodnjem izkoriščanju ITER. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije“ (v nadaljnjem besedilu: fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007. Dejavnosti fuzije za energijo, vključno z ITER, je treba urejati s posebnim zakonodajnim aktom. |
(6) S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji in prihodnjem izkoriščanju ITER. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije“ (v nadaljnjem besedilu: fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007. Dejavnosti fuzije za energijo, vključno z ITER, je treba urejati s posebnim zakonodajnim aktom, s katerim bo zagotovljeno financiranje projekta ITER v sklopu večletnega finančnega okvira, določen pa bo tudi jasno razmejen najvišji znesek za prispevek iz proračuna Unije za obdobje 2014–2018. |
Obrazložitev | |
Čeprav bo projekt ITER v veliki meri obravnavan v drugem zakonodajnem aktu, je odgovornost Evropskega parlamenta opozoriti Komisijo in Svet Evropske unije na to, da bi moralo biti financiranje projekta kot doslej zagotovljeno v sklopu večletnega finančnega okvira. Komisija ni predložila nobenega logičnega razloga, zakaj bi bilo treba projekt iz tega izvzeti. To je treba storiti, ne da bi bili ogroženi drugi projekti v okviru programa Obzorje 2020 ali drugi uveljavljeni programi Unije. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6a) Da bi dopolnili druge prednostne naloge Unije za prihodnja desetletja, bi moral okvir za raziskovalne dejavnosti na področju jedrske fisije podpreti obstoječe cilje in predloge Unije, kot sta načrt SET in energetski načrt za leto 2050. Podpreti bi moral tudi pobudo ESNII. Poleg tega bi moral dopolniti širše predloge Unije v smislu sodelovanja s tretjimi državami, kolikor je to mogoče. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da bi okvir služil kot dopolnilo že dogovorjenih in zastavljenih prednostnih nalog Unije. Zagotavljati bi moral tudi dodatno podporo za evropsko industrijsko pobudo za trajnostno jedrsko energijo (ESNII), ki je bila uvedena novembra 2010. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva preusmeritev evropskega fuzijskega programa. Večji poudarek je treba nameniti dejavnostim v podporo ITER. To racionalizacijo je treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v fuzijski znanstveni skupnosti. |
(7) Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja ter še naprej podpirati dejavnosti obstoječih povezanih in pomožnih projektov, kot je Joint European Torus (JET). Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva preusmeritev evropskega fuzijskega programa. Večji poudarek bi bilo treba nameniti dejavnostim v podporo ITER, tudi zagotavljanju njegovega financiranja v sklopu večletnega finančnega okvira na celovit in pregleden način. Zagotovljena sredstva iz večletnega finančnega okvira bodo jamčila zavezanost Skupnosti k dolgoročnemu uspehu projekta in preprečila, da bi stroški naknadno eksponentno naraščali. Ohranjanje vodilne vloge Evrope v fuzijski znanstveni skupnosti je eden glavnih ciljev tega okvira. |
Obrazložitev | |
Poleg ITER obstajajo še drugi pomembni projekti na področju fuzijske energije, na primer JET, ki poteka že več let in predstavlja vir pomembnih, stalnih raziskav o prihodnosti fuzijske energije pred načrtovanim datumom začetka projekta ITER. Za vzdržnost projekta ITER je pomembno, da se te raziskave nadaljujejo. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. |
(8) JRC bi moralo še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti in, če je primerno, mednarodnih politik, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. Te naloge bi moralo izvajati v skladu s smernicami, ki jih bodo sprejele institucije Unije, zlasti ob upoštevanju testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. |
Obrazložitev | |
Vloga Skupnega raziskovalnega središča je, da učinkovito podpira politiko Skupnosti, zlasti vprašanja varnosti in zaščite. Po opravljenih testih izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah je torej upravičeno pričakovati, da poznajo zaželene smernice evropskih institucij za jasno opredelitev delovnega programa Skupnega raziskovalnega središča. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Čeprav se lahko vsaka država članica posebej odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je vloga Unije v interesu vseh držav članic oblikovati okvir za podporo skupnih vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Zato so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC ključno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije. |
(10) Čeprav se lahko vsaka država članica posebej odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je vloga Unije v interesu vseh držav članic oblikovati okvir za podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije, zlasti fisijskih reaktorjih nove generacije, s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti pred sevanjem, vključno z boljšimi delovnimi pogoji za tiste, ki delajo neposredno z jedrskimi materiali, razgradnji jedrskih objektov in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Zato so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC ključno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmerilo na prednostne naloge politike Unije. Te raziskave bi bilo treba natančno opredeliti v skladu s smernicami, ki jih bodo sprejele institucije Unije, zlasti ob upoštevanju testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. |
Obrazložitev | |
Poleg potrebnih standardov delovnih pogojev ne smemo pozabiti, da je tudi razgradnja jedrskih objektov ključnega pomena za prihodnost. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Evropski državljani bi morali biti v središču evropskih razprav, zato bi bilo treba širše povezati Evropski parlament z razpravami in odločitvami, ki se sprejmejo v okviru programa Euratoma. |
Obrazložitev | |
Čas je, da se v največji možni meri vključi Evropski parlament, ki zastopa državljane EU. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) S ciljem poglabljanja odnosa med znanostjo in družbo ter krepitve javnega zaupanja v znanost bi moral program Euratoma dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, povečevanjem dostopnosti do znanstvenega znanja, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo skrbem in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih programa Euratoma. |
(11) S ciljem poglabljanja odnosa med znanostjo in družbo ter krepitve javnega zaupanja v znanost bi moral program Euratoma dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, povečevanjem dostopnosti do znanstvenega znanja, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo skrbem in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih programa Euratoma. To bi moralo vključevati tudi prizadevanja za večjo privlačnost znanstvenih in raziskovalnih poklicev za novo generacijo raziskovalcev, zlasti iz tistih skupin, ki so v raziskovalnih dejavnostih premalo zastopane. Ta ozaveščena udeležba državljanov v zadevah, povezanih s programom Euratoma, zahteva tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta, ki zastopa evropske državljane. |
Obrazložitev | |
Čeprav je na področju jedrskih raziskav v Uniji veliko strokovnjakov, je bistveno, da se v jedrsko znanost vključi naslednja generacija raziskovalcev. Med raziskovalci je trenutno premajhna zastopanost žensk in tudi drugih skupin, ki jih je treba pritegniti. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Program Euratoma bi moral prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost je treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, skupaj z drugimi ustreznimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v okviru Evropskega raziskovalnega prostora, ob upoštevanju njihove prostovoljnosti. |
(13) Program Euratoma bi si moral prizadevati za večjo privlačnost raziskovalnega poklica v Uniji s splošnim ciljem večje prepoznavnosti znanosti v družbi, a tudi s ciljem, da se prepreči pomanjkanje strokovnega znanja v Uniji ali „beg možganov“ iz Unije v tretje države. Čeprav je v Uniji v tem trenutku veliko strokovnega znanja, je izjemno pomembno, da se usposobi nova generacija jedrskih raziskovalcev na vseh področjih jedrskih raziskovalnih dejavnosti. Program Euratoma si bo na vseh ravneh prizadeval zagotoviti tudi evropsko dodano vrednost za vse tiste, ki bi radi sodelovali v jedrskih raziskavah. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, skupaj z drugimi ustreznimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v okviru Evropskega raziskovalnega prostora, ob upoštevanju njihove prostovoljnosti. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Dejavnosti s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program Euratoma, morajo spoštovati temeljna etična načela. Upoštevati je treba mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah. Pri raziskovalnih dejavnostih je treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih z namenom, da se uporaba živali povsem nadomesti. Vse dejavnosti je treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. |
(15) Dejavnosti s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program Euratoma, morajo spoštovati etična načela. Upoštevati bi bilo treba mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter nadomestiti, zmanjšati ali izboljšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih. Vse dejavnosti bi bilo treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. |
Obrazložitev | |
V angleški različici uporaba besede „should“ ni zadovoljiva, saj se izraz nanaša samo na možnost, treba pa je jasno izraziti obveznost (ne zadeva slovenske različice). Člen 13 PDEU je bolje opredeljen z navedbo treh načel nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja uporabe živali pri raziskavah in poskusih. Tako se bo zagotovila večja skladnost s členom 19(10) predloga o pravilih o sodelovanju in razširjanju. V angleški različici je pred izrazom „ethical principles“ dodana beseda „the“, kar je potrebno zaradi skladnosti z uvodno izjavo 24 uredbe, ki določa program (ne zadeva slovenske različice). | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Doseči je treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost je treba nameniti sodelovanju malih in srednje velikih podjetij. |
(16) Doseči bi bilo treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju malih in srednjih podjetij (MSP). Potreba, da MSP črpajo več razpoložljivih sredstev Skupnosti, bi morala veljati za podjetja, ki delujejo na področju jedrskih raziskav, kot to velja na drugih področjih. Program Euratoma bi moral podpirati MSP v vseh fazah inovacijske verige, zlasti pa dejavnosti, ki so bližje trgu, med drugim z uporabo inovativnih finančnih instrumentov. Ta podpora bi morala vključevati poseben instrument za MSP in vse revidirane finančne instrumente, ki bi morali zagotoviti ustrezne ukrepe za sprostitev vsega inovacijskega potenciala MSP in ki bodo na voljo s programom financiranja Obzorje 2020 in podobnimi programi, kot je program za konkurenčnost podjetij in MSP (2014–2020) (COSME). |
Obrazložitev | |
Cilj programa Obzorje 2020 je izboljšati položaj MSP v celotni Uniji. MSP so ključna za ustvarjanje delovnih mest v celotni Uniji, vendar imajo pogosto težave z dostopom do sredstev Unije zaradi upravnih obremenitev in so večkrat premalo zastopana v jedrskih raziskovalnih dejavnostih. Na vseh ravneh bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov zagotovili ustrezno ravnovesje med industrijo, MSP in akademskim svetom. Zlasti pa ni dovolj, da imajo MSP le dostop do namenskih instrumentov za MSP, poenostavitev bi namreč morala povečati njihov potencial. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Program Euratoma bi moral spodbujati sodelovanje s tretjimi državami, zlasti na področju varnosti, na podlagi skupnega interesa in vzajemnih koristi. |
(17) Program Euratoma bi moral upoštevati predvsem vse jedrske objekte v tretjih državah, ki mejijo na Unijo, zlasti če so na območju, ki je dovzetno za naravne nesreče. Mednarodno sodelovanje na področju jedrske energije bi moralo obsegati ustrezne instrumente za zavarovanje vzajemnih finančnih obveznosti. To mora vključevati pogodbe o sodelovanju in vzajemne finančne obveznosti. |
Obrazložitev | |
Na vrhu o jedrski varnosti, ki je potekal leta 2012 v Seulu, je predsednik Van Rompuy izrazil željo, da bi se začela razvijati „svetovna kultura jedrske varnosti“. Pomembno je, da Unija prispeva k vsem prizadevanjem za dvig standardov jedrske varnosti po vsem svetu. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je poudaril Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav Unije bolj temeljiti na zaupanju udeležencem in dopuščati večja tveganja. |
(19) Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je poudaril Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je pozval h koreniti poenostavitvi financiranja programov Unije za raziskave in inovacije, večkrat pa je pozval tudi k veliko večji upravni in finančni poenostavitvi. V svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov1 je pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav Unije bolj temeljiti na zaupanju udeležencem in dopuščati večja tveganja. V svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo2 je Evropski parlament znova pozval k upravni in finančni poenostavitvi, poudaril pa je tudi, da bi moralo biti vsako povečanje sredstev povezano s korenito poenostavitvijo postopkov financiranja. Program Euratoma bi moral tudi ustrezno upoštevati pomisleke in priporočila raziskovalne skupnosti, kot je zapisano v končnem poročilu strokovne skupine o vmesni oceni sedmega okvirnega programa z dne 12. novembra 2010 in tudi v zeleni knjigi Komisije z dne 9. februarja 2011 z naslovom „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“. |
|
_____________ |
|
1 UL C 74E, 13.3.2012, str. 34. |
|
2 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266. |
Obrazložitev | |
Okvir bi moral upoštevati program poenostavitve Obzorja 2020 in bo sledil predpisanim pravilom o udeležbi. Obetamo si, da bo to razbremenilo MSP, univerze in druge večjega deleža upravnih obremenitev predhodnih okvirnih programov ter olajšalo pripravo predlogov in upravljanje projektov, razmisliti pa bi morali o možnosti neuporabe (opt-out) za določene vrste udeležencev, kot so univerze in nepridobitne organizacije, ki so že sprejele sistem ugotavljanja celotnih stroškov. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Finančne interese Evropske unije je treba ščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in, če je primerno, kazni. Revidirana strategija nadzora, ki se preusmerja od zmanjševanja stopnje napak na nadzor na podlagi tveganja in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. |
(20) Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi v celotnem ciklu odhodkov s potrebnimi, sorazmernimi in učinkovitimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in, če je primerno, kazni. Revidirana strategija nadzora, ki se preusmerja od zmanjševanja stopnje napak na nadzor na podlagi tveganja in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Člen 7 Pogodbe Euratom prenaša odgovornost za izvajanje programa Euratoma na Komisijo. Za namene izvajanja programa Euratoma, razen njegovih neposrednih ukrepov, bi moral Komisiji pomagati posvetovalni odbor držav članic, s čimer se zagotovi ustrezno usklajevanje z nacionalnimi politikami na področjih, ki jih ureja ta program za raziskave in usposabljanje. |
(25) Člen 7 Pogodbe Euratom prenaša odgovornost za izvajanje programa Euratoma na Komisijo. Za namene izvajanja programa Euratoma, razen njegovih neposrednih ukrepov, bi moral Komisiji pomagati posvetovalni odbor držav članic, s čimer bi se zagotovilo ustrezno usklajevanje z nacionalnimi politikami na področjih, ki jih ureja ta program za raziskave in usposabljanje, ter močne sinergije in dopolnjevanje med evropskim proračunom ter nacionalnimi in regionalnimi proračuni. Evropski parlament bi moral biti povezan s programom Euratoma, ki ga izvaja Komisija. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 25a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) Poraba sredstev Unije in držav članic, namenjenih za raziskave in inovacije, bi morala biti bolj usklajena, da bi zagotovili povezljivost, večjo učinkovitost in prepoznavnost ter ustvarili boljše proračunske sinergije. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29a) Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in ob večji vlogi, ki jo je dobil Evropski parlament z vidika proračunskega postopka, bi morali obravnavati veljavni pravni okvir. |
Obrazložitev | |
Lizbonska pogodba je Parlamentu podelila pristojnosti za sprejetje proračuna EU, ki so enakovredne pristojnostim Sveta. Evropski parlament je leta 2011 sprejel poročilo 2011/0046(NLE), v katerem je pozval k začetku postopka za spremembo Pogodbe Euratom, da bi okrepili njene določbe o pravicah Evropskega parlamenta do informacij in njegovih pravicah sozakonodajalca pri zadevah v zvezi z raziskavami Euratom in varstvom okolja ter tako med drugim olajšali prihodnje proračunske postopke. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 2 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) „malo ali srednje podjetje (MSP)“ pomeni pravni subjekt, ki izpolnjuje merila iz Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij1. |
|
_________ |
|
1 UL L 124, 30.5.2003, str. 36. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Splošni cilj programa Euratoma je izboljšanje jedrske zaščite in varnosti ter zaščite pred sevanjem ter prispevanje k dolgoročni dekarbonizaciji energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način. Splošni cilj se izvaja z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, ki dosegajo posebne cilje, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena. |
1. Splošni cilj programa Euratoma je izboljšanje jedrske zaščite in varnosti ter zaščite pred sevanjem ter prispevanje k dolgoročni dekarbonizaciji energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način, prispevanje k drugim področjem raziskav, ki so povezana z jedrskimi raziskavami, kot so medicinske raziskave, in zagotavljanje dolgoročne prihodnosti evropskih jedrskih raziskav. Splošni cilj se izvaja z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, ki dosegajo posebne cilje, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora varnemu delovanju jedrskih sistemov; |
(a) podpora varnemu delovanju vseh obstoječih in prihodnjih civilnih jedrskih sistemov; |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) podpora razvoju in vzdrževanju jedrske usposobljenosti na ravni Unije; |
(c) podpora potrebnim ukrepom za zagotavljanje ustrezno usposobljenih človeških virov in razvoju ter vzdrževanju jedrske usposobljenosti na ravni Unije; |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) izboljšanje zaščite pred sevanjem; |
(d) podpora raziskavam in razvoju pri zaščiti pred sevanjem in prizadevanje za vzdrževanje najvišje ravni delovnih pogojev za tiste, ki delajo neposredno z jedrskimi materiali; |
Obrazložitev | |
Uporaba izraza „izboljšanje“ kaže na to, da je bila zaščita pred sevanjem premalo upoštevana v prejšnjih raziskovalnih programih Euratoma. Toda to ne drži, saj je bila ta zaščita vedno osrednja tema na področju raziskav in razvoja Euratoma. | |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 3 - odstavek 2 - točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) prispevek k raziskovalni in razvojni agendi, ki izhaja iz priporočil, naštetih v sklepih Unije o testih izjemnih situacij (npr. modeliranje potresov, potek taljenja jedra ...); |
Obrazložitev | |
The final peer review report of ENSREG (European Nuclear Safety Regulators Group) of the European safety assessments include recommendations on national safety regulators' activities (e.g. benefits of periodic safety assessments) and on the implementation of recognized measures (e.g. for containment integrity). The Horizon 2020 Euratom framework should address the EU stress-tests and focus on the R&D agenda which derives from these recommendations, in particular in the fields of natural hazards assessment (seismic modelling) and accident impact limitation (core melt behaviour). | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(db) podpora dolgoročni trajnosti jedrske fisije prek izboljšav na področju podaljšanja obdobja delovanja reaktorja ali pri načrtovanju novih vrst reaktorjev; |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (f) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) postavitev temeljev za fuzijske elektrarne v prihodnosti z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov; |
(f) postavitev temeljev za fuzijske in fisijske elektrarne v prihodnosti z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov; |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije; |
(g) spodbujanje inovacij in vodilne vloge evropske industrije na področju fisije in fuzije; |
Obrazložitev | |
Unija trenutno velja za vodilno območje za strokovno znanje in izkušnje na področju fuzije in fisije, zato je pomembno, da tega statusa ne izgubi in da se na njegovi podlagi lahko pritegnejo novi raziskovalci in naložbe. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (g a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ga) podpora prednostnim nalogam, določenim v programu Obzorje 2020: odlična znanost, vodilni položaj v industriji in družbeni izzivi; |
Obrazložitev | |
Jedrske raziskave podpirajo vse tri cilje programa Obzorje 2020: odlično znanost, vodilni položaj v industriji in spopadanje z velikimi družbenimi izzivi. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena. |
(h) zagotovitev razpoložljivosti in uporabe novih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena in spodbujanje njihovega razvoja. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; |
(a) izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo, pripravljenostjo na izredne dogodke, delovnimi pogoji za tiste, ki delajo neposredno z jedrskimi materiali, in odpravljanjem neposrednih posledic nezaželenih dogodkov na področju jedrske varnosti, pa naj bodo še tako neverjetni; |
Obrazložitev | |
Nesreča v Fukušimi je pokazala, da v zelo malo verjetnem primeru večjega izpusta radioaktivnosti, posledic in načina spoprijema z njimi nismo razumeli tako dobro, kot bi morali. | |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja; |
(d) izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja, vključno s povečanjem obsega jedrskih raziskav med evropskimi raziskovalci in tudi s pritegnitvijo raziskovalcev iz držav zunaj Unije; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) podpora politiki Unije o jedrski varnosti in zaščiti ter ustrezni razvijajoči se zakonodaji Unije. |
(e) podpora politiki Unije o jedrski varnosti in zaščiti ter ustrezni razvijajoči se zakonodaji Unije, vključno s prizadevanji za razvoj mednarodno priznanih standardov jedrske varnosti za fisijske reaktorje; |
Obrazložitev | |
Okvirni program za fisijo bi prav tako moral še naprej podpirati predstavitvene reaktorje, ki obratujejo v Uniji in nas pripravljajo na prihodnost fisijskih reaktorjev. | |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) odpravljanje pomanjkanja strokovnega znanja na področju jedrskih raziskav in preprečevanje uhajanja znanja ali „bega možganov“ pri jedrskih znanstvenikih iz Unije v prihodnosti; |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(eb) dopolnitev vseh potrebnih predlaganih varnostnih izboljšav po rezultatih testov izjemnih situacij, ki so bili izvedeni na vseh jedrskih reaktorjih v Uniji in tretjih državah, ki mejijo na Unijo. Pri tem bi se morali osredotočiti na prispevek k raziskovalni in razvojni agendi, ki izhaja iz priporočil; |
Obrazložitev | |
Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Dai-iči na Japonskem so leta 2011 v vseh jedrskih elektrarnah v Uniji opravili teste izjemnih situacij. Pomembno je, da okvir podpira vsa prizadevanja Unije, katerih namen je izboljšati varnost v jedrskih elektrarnah na podlagi rezultatov teh testov. Okvir bi moral biti osredotočen na izvajanje vidikov raziskav in razvoja, ki se priporočajo kot rezultat testov, namesto da skuša podvajati delo drugih instrumentov oziroma organov. | |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ec) podpora programu poenostavitve Obzorja 2020, ki zmanjšuje upravne obremenitve predhodnih okvirov, zlasti za MSP, univerze in manjše raziskovalne ustanove; |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Program Euratoma se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe. |
4. Program Euratoma se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe ter neposredne posledice nesreč, povezanih z jedrsko varnostjo, naj se zdijo še tako neverjetne. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Program Euratoma prispeva k izvajanju načrta SET. Njegovi posredni in neposredni ukrepi so usklajeni s strateškim raziskovalnim programom treh obstoječih evropskih tehnoloških platform o jedrski energiji: SNETP, IGDTP in MELODI. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa Euratoma znašajo 1 788,889 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način: |
1. V smislu točke [18] Medinstitucionalnega sporazuma z dne .../.... med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunskem sodelovanju in dobrem finančnem poslovodenju finančna sredstva za izvajanje programa Euratoma znašajo [XXXX] milijonov EUR. Ta znesek pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ. Razdeli se na naslednji način: |
Obrazložitev | |
Financiranje Euratoma za fuzijske ali fisijske sisteme očitno ne zadošča. Pri proračunu, zlasti za raziskave na področju fisije, je bila inflacija skozi več programskih obdobij komaj upoštevana (medtem ko se je proračun neposrednih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča zmanjšal). Prav tako so zaradi neznanih vzrokov upravni stroški programa Euratoma Obzorje 2020 višji od stroškov programa Obzorje 2020. Zato bi bilo treba stroške uskladiti, prihranke, ki bi iz tega izhajali, pa nameniti raziskavam. | |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) posredni ukrepi programa za fuzijske raziskave in razvoj – 709,713 milijonov EUR, |
(a) posredni ukrepi programa fuzijske raziskave in razvoj – [XXXX] milijonov EUR, |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem – 354,857 milijonov EUR, |
(b) posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem – [XXXX] milijonov EUR, |
Obrazložitev | |
Jedrska fisija je kot nizkoogljični vir električne energije vključena med nizkoogljične tehnologije, ki se bodo razvijale za bolj trajnostno prihodnost po načrtu SET. Ker ni specifičnega financiranja za projekte načrta SET, je treba povečati proračun za jedrsko fisijo v Obzorju 2020, kot je bil tudi za nejedrske nizkoogljične tehnologije, da bo lahko napredovalo delo pri evropski industrijski pobudi za trajnostno jedrsko energijo. | |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) neposredni ukrepi – 724,319 milijonov EUR. |
(c) neposredni ukrepi – [XXXX] milijonov EUR. |
Obrazložitev | |
Skupni znesek bo predmet pogajanj v sklopu večletnega finančnega okvira. Skupni zneski, dodeljeni za ukrepe na področju fuzije, fisije in neposredne ukrepe, ne bi smeli biti manjši od zneskov v tem osnutku besedila, toda znesek za ukrepe na področju fuzije ne vključuje projekta ITER, znesek za fisijo pa bržkone ne zadošča. | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za upravne odhodke Komisije pri izvajanju posrednih ukrepov programa Euratoma se nameni največ 13,5 %. |
Za upravne odhodke Komisije pri izvajanju posrednih ukrepov programa Euratoma se nameni največ 7 %. |
Obrazložitev | |
Načrtovani izdatek je previsok. | |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Projekt ITER se vključi v okvir in financira iz večletnega finančnega okvira na celovit in pregleden način. |
|
Vidikov projekta, ki niso neposredno povezani z raziskavami in usposabljanjem, ni treba vključiti v to okvirno financiranje Euratoma. |
Obrazložitev | |
Projekt ITER bi se moral financirati iz večletnega finančnega okvira, da se preprečijo vsakršne domneve o prekinitvi sodelovanja pri projektu, kar bi lahko bilo škodljivo za interese Skupnosti. Dolgoročni uspeh projekta ITER bi lažje zagotovilo nadaljnje financiranje iz večletnega finančnega okvira. | |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1b. Dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ brez poseganja v določbe uredbe, ki določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in Medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Skupnost si prizadeva za širšo in pogostejšo uporabo strukturnih skladov za jedrske raziskave ter zagotovi, da se skladi uporabljajo v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju raziskav. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. „Jamstveni sklad za udeležence“, ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. XX/2012 [pravila za udeležbo in razširjanje], nadomesti in nasledi jamstvene sklade za udeležence, ustanovljene v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1908/2006 in Uredbo (Euratom) št. XX/XX [pravila Euratoma za udeležbo (2012–2013)]. |
3. „Jamstveni sklad za udeležence“, ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. XX/2012 [pravila za udeležbo in razširjanje], nadomesti in nasledi jamstvene sklade za udeležence, ustanovljene v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1908/2006 in Uredbo (Euratom) št. 139/2012. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vsi zneski iz jamstvenih skladov za udeležence, ustanovljenih z uredbama (Euratom) št. 1908/2006 in (Euratom) št. XX/XX [pravila Euratoma za udeležbo 2012–2013], se dne 31. decembra 2013 prenesejo na jamstveni sklad za udeležence. Udeleženci ukrepov na podlagi Sklepa XX/XX [program Euratoma 2012–2013], ki podpišejo sporazume o dodelitvi sredstev po 31. decembru 2013, prispevajo v jamstveni sklad za udeležence. |
Vsi zneski iz jamstvenih skladov za udeležence, ustanovljenih z uredbama (Euratom) št. 1908/2006 in (Euratom) št. 139/2012 se dne 31. decembra 2013 prenesejo na jamstveni sklad za udeležence. Udeleženci ukrepov na podlagi Sklepa 2012/94/Euratom, ki podpišejo sporazume o dodelitvi sredstev po 31. decembru 2013, prispevajo v jamstveni sklad za udeležence. |
Obrazložitev | |
Uredba Sveta z dne (Euratom) št. 139/2012 določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013). Sklep Sveta 2012/94/Euratom zadeva specifični program, ki se izvede s posrednimi ukrepi, ki izvajajo okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za jedrske raziskave in dejavnosti usposabljanja (2012–2013). | |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Programi, ki so namenjeni povečanju obstoječih in načrtovanih inovativnih raziskav, bi se morali razširiti, da bi jedrske raziskave postale sestavni del njihovega seznama veljavnih raziskovalnih kategorij. Program Eurostars v okviru Eureke in dejavnosti Marie Curie bi morali razširiti svoja pravila udeležbe, da bi lahko sodelovala tudi MSP, ki se ukvarjajo z jedrskimi raziskavami. |
Obrazložitev | |
MSP so nujno potrebna za evropsko gospodarstvo, vendar so pogosto premalo zastopana, ko gre za jedrske raziskave. Pomembno je, da določeni programi Unije, katerih namen je izboljšati položaj MSP, ne izključujejo tistih, ki se ukvarjajo z jedrskimi raziskavami. | |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program Euratoma zagotavlja učinkovito promocijo enakosti med spoloma in upoštevanje spola pri vsebini raziskav in inovacij. |
Program Euratoma zagotavlja učinkovito promocijo enakosti med spoloma in upoštevanje spola ter podpira cilj Obzorja 2020, da se vprašanje spola obravnava na medsektorski ravni in se tako popravijo neravnovesja med moškimi in ženskami. |
Obrazložitev | |
Upamo, da bi bilo v načrtovanem številu doktorskih študentov in postdoktorskih raziskovalcev v projektih Euratoma na področju fisije in v fuzijskem programu najmanj 20 % žensk. | |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Posebno pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete osebe, pravici do nediskriminacije in pravici do zagotovitve visokih ravni varovanja zdravja ljudi.
|
Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, varstvu človekovega dostojanstva, načelu prvenstva človeškega bitja, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete človeškega bitja, pravici do nediskriminacije in pravici do zagotovitve visokih ravni varovanja zdravja ljudi. |
Obrazložitev | |
Manjkata dve od najpomembnejših načel, ki veljajo v tem sektorju: varstvo človekovega dostojanstva (glej na primer člen 1 Listine o človekovih pravicah) in prvenstvo človeškega bitja. Uporaba izraza „človeško bitje“ razširi obseg varstva, saj je bolj „znanstven“, objektivnejši in manj sporen ter bi ga bilo zato treba v pravnih instrumentih uporabljati namesto izraza „oseba“. | |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
V večletnem delovnem programu se upoštevajo tudi ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se posodabljajo. |
Ta večletni delovni program se predloži upravnemu odboru Skupnega raziskovalnega središča in predstavi Evropskemu parlamentu ter Svetu. Upoštevajo se ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije, da bi se izognili podvajanju prizadevanj na področju raziskav v Evropi in bi se izboljšali finančni viri. Po potrebi se posodablja. |
Obrazložitev | |
Proračun Skupnega raziskovalnega središča beleži takšen porast, da se mora okrepiti spremljanje njegovega delovnega programa in preveriti skladnost tega z raziskovalnimi programi držav članic. | |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Delovni programi upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, in stanje zadevne politike, trga in družbenega razvoja. Po potrebi se posodabljajo. |
3. Delovni programi upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, in stanje zadevne politike, trga in družbenega razvoja. Po potrebi se posodabljajo ob upoštevanju načrtov in ciljev Obzorja 2020. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Posebno pozornost je treba v programu Euratoma nameniti zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter učinku inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje. |
1. Posebno pozornost je treba v programu Euratoma nameniti zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter učinku inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje. |
|
2. Glede na pomen sektorja MSP za evropsko gospodarstvo in sedanjo premajhno zastopanost MSP v jedrski industriji okvir, skladno s cilji Obzorja 2020, podpira vsa prizadevanja za zmanjšanje upravne obremenitve, s katero se srečujejo MSP. |
Obrazložitev | |
Pomen MSP bi bilo treba poudariti, ker so pomembna za evropsko gospodarstvo in ker so bila izpostavljena večjim tveganjem v zadnji krizi. | |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) boj proti vsem oblikam širjenja jedrskega orožja in trgovine z njim; |
Obrazložitev | |
Podpreti bi morali vse mednarodne poskuse boja proti širjenju jedrskega orožja in trgovini z njim. Skupni mednarodni varnostni standardi se morajo še razviti, toda EU bi morala še naprej podpirati vsa prizadevanja za oblikovanje skupnih mednarodnih standardov, ki bi bili podobni tistim v Uniji. | |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cb) podporo mednarodnim prizadevanjem v zvezi z oblikovanjem skupnih mednarodnih varnostnih standardov; |
Obrazložitev | |
Skupni mednarodni varnostni standardi se morajo še razviti, toda EU bi morala še naprej podpirati vsa prizadevanja za oblikovanje skupnih mednarodnih standardov, ki bi bili podobni tistim v Uniji. | |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cc) prispevek k boljši izmenjavi znanja. |
Obrazložitev | |
Skupni mednarodni varnostni standardi se morajo še razviti, toda EU bi morala še naprej podpirati vsa prizadevanja za oblikovanje skupnih mednarodnih standardov, ki bi bili podobni tistim v Uniji. | |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Posebna pozornost se nameni vsem reaktorjem in jedrskim objektom v tretjih državah, ki so geografsko zelo blizu ozemlja držav članic, zlasti kadar so blizu nevarnih geografskih in geoloških mest. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) pobude, namenjene povečevanju ozaveščenosti in lažjemu dostopu do financiranja iz programa Euratoma, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane; |
(a) pobude, namenjene povečevanju ozaveščenosti in lažjemu dostopu do financiranja iz programa Euratoma, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane, in še zlasti za MSP, da bodo črpala več razpoložljivih sredstev in v večji meri sodelovala v ustreznih programih; |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
O poskusih večje poenostavitve z vidika udeležbe se obvestijo vsi udeleženci, vključno z MSP in akademskimi ustanovami. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. |
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Evropski parlament je obveščen o teh ukrepih. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije ter pregledov in inšpekcij na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe. |
2. Komisija ali njeni predstavniki, Evropski parlament in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije ter pregledov in inšpekcij na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. |
4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Evropski parlament se nemudoma obvesti o rezultatih teh revizij. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Do 31. maja 2017 ter ob upoštevanju naknadnega ocenjevanja 7. okvirnega programa Euratoma, določenega s Sklepom 2006/970/Euratom, in programa Euratoma (2012–2013), določenega s Sklepom 20XX/XX/Euratom, ki bo zaključeno do konca leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi vmesno ocenjevanje programa Euratoma v zvezi z doseganjem ciljev na ravni rezultatov in napredka pri doseganju učinkov in nadaljnjo ustreznostjo vseh ukrepov, učinkovitostjo in uporabo sredstev, področjem za dodatne poenostavitve in evropsko dodano vrednostjo. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. |
Do 31. maja 2016 ter ob upoštevanju naknadnega ocenjevanja 7. okvirnega programa Euratoma, določenega s Sklepom 2006/970/Euratom, in programa Euratoma (2012–2013), določenega s Sklepom 20XX/XX/Euratom, ki bo zaključeno do konca leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi vmesno ocenjevanje programa Euratoma v zvezi z doseganjem ciljev na ravni rezultatov in napredka pri doseganju učinkov in nadaljnjo ustreznostjo vseh ukrepov, učinkovitostjo in uporabo sredstev, področjem za dodatne poenostavitve in evropsko dodano vrednostjo. Ocena upošteva tudi vidike, ki so povezani z dostopom do možnosti financiranja za izboljšanje odličnosti znanosti Unije in inovacijskih temeljev za mala in srednja podjetja ter za spodbujanje zastopanosti obeh spolov. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države članice zagotovijo Komisiji podatke in informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. |
4. Države članice zagotovijo Komisiji in Evropskemu parlamentu podatke in informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program Euratoma krepi okvir za raziskave in inovacije na jedrskem področju ter usklajuje prizadevanja držav članic na področju raziskav, s čimer preprečuje podvajanje, ohranja kritično maso na ključnih področjih in zagotavlja optimalno porabo javnih sredstev. |
Program Euratoma krepi okvir za raziskave in inovacije na jedrskem področju ter usklajuje prizadevanja držav članic na področju raziskav, s čimer preprečuje podvajanje, zagotavlja dodano vrednost Unije, ohranja ključna znanja in kritično maso na ključnih področjih in zagotavlja optimalno porabo javnih sredstev. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Strategija, da se fuzija razvije kot verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo brezogljične energije, upošteva načrt z mejniki za doseganje cilja proizvodnje električne energije do leta 2050. Za izvajanje te strategije je treba temeljito prestrukturirati delo v zvezi s fuzijo v Uniji, vključno z vodenjem, financiranjem in upravljanjem, da se zagotovi premik poudarka s čistih raziskav na načrtovanje, gradnjo in delovanje prihodnjih objektov, kot so ITER, DEMO in ostali. Zato je potrebno tesno sodelovanje med celotno skupnostjo za fuzijo v Uniji, Komisijo in nacionalnimi agencijami za financiranje. |
Strategija, da se fuzija razvije kot verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo brezogljične energije, upošteva načrt z mejniki za doseganje cilja proizvodnje električne energije do leta 2050. Za izvajanje te strategije je treba prestrukturirati delo v zvezi s fuzijo v Uniji, vključno z vodenjem in upravljanjem, da se zagotovi premik poudarka s čistih raziskav na načrtovanje, gradnjo in delovanje prihodnjih objektov, kot so ITER, DEMO in ostali. Zato je potrebno tesno sodelovanje med celotno skupnostjo za fuzijo v Uniji, Komisijo in državami članicami. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.1 – točka d – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) Izboljšanje zaščite pred sevanjem (odlična znanost, družbeni izzivi) |
(d) Podpora dejavnosti na področju raziskav in razvoja pri zaščiti pred sevanjem (odlična znanost, družbeni izzivi) |
Obrazložitev | |
Uporaba izraza „izboljšanje“ kaže na to, da je bila zaščita pred sevanjem premalo upoštevana v prejšnjih raziskovalnih programih Euratoma. Toda to ne drži, saj je bila ta zaščita vedno osrednja tema na področju raziskav in razvoja Euratoma. | |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.1 – točka e – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Podpora dejavnostim, potrebnim za skupno izgradnjo reaktorja ITER kot mednarodne raziskovalne infrastrukture. Skupnost bo imela kot gostiteljica projekta posebno odgovornost znotraj Organizacije ITER in vodilno vlogo zlasti pri pripravi lokacije, ustanovitvi Organizacije ITER, upravljanju in izbiri kadra, pa tudi pri splošni tehnični in administrativni podpori. |
|
Podpora dejavnostim, dogovorjenim v Predlogu sklepa Sveta XXXX/XXX/EU [o sprejetju dopolnilnega raziskovalnega programa za projekt ITER (2014–2018)], za upravljanje projekta. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.1 – točka i – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pravni subjekt podpira vsa prizadevanja za nadaljevanje delovanja JET po izteku njegove eksperimentalne faze leta 2015 in, kjer je to mogoče, vsa prizadevanja, s katerimi bi pritegnili mednarodne partnerje, ki bi zagotovili dodatno financiranje. Ta prizadevanja bi morala vključevati vzajemne dogovore za prihodnje sodelovanje Unije v DEMO in drugih načrtovanih fuzijskih reaktorjih. |
Obrazložitev | |
Ker bo projekt ITER po pričakovanjih ne bo pripravljen na obratovanje pred letom 2020, nima smisla zaključiti delovanja JET pet let pred najzgodnješim datumom začetka obratovanja ITER. | |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Cilj jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča je podpreti izvajanje direktiv Sveta 2009/71/Euratom in 2011/70/Euratom ter sklepov Sveta, ki dajejo prednost najvišjim standardom za jedrsko zaščito in varnost v Uniji ter na mednarodni ravni. Skupno raziskovalno središče predvsem zagotavlja potrebne zmogljivosti in strokovno znanje, da prispeva k ovrednotenju in izboljšanju varnosti jedrskih objektov ter varni in miroljubni uporabi jedrske energije in drugih nefisijskih aplikacij, da zagotovi znanstveno podlago za ustrezno zakonodajo Unije in v mejah svojega področja dela in pristojnosti reagira pri jedrskih dogodkih in nesrečah. Za ta namen Skupno raziskovalno središče izvaja raziskave in presoje, zagotavlja reference in standarde in izvaja namensko usposabljanje in izobraževanje. Po potrebi se bo bodo iskale tudi sinergije s Tehnološko platformo za trajnostno jedrsko energijo (SNETP) in drugimi medsektorskimi pobudami. |
Cilj jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča je podpreti izvajanje direktiv Sveta 2009/71/Euratom in 2011/70/Euratom ter sklepov Sveta, ki dajejo prednost najvišjim standardom za jedrsko zaščito in varnost v Uniji ter na mednarodni ravni. Skupno raziskovalno središče predvsem zagotavlja potrebne zmogljivosti in strokovno znanje, da prispeva k raziskavam in razvoju na področju varnosti jedrskih objektov ter varni in miroljubni uporabi jedrske energije in drugih nefisijskih aplikacij, da zagotovi znanstveno podlago za ustrezno zakonodajo Unije in v mejah svojega področja dela in pristojnosti reagira pri jedrskih dogodkih in nesrečah. Za ta namen Skupno raziskovalno središče izvaja raziskave in presoje, zagotavlja reference in standarde in izvaja namensko usposabljanje in izobraževanje. Obvezno se bodo iskale tudi sinergije s Tehnološko platformo za trajnostno jedrsko energijo (SNETP) in drugimi medsektorskimi pobudami, da se izboljšajo kadrovski in finančni viri na področju jedrskih raziskav in razvoja v Evropi. Skupno raziskovalno središče upošteva objavljene rezultate „testov izjemnih situacij“, opravljenih leta 2011 na vseh obstoječih jedrskih reaktorjih v skladu s predpisi Unije. |
Obrazložitev | |
Besedilo je zasnovano tako, da se ukrepe Skupnega raziskovalnega središča prenese na dejavnosti raziskav in razvoja na področju varnosti. Skupno raziskovalno središče ni varnostni organ, zato ne ocenjuje varnosti objektov, niti ne obvlauje izrednih razmer. Poleg tega se mora zagotoviti stroškovna učinkovitost. | |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; |
(a) izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo, izboljšanjem delovnih pogojev tistih, ki delajo z jedrskim materialom, ter pripravljenostjo na izredne razmere; |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Skupno raziskovalno središče prispeva k razvoju orodij in metod za doseganje visokih varnostnih standardov za reaktorje za jedrsko energijo, pomembne za Evropo. Ta orodja in metode vključujejo: |
Skupno raziskovalno središče prispeva k razvoju orodij in metod za doseganje visokih varnostnih standardov za reaktorje za jedrsko energijo, pomembne za Evropo v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi za raziskave v Uniji. Ta orodja in metode vključujejo: |
Obrazložitev | |
Besedilo je zasnovano tako, da dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča omejuje na njegove pristojnosti. Skupno raziskovalno središče ni varnosti organ, zato ni odgovoren za obvladovanje izrednih razmer ali nudenje ustrezne tehnične podpore. V Evropi imajo to vlogo organizacije za tehnično varnost. Ker so viri omejeni, je treba optimizirati njihovo uporabo, nujno pa je tudi usklajevanje raziskav v Evropi. | |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) modeliranje analiz hudih nesreč in metodologije za oceno mejnih vrednosti operativne varnosti jedrskih naprav, podpora oblikovanju skupnega evropskega pristopa k ocenjevanju naprednih gorivnih ciklusov in zasnov ter preiskovanje in razširjanje znanja, pridobljenega iz operativnih izkušenj. JRC bo dodatno okrepilo „evropsko klirinško hišo za povratne informacije o operativnih izkušnjah jedrskih elektrarn“ z namenom reševanja izzivov v zvezi z jedrsko varnostjo po nesreči v Fukušimi; |
(1) modeliranje analiz hudih nesreč in metodologije za oceno mejnih vrednosti operativne varnosti jedrskih naprav, podpora oblikovanju skupnega evropskega pristopa k ocenjevanju naprednih gorivnih ciklusov in zasnov ter preiskovanje in razširjanje znanja, pridobljenega iz operativnih izkušenj. JRC bo nadaljevalo dejavnosti „evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah jedrskih elektrarn“ z namenom reševanja izzivov v zvezi z jedrsko varnostjo po nesreči v Fukušimi na podlagi strokovnega znanja držav članic na tem področju; |
Obrazložitev | |
Besedilo je zasnovano tako, da dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča omejuje na njegove pristojnosti. Skupno raziskovalno središče ni varnosti organ, zato ni odgovoren za obvladovanje izrednih razmer ali nudenje ustrezne tehnične podpore. V Evropi imajo to vlogo organizacije za tehnično varnost. Ker so viri omejeni, je treba optimizirati njihovo uporabo, nujno pa je tudi usklajevanje raziskav v Evropi. | |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Razgradnja in demontaža sta obetavni tržni področji ob upoštevanju znanstvenega razvoja in varnostnih zahtev. Unija si mora zagotoviti najboljše tehnologije za te dejavnosti, saj zahtevajo vedno bolj izpopolnjene tehnike (podvodni razrez, laserski razrez, najnovejši roboti, da se odpravi človekovo posredovanje itd.). |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka c – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Skupno raziskovalno središče še naprej razvija znanstveno bazo za jedrsko varnost in zaščito. Poudarek je namenjen raziskavam temeljnih lastnosti in obnašanju aktinidov, strukturnih in jedrskih materialov. V podporo standardizaciji Unije Skupno raziskovalno središče zagotavlja najsodobnejše jedrske standarde, referenčne podatke in meritve, vključno z razvojem in izvajanjem ustreznih podatkovnih zbirk in orodij za ocenjevanje. Skupno raziskovalno središče podpira nadaljnji razvoj medicinskih aplikacij, in sicer novih metod za zdravljenje raka na podlagi alfa sevanja. |
Skupno raziskovalno središče še naprej razvija znanstveno bazo za jedrsko varnost in zaščito. Poudarek je namenjen raziskavam temeljnih lastnosti in obnašanju aktinidov, strukturnih in jedrskih materialov. V podporo standardizaciji Unije Skupno raziskovalno središče zagotavlja najsodobnejše jedrske standarde, referenčne podatke in meritve, vključno z razvojem in izvajanjem ustreznih podatkovnih zbirk in orodij za ocenjevanje. Skupno raziskovalno središče podpira nadaljnji razvoj medicinskih aplikacij, in sicer novih metod za zdravljenje raka na podlagi alfa sevanja. Skupno raziskovalno središče upošteva cilje okvira Obzorja 2020 in tudi potrebo po tem, da preprečimo vrzeli v evropskem strokovnem znanju ali „beg možganov“. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka e – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Skupno raziskovalno središče povečuje svojo usposobljenost, da zagotovi neodvisne znanstvene in tehnične dokaze za podporo razvijajoči se zakonodaji Unije o jedrski varnosti in zaščiti. |
Skupno raziskovalno središče povečuje svojo usposobljenost, da zagotovi neodvisne znanstvene in tehnične dokaze za podporo razvijajoči se zakonodaji Unije o jedrski varnosti in zaščiti ter za podporo višjim standardom na mednarodni ravni. Naravo raziskav je treba natančno opredeliti v skladu s smernicami, ki jih bodo sprejele institucije Unije, zlasti ob upoštevanju testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. |
Obrazložitev | |
Vloga Skupnega raziskovalnega središča je, da učinkovito podpira politiko EU, v tem primeru vprašanja varnosti in zaščite. Po opravljenih testih izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah je torej upravičeno čakati na smernice institucij EU za jasno opredelitev delovnega programa Skupnega raziskovalnega središča. | |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Priloga I – del 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za doseganje splošnih ciljev program Euratoma podpira dopolnilne dejavnosti (neposredne in posredne, usklajevanje in spodbujanje skupnega programiranja), ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov (kot so materiali, hladilna tehnologija, referenčni jedrski podatki, modeliranje in simulacije, daljinsko upravljanje, upravljanje odpadkov, zaščita pred sevanjem). |
Za doseganje splošnih ciljev program Euratoma podpira dopolnilne dejavnosti (neposredne in posredne, varstvo delavcev, usklajevanje in spodbujanje skupnega programiranja), ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov (kot so materiali, hladilna tehnologija, referenčni jedrski podatki, modeliranje in simulacije, daljinsko upravljanje, upravljanje odpadkov, zaščita pred sevanjem). |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program Euratoma lahko prispeva k instrumentu dolžniških sredstev in instrumentu lastniškega kapitala, ki sta bila oblikovana na podlagi okvirnega programa „Obzorje 2020“ in bosta razširjena, da bosta pokrila cilje iz člena 3. |
Program Euratoma lahko prispeva k instrumentu dolžniških sredstev in instrumentu lastniškega kapitala, ki sta bila oblikovana na podlagi okvirnega programa „Obzorje 2020“ in bosta razširjena, da bosta pokrila cilje iz člena 3 ter povečala prepoznavnost in udeležbo MSP. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Program Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) lahko financira temeljne raziskave, ki dolgoročno niso uporabne samo na jedrskem področju, ampak tudi na drugih raziskovalnih področjih, zajetih v programu Obzorje 2020. |
Obrazložitev | |
Danes Evropski raziskovalni svet ne financira temeljnih raziskav, ki so napačno označene kot jedrske, ker naj bi spadale v Euratom. Tako diskriminacijo je treba preprečiti, saj naj bi Evropski raziskovalni svet financiral vse vrste temeljnih raziskav. | |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) Prispevek k raziskovalni in razvojni agendi, ki izhaja iz priporočil, naštetih v sklepih Unije o testih izjemnih situacij, kot so tisti, povezani z modeliranjem potresov ali simulacijo taljenja jedra |
|
– Odstotek financiranih projektov,ki bodo verjetno poenostavili uporabo teh priporočil. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – točka d b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(db) Podpora dolgoročni trajnosti jedrske fisije prek izboljšav na področju podaljšanja obdobja delovanja reaktorja ali pri načrtovanju novih vrst reaktorjev |
|
– Odstotek financiranih projektov, ki bodo verjetno imeli dokazljiv vpliv na področju podaljšanja obdobja delovanja reaktorja ali pri načrtovanju novih vrst reaktorjev. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) Premik k dokazovanju izvedljivosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih fuzijskih objektov ter razvojem materialov, tehnologij in projektne zasnove |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; |
izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in razgradnjo, zaščito delavcev ter pripravljenostjo na izredne dogodke; |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
preprečevanje pomanjkanja znanja na ključnih znanstvenih in tehničnih področjih. |
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Program Obzorje 2020 ponuja Uniji številne možnosti na področju raziskav in inovacij, kar velja za področje jedrskih raziskav pa tudi za druge vidike raziskav v Uniji.
Prvotni namen Komisije je bil, da Obzorje 2020 predstavi kot skupni okvirni program, zato je primerno, da se razširi tudi na jedrske raziskave. Prispevek raziskovalcev s področja jedrske energije k vsem raziskovalnim področjem Unije je izredno pomemben, zato je primerno, da so v Obzorje 2020 vključene tudi jedrske raziskave. Trije stebri Obzorja 2020 so odličnost v znanosti, vodilni položaj v industriji in spopadanje z velikimi družbenimi izzivi, pred katerimi so Unija in njeni državljani, in bodo z vključitvijo jedrskih raziskav in raziskovalcev okrepljeni. Izvzetje jedrskih raziskav iz Obzorja 2020 bi torej oviralo prizadevanja Unije za uresničitev teh ciljev.
Ne glede na to, ali se država članica odloči za uporabo jedrske energije ali ne, bi morale imeti vse države članice koristi od jedrskih raziskav in od dodane evropske vrednosti, ki jo ponuja okvir Euratoma. Program Euratoma mora zato na vseh ravneh zagotoviti najučinkovitejšo uporabo virov in preprečevati podvajanje dela pri prizadevanjih za odličnost na področju jedrske energije.
Prizadevanja okvira Obzorja 2020 bi bilo treba enako kot v druga področja raziskav vključiti v jedrske raziskave. Evropski parlament je sedanji okvirni program Euratoma za obdobje 2012–2013 v zadnjih nekaj mesecih obravnaval v postopkih 2011/0046(NLE), 2011/0043(NLE), 2011/0045(NLE) in 2011/0044(NLE). Zmanjšanje števila poročil v okviru Euratoma je pomemben korak z vidika poenostavitve in ga je treba pozdraviti. Z vidika skupnega pravnega okvira poročevalec meni, da je v skladu s pozivi iz poročil, ki jih je nedavno sprejel Evropski parlament, pravi čas za ponovno preučitev pravnega vprašanja pravic Evropskega parlamenta v zvezi s prihodnjimi proračunskimi postopki.
Poročevalec ugotavlja, da so predlagana finančna sredstva za področje jedrske fisije v predlaganem proračunu le malo narasla. V primerjavi z višino sredstev Unije, ki so na voljo za obnovljive vire energije v okviru raznih programov, področje jedrske fisije nima primerljive ravni podpore, čeprav je priznana kot vir nizkoogljične energije.
Ko se obravnava dodeljeni proračun, bi bilo treba upoštevati tudi rezultate testov izjemnih situacij, izvedenih leta 2011. Načrtovani proračun 13,5 % za upravne odhodke se zdi neupravičeno visok in ga je treba revidirati.
ITER, JET in prihodnost fuzijske energije
Prvotni predlog Komisije je bil, da ostane financiranje projekta ITER zunaj Obzorja 2020 in večletnega finančnega okvira, vendar za to ni logičnih ali znanstvenih razlogov. Pomembno je, da nista ogrožena vodilna vloga Evrope na področju raziskav fuzijske energije in dolgoročno preživetje projekta ITER, v katerega je bilo že toliko vloženo in zato ne bi smelo biti izvzeto iz večletnega finančnega okvira.
Vključitev ITER v večletni finančni okvir in v okvir financiranja Obzorja 2020 bo omogočila boljši in celovitejši pregled sredstev, namenjenih zanj, ter ponovno potrdila njegovo mesto v prihodnjem okviru raziskovalnih dejavnosti Unije. Ta vidik je treba upoštevati v stališču Parlamenta.
Poročevalec poziva k nadaljnji podpori obstoječim fuzijskim projektom, kot je Joint European Torus (JET – Skupni evropski torus), ki še naprej zagotavlja najnatančnejše informacije o dosedanjem delu na področju fuzijske energije v Evropi. Če je Unija resno zavezana temu, da bo vse raziskave ITER preoblikovala v uporabno energijo, bi morala delovanje JET podpirati vsaj do takrat, ko se bo predvidoma začel izvajati ITER.
Podpora načrtu SET
Jedrske raziskave imajo pomembno vlogo v izvajanju strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET). Da bi nadaljevali uresničevanje načrta in pomagali izpolniti dva od ključnih stebrov Obzorja 2020 (vodilni položaj v industriji in veliki družbeni izzivi), poročevalec v svojih spremembah poziva, naj se delo načrta SET nadaljuje skozi vse obdobje 2013–2018 in tudi pozneje. Sem spada podpora delu platform in organov, kot so evropska industrijska pobuda za trajnostno jedrsko energijo, tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo in tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije.
Medsektorski ukrepi
Poročevalec želi ponovno poudariti, da je poenostavitev potrebna na vseh ravneh, zato pozdravlja vse, kar je v predlogu Komisije temu namenjeno. Evropski parlament je obravnaval vprašanje poenostavitve v predhodnih poročilih o okvirnem programu za raziskave – o vmesni oceni sedmega okvirnega programa (2011/2043(INI)), o poenostavitvi izvajanja okvirnih programov za raziskave (2010/2079(INI)) in o zeleni knjigi Spremeniti izzive v priložnosti (2011/2107(INI)), ki so dobila široko podporo v Parlamentu in so odražala poglede gospodarstva in akademskega sveta. Komisija mora resno obravnavati potrebo po večji poenostavitvi, novi pristop pa mora odsevati spremembo v razmišljanju Komisije, zlasti glede upravnih bremen. Uporabnikom prijaznejši pristop, ki bo nagrajeval odličnost, je primernejši od zgolj nagrajevanja upravnih zmogljivosti.
Dosleden pristop je treba ohranjati na vseh različnih področjih okvira. Razmisliti bi bilo treba o vzpostavitvi centralne storitve posredovanja za upravičence in uradnike Komisije, ki bi zagotavljala jasnost v primeru različnih razlag. Predlagano znižanje revizijskega praga s 375 000 EUR v sedmem okvirnem programu na 325 000 EUR v Obzorju 2020 bi najverjetneje še povišalo birokratske stroške in bi ga bilo treba ponovno preučiti. Možnost, da institucije uporabijo metodologijo ugotavljanja celotnih ekonomskih stroškov za uveljavljanje dejanskih stroškov, bi morali ohraniti. Čeprav je treba pozdraviti številne izboljšane metode povračila stroškov, moramo zagotoviti dodatno jasnost glede različnih oblik povračila stroškov, da se prepreči dodatna zmeda.
Družbene cilje Obzorja 2020, ki spodbujajo bolj uravnoteženo zastopanost spolov med raziskovalci in si prizadevajo za večjo mobilnost raziskovalcev, je treba ohranjati skozi celoten program in bi jih morali uresničevati z neposrednimi in posrednimi ukrepi.
Širša udeležba in MSP
Komisija je poskušala obravnavati težave MSP v celotnem okviru Obzorja 2020, kar je primerno, če upoštevamo njihov pomen za evropsko gospodarstvo in njihove ranljivosti po finančni krizi. Razrešiti je treba premajhno zastopanost MSP na številnih področjih v verigi jedrskih raziskav.
Sedanje programe za financiranje MSP, kot so program Eureka Eurostars in deli dejavnosti Marie Curie, je treba odpreti za jedrske raziskovalce.
Pri financiranju ni dovolj, da imajo MSP le dostop do namenskih instrumentov za MSP, temveč bi morala imeti MSP, ki se ukvarjajo z jedrskimi raziskavami, dostop do vseh finančnih instrumentov.
Na vseh ravneh bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov zagotovili ustrezno ravnovesje med industrijo, MSP in akademskim svetom.
Uporaba inovativnih finančnih instrumentov bo ključnega pomena v celotnem okviru Obzorja 2020 in dostop do njih ne bi smel biti otežen za MSP. Skupno raziskovalno središče bi moralo v svoji komunikacijski vlogi to upoštevati kot neposreden ukrep za večje koriščenje sredstev Euratoma s strani MSP ter v ta namen razviti ustrezne komunikacijske strategije.
Preprečevanje „vrzeli v strokovnem znanju“ ali „bega možganov“
Z vidika drugega stebra Obzorja 2020 (vodilni položaj v industriji) je ključno, da se izognemo pomanjkanju strokovnega znanja na področju jedrske energije. Vsa področja fisije in fuzije bi bilo treba ohraniti v Uniji. Da bi tveganje bega možganov zmanjšali, poročevalec v predlogih sprememb predlaga izboljšanje delovnih pogojev za raziskovalce.
Evropski raziskovalni svet (ERC) bo imel pomembno vlogo pri tem, da privabi in ohrani odlične raziskave v Evropi, in to vlogo bi mu morali priznati. Proračun za ERC ne bi smel pasti pod predlagano 77-odstotno zvišanje.
Mednarodno sodelovanje
Poudariti je treba pomen mednarodnega sodelovanja za določanje in spodbujanje varnostnih ukrepov danes in v prihodnje. Mednarodno sodelovanje je pomembno tudi za spodbujanje dostopa raziskovalcev Unije do držav z manj razvito jedrsko industrijo.
Predlogi Obzorja 2020 na splošno niso dovolj jasni, ko gre za mednarodno sodelovanje, zato je na tem področju potrebna večja jasnost. Potrebno je tudi sodelovanje s partnerji zunaj Unije, ki bi lahko vodilo do mednarodno usmerjenih razpisov, temelječih na preglednem postopku.
Med mnogimi reaktorji, ki se gradijo in so načrtovani v naslednjih treh desetletjih, so številni v državah nečlanicah Unije ali OECD, zato ponujajo veliko priložnost za izvoz evropskih varnostnih standardov. To je priložnost tudi za znanstvenike, ki so se izobraževali v Uniji, ali za podjetja s sedežem v Uniji, da pomagajo premostiti morebitne vrzeli v strokovnem znanju v nastajajočih jedrskih državah. Pomeni pa tudi veliko priložnost za številne države zunaj Unije in zunaj OECD, da se seznanijo z varnostnimi standardi Unije in stopnjami odličnosti, ki prevladujejo v Uniji.
Poročevalec je v svojih predlogih sprememb poudaril več vidikov, ki jih je treba pri tej zadevi upoštevati, na primer potencialni učinek jedrske energije na širjenje jedrskega orožja in jedrski terorizem ter čezmejne vidike jedrske varnosti.
Dodatna sredstva Unije
Treba je priznati in poudarjati vlogo, ki jo lahko imajo strukturni skladi pri pomoči k financiranju projektov jedrskih raziskav, kot je SUSEN v Češki republiki. K uporabi sredstev ESRR za razvoj strategij pametne specializacije bi bilo treba spodbujati tudi regije, ki lahko pomagajo razvijati regionalne grozde za jedrske raziskave.
MNENJE Odbora za proračun (18.9.2012)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu sklepa Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije
(COM(2011)0812 – C7‑0009/2012 – 2011/0400(NLE))
Pripravljavec mnenja: Nils Torvalds
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in jih ni mogoče dokončno določiti, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; opozarja, da bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bi Uniji omogočili uresničevanje njenih obstoječih prednostnih nalog v okviru njenih politik in novih nalog iz Lizbonske pogodbe ter odzivanje na nepredvidene dogodke; poudarja, da bo tudi ob najmanj 5-odstotnem povečanju ravni sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru glede na ravni iz leta 2013 mogoč le delen prispevek k doseganju dogovorjenih ciljev in zavez ter načela solidarnosti Unije; poziva Svet, naj, če se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti; |
|
_______________ |
|
1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266. |
Predlog spremembe 3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1c. dalje opozarja, da bi morala biti v naslednjem večletnem finančnem okviru proračunska sredstva bolj osredotočena na področja, ki spodbujajo gospodarsko rast in konkurenčnost, na primer raziskave in inovacije, v skladu z načeli evropske dodane vrednosti in odličnosti; |
Predlog spremembe 4 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 d (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1d. predvsem poudarja, da v tej resoluciji Evropskega parlamenta poziva k bistvenemu povečanju ustreznih izdatkov glede na leto 2013, da bi okrepili, spodbudili in zagotovili financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Uniji; |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) S podpiranjem jedrskih raziskav bo program Skupnosti za raziskave in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma) prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, sprejetega z Uredbo (EU XX/XXXX z dne [….] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), omogočil izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. |
(3) S podpiranjem jedrskih raziskav in inovacijske odličnosti bo program Skupnosti za raziskave in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma) prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, sprejetega z Uredbo (EU št. .../..... z dne [….] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), omogočil izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora; poleg tega bi si morali prizadevati za nadaljnjo uporabo strukturnih skladov za jedrske raziskave in zagotoviti uskladitev sredstev z raziskovalnimi prednostnimi nalogami Skupnosti, ne da bi pri tem ogrozili načelo odličnosti. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji in prihodnjem izkoriščanju ITER. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije“ (v nadaljnjem besedilu: fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007. Dejavnosti fuzije za energijo, vključno z ITER, je treba urejati s posebnim zakonodajnim aktom. |
(6) S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji in prihodnjem izkoriščanju ITER. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije“ (v nadaljnjem besedilu: fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007. Dejavnosti fuzije za energijo, vključno z ITER, je treba urejati s posebnim zakonodajnim aktom. S tem ločenim zakonodajnim aktom bo določen jasno razmejen najvišji znesek za prispevek iz proračuna Unije za projekt ITER za obdobje 2014-2018. Ta najvišji znesek se obravnava kot dodatek k predlaganemu proračunu Komisije za program Obzorje 2020, okvirni program EURATOM ali druge programe Unije. Morebitna dodatna sredstva nad najvišjim zneskom ne bi smela vplivati na druge projekte, financirane iz proračuna Unije, in bi jih bilo treba financirati s povečanjem zgornje meje večletnega finančnega okvira ali z dodatnimi viri nad zgornjimi mejami, kot ustrezno. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva preusmeritev evropskega fuzijskega programa. Večji poudarek je treba nameniti dejavnostim v podporo ITER. To racionalizacijo je treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v fuzijski znanstveni skupnosti. |
(7) Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva preusmeritev evropskega fuzijskega programa. Večji poudarek je treba nameniti dejavnostim v podporo ITER, hkrati pa zagotoviti ustrezen nadzor nad tveganjem in se izogniti prekoračitvam predvidenih stroškov. To racionalizacijo je treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v fuzijski znanstveni skupnosti ali drugih uspešnih programov Unije. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Čeprav se lahko vsaka država članica posebej odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je vloga Unije v interesu vseh držav članic oblikovati okvir za podporo skupnih vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Zato so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC ključno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije. |
(10) Čeprav se lahko vsaka država članica posebej odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je vloga Unije v interesu vseh držav članic oblikovati okvir za podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije, zlasti fisijskih reaktorjih nove generacije, s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Zato so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC ključno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Doseči je treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost je treba nameniti sodelovanju malih in srednje velikih podjetij. |
(16) Doseči je treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi odličnost raziskav in inovacij lahko prispevala k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost je treba nameniti sodelovanju malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega bi bilo treba omogočiti nadaljnjo uporabo strukturnih skladov za jedrske raziskave in delno uskladitev teh sredstev s raziskovalnimi prednostnimi nalogami Skupnosti, ne da se pri tem ogrozi načelo odličnosti. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je poudaril Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav Unije bolj temeljiti na zaupanju udeležencem in dopuščati večja tveganja. |
(19) Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je poudaril Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 11. novembra 20101 in 8. junija 20112 pozval h koreniti poenostavitvi financiranja programov Unije za raziskave in razvoj. V prvi resoluciji je pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav Unije bolj temeljiti na zaupanju udeležencem in dopuščati večja tveganja, v drugi pa je poudaril, da bi moralo biti vsakršno povečanje sredstev pospremljeno s korenito poenostavitvijo postopkov financiranja. |
|
_____________ |
|
1 UL C 74E, 13.3.2012, str. 34. |
|
2 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Finančne interese Evropske unije je treba ščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in, če je primerno, kazni. Revidirana strategija nadzora, ki se preusmerja od zmanjševanja stopnje napak na nadzor na podlagi tveganja in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. |
(20) Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu izdatkov zaščiteni s potrebnimi, sorazmernimi in učinkovitimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi globe. Revidirana strategija nadzora, ki se preusmerja od zmanjševanja stopnje napak na nadzor na podlagi tveganja in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Člen 7 Pogodbe Euratom prenaša odgovornost za izvajanje programa Euratoma na Komisijo. Za namene izvajanja programa Euratoma, razen njegovih neposrednih ukrepov, bi moral Komisiji pomagati posvetovalni odbor držav članic, s čimer se zagotovi ustrezno usklajevanje z nacionalnimi politikami na področjih, ki jih ureja ta program za raziskave in usposabljanje. |
(25) Člen 7 Pogodbe Euratom prenaša odgovornost za izvajanje programa Euratoma na Komisijo. Za namene izvajanja programa Euratoma, razen njegovih neposrednih ukrepov, bi moral Komisiji pomagati posvetovalni odbor držav članic, s čimer se zagotovi ustrezno usklajevanje z nacionalnimi politikami na področjih, ki jih ureja ta program za raziskave in usposabljanje, ter močne sinergije in dopolnjevanje med evropskim proračunom ter nacionalnimi in regionalnimi proračuni. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) Poraba sredstev Unije in držav članic, namenjenih za raziskave in inovacije, bi morala biti bolj usklajena, da se zagotovi povezljivost, večjo učinkovitost in prepoznavnost, pa tudi, da se ustvarijo boljše proračunske sinergije. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – točka (e a) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) „malo ali srednje podjetje“ pomeni pravni subjekt, ki izpolnjuje merila iz priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 20031. |
|
_________ |
|
1 UL L 124, 30.5.2003 str.36. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena. |
(h) zagotovitev razpoložljivosti in uporabe ter spodbujanje razvoja novih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa Euratoma znašajo 1 788,889 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način: |
1. V smislu točke [18] Medinstitucionalnega sporazuma z dne .../… med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju pri proračunskih zadevah in dobrem finančnem upravljanju znašajo finančna sredstva za izvajanje programa Euratoma 1.788.889 milijonov EUR. Ta znesek pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ. Razdeli se na naslednji način: |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Financiranje projekta ITER v obdobju 2014–2020 ni zajeto v omenjenih finančnih sredstvih in se določi s sklepom Sveta xxx/xxx |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ brez poseganja v določbe uredbe, ki določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in Medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Skupnost še naprej uporablja strukturne sklade za jedrske raziskave in zagotovi uskladitev sredstev z raziskovalnimi prednostnimi nalogami Skupnosti, ne da bi pri tem ogrozila načelo odličnosti. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) pobude, namenjene povečevanju ozaveščenosti in lažjemu dostopu do financiranja iz programa Euratoma, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane; |
(a) pobude, namenjene povečevanju ozaveščenosti in lažjemu dostopu do financiranja iz programa Euratoma, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane, na primer, da bi mala in srednja podjetja črpala več razpoložljivih sredstev in v večji meri sodelovala v programu Euratom; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Do 31. maja 2017 ter ob upoštevanju naknadnega ocenjevanja 7. okvirnega programa Euratoma, določenega s Sklepom 2006/970/Euratom, in programa Euratoma (2012–2013), določenega s Sklepom 20XX/XX/Euratom, ki bo zaključeno do konca leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi vmesno ocenjevanje programa Euratoma v zvezi z doseganjem ciljev na ravni rezultatov in napredka pri doseganju učinkov in nadaljnjo ustreznostjo vseh ukrepov, učinkovitostjo in uporabo sredstev, področjem za dodatne poenostavitve in evropsko dodano vrednostjo. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. |
Do 31. maja 2016 ter ob upoštevanju naknadnega ocenjevanja 7. okvirnega programa Euratoma, določenega s Sklepom 2006/970/Euratom, in programa Euratoma (2012–2013), določenega s Sklepom 20XX/XX/Euratom, ki bo zaključeno do konca leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi vmesno ocenjevanje programa Euratoma v zvezi z doseganjem ciljev na ravni rezultatov in napredka pri doseganju učinkov in nadaljnjo ustreznostjo vseh ukrepov, učinkovitostjo in uporabo sredstev, področjem za dodatne poenostavitve in evropsko dodano vrednostjo. Ocena upošteva tudi vidike, ki so povezani z dostopom do možnosti financiranja za izboljšanje odličnosti znanosti Unije in inovacijskih temeljev za mala in srednja podjetja ter za spodbujanje zastopanosti obeh spolov. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. |
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
6.9.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
29 3 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Richard Ashworth, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Derek Vaughan, Angelika Werthmann |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Maria Da Graça Carvalho, Edit Herczog, Jürgen Klute, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis, Nils Torvalds |
||||
MNENJE Odbora za pravne zadeve (18.9.2012)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020
(COM(2011)0812 – C7‑0009/2012 – 2011/0400(NLE))
Pripravljavec mnenja: Piotr Borys
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ta uredba je del svežnja Obzorje 2020, ki ga je Komisija predstavila v novembru 2011. Cilj svežnja je vzpostavitev okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020.
Politika raziskav in inovacij je za konkurenčnost Evropske unije posebej pomembna. Njen cilj je prilagajanje EU spremembam v svetu z raziskovalno politiko, ki bo Uniji zagotavljala vodilno vlogo na področju tehnologije in tako ustvarjala delovna mesta ter krepila gospodarstvo.
Ta uredba Sveta vzpostavlja tisti del svežnja Obzorja 2020, ki se nanaša na Evropsko skupnost za atomsko energijo. Pravna podlaga za to uredbo je člen 7 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Ta člen določa, da se Euratomovi raziskovalni programi pripravijo vsakih pet let, zato se v svežnju Obzorje 2020 del o Euratomu nanaša le na obdobje 2014–2018.
Člen 7 Parlamentu ne daje nobenih pristojnosti pri vzpostavljanju raziskovalnih programov v okviru Euratoma. Ne glede na to je Svet v pismu z dne 6. januarja 2012 sporočil sklep, da se o tej uredbi posvetuje s Parlamentom. Odbor se želi imenu Parlamenta zahvaliti Svetu za popravo te pomanjkljivosti v pogodbah in vključitev Parlamenta v postopek.
Interes Odbora za pravne zadeve pri tej uredbi je v veliki meri omejen na etično problematiko, saj je med drugim odgovoren za etična vprašanja, povezana z novimi tehnologijami.
Jedrska energija sproža celo vrsto etičnih vprašanj, ki so večinoma povezana z varnostjo atomske energije in s problemom odstranjevanja odpadkov.
Zato želi odbor čestitati Komisiji za osnutek programa, ki pripisuje velik pomen izboljšanju jedrske varnosti.
Želi tudi opozoriti na člen 10 osnutka uredbe, po katerem morajo biti financirane raziskovalne dejavnosti skladne z etičnimi načeli. Najpomembnejše med temi etičnimi načeli je seveda to, da mora biti raziskovanje, ki ga financira EU, osredotočeno izključno na uporabo jedrske znanosti v civilne namene.
Odbor za pravne zadeve zato poziva Parlament, naj odobri osnutek uredbe, predvsem zato, ker je v predlogu jasno navedeno, da bo vsaka država članica tudi v prihodnje svobodno odločala, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne.
******
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da predlaga odobritev predloga Komisije.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
18.9.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Eva Lichtenberger, Angelika Niebler, Dagmar Roth-Behrendt, József Szájer |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jacek Włosowicz |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
28.11.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 5 4 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Alejo Vidal-Quadras |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Vladimír Remek, Peter Skinner, Silvia-Adriana Ţicău |
||||