POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

11.12.2012 - (COM(2011)0934 – C7‑0519/2011 – 2011/0461(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Elisabetta Gardini
Pripravljavka mnenja (*): Michèle Striffler, Odbor za razvoj
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(COM(2011)0934 – C7‑0519/2011 – 2011/0461(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0934),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0519/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0003/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in da ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki bo določila večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020;

3.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[1]; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje obstoječe politične prednostne naloge in nove naloge iz Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom; poudarja, da se tudi ob povišani ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za 5 ali več odstotkov v primerjavi z letom 2013 lahko nameni uresničevanju dogovorjenih ciljev, obveznosti in načelu solidarnosti Unije le omejen prispevek;

4.  ponovno opozarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo¹ določil, da je civilna zaščita (člen 196 PDEU) eno od področij, na katerem je Unija z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe pridobila pomembna nova pooblastila, in v zvezi s tem opozarja na člen 311 PDEU, ki vsebuje zahtevo, da si Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva;

5.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) da sta se v zadnjih letih močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da smo se znašli v položaju, ko je verjetno, da bodo prihodnje nesreče hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti, je celosten pristop k obvladovanju nesreč vse pomembnejši. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih.	(1) V zadnjih letih sta se močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Prihodnje nesreče bodo verjetno hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe z nesorazmernimi posledicami na države v razvoju in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti. Zaradi tega je nujno treba preseči nekakšen sistem sprotnega usklajevanja in vzpostaviti učinkovit evropski mehanizem za obvladovanje nesreč, ki bo osnovan na celostnem pristopu. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem Unije na področju civilne zaščite, naj bi primarno zajemala ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. Ob vseh teh nesrečah se lahko za civilno zaščito in druge vrste nujne pomoči zaprosi kot dopolnitev odzivnih možnosti prizadete države.	Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem Unije na področju civilne zaščite, naj bi primarno zajemala ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. Ob vseh teh nesrečah se lahko za civilno zaščito in druge vrste nujne pomoči zaprosi kot dopolnitev odzivnih možnosti prizadete države in njenih pristojnih organov, tudi regionalnih in lokalnih, ki se s temi težavami srečujejo najbolj neposredno.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Ker člen 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da morajo Unija in njene države članice delovati skupaj v duhu solidarnosti, če je država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. Mehanizem bi moral imeti poglavitno vlogo pri izvajanju člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije in dati na razpolago njene vire in zmogljivosti, kadar je to potrebno.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen in pravočasen prispevek k preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ta sklep zato ne bi smel vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep, niti na odgovornost držav članic, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju.	(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten, konkreten in pomemben izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen, celovit, učinkovit in pravočasen prispevek k skladnemu preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ker pa je predvsem odgovornost držav članic, da ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti svojih sistemov kriznega upravljanja, ta sklep ne vpliva na navedeno odgovornost ali vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep.
Obrazložitev
Predlog spremembe dodatno poudarja, da so za civilno zaščito odgovorne predvsem države članice.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Pri uporabi mehanizma bi bilo treba ustrezno upoštevati zakonodajo Unije in njene mednarodne obveznosti ter izkoristiti sinergije z relevantnimi pobudami Unije, kot so evropski program za spremljanje Zemlje (GMES – European Earth monitoring programme), evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP – European Programme for Critical Infrastructure Protection) in skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE – Common Information Sharing Environment).	(5) Pri uporabi mehanizma bi bilo treba ustrezno upoštevati zakonodajo Unije in njene mednarodne obveznosti ter izkoristiti sinergije z relevantnimi pobudami Unije, kot so evropski program za spremljanje Zemlje (GMES – European Earth monitoring programme), Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP – European Programme for Critical Infrastructure Protection) in skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE – Common Information Sharing Environment), ter sklada, ki jih zajema Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, in o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu] in instrumenti za zunanje ukrepanje.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjene zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Zato bi moral biti v mehanizem vključen splošen okvir za obveščanje o njih in njihovo izvajanje.	(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen in integriran okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjen zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam ter odzivanju nanje s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Zato bi moral biti v mehanizem vključen splošen okvir za pripravo, obveščanje, minimalne zahteve glede vsebine in izvajanje tovrstnih načrtov. Komisija bi morala oblikovati in posodabljati smernice za sestavo tovrstnih načrtov, da bi olajšala njihovo primerljivost in združljivost.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Preprečevanje je osrednjega pomena za zaščito pred nesrečami in zahteva nadaljnje ukrepanje, k čemur sta pozvala tudi Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 30. novembra 2009 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. septembra 2010 v zvezi s sporočilom Komisije z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“.	(7) Učinkoviti ukrepi preprečevanja so bistveni za učinkovito zaščito prebivalstva pred nesrečami. Preprečevanje zahteva nadaljnje ukrepanje, k čemur sta pozvala tudi Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 30. novembra 2009 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. septembra 2010 v zvezi s sporočilom Komisije z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“, vključno z ustreznim upoštevanjem verjetnih posledic podnebnih sprememb in potrebe po ustreznih ukrepih za prilagoditev.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati.	(9) Unija bi morala pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov z nadaljnjim razvijanjem sistemov in boljšo integracijo odkrivanja in zgodnjega opozarjanja. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske in telekomunikacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati in spodbujati inovativne pristope. Generalni direktorat Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito ter nacionalne službe za civilno zaščito bi morali tesno sodelovati.
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo.	(12) Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije prostovoljno razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zmogljivostim civilne zaščite na obmejnih območjih držav članic.
Obrazložitev
Treba je jasno navesti, da je razvoj modulov prostovoljen.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.	(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki za ravnanje v izrednih razmerah, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij s spodbujanjem zgledov dobre prakse.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.	(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, ki se usklajuje z obstoječimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strukturami, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi moral mehanizem omogočati zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja na nesreče in zagotovitev razpoložljivosti ključnih zmogljivosti je treba pripraviti referenčne scenarije za glavne vrste nesreč, kartirati ključne obstoječe zmogljivosti, ki so na razpolago v državah članicah, načrtovati krizno ukrepanje za uporabo zmogljivosti in razviti evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic. Na podlagi kriznega načrtovanja bi bilo mogoče določiti tudi, ali so zmogljivosti držav članic za odzivanje v izrednih razmerah popolne ali ne, ter možnosti za njihovo dopolnitev z zmogljivostmi, katerih razvoj bi podprla Unija in ki bi se uporabljale po vsej Uniji.	(14) Za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja na nesreče in zagotovitev razpoložljivosti ključnih zmogljivosti je treba pripraviti referenčne scenarije za glavne vrste nesreč, kartirati ključne obstoječe zmogljivosti, ki so na razpolago v državah članicah, načrtovati krizno ukrepanje za uporabo zmogljivosti in razviti evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic. Na podlagi kriznega načrtovanja bi bilo mogoče določiti tudi, ali so zmogljivosti držav članic za odzivanje v izrednih razmerah popolne ali ne, ter možnosti za njihovo dopolnitev z zmogljivostmi, katerih razvoj bi podprla Unija in ki bi se uporabljale po vsej Uniji. Referenčne scenarije in krizne načrte pa je treba obravnavati z določeno mero prožnosti, da bi omogočili prilagajanje načrtov za odzivanje na potrebe v primeru konkretnih nesreč.
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Kot podporna mesta za predhodno pripravo logistike in virov ter odziv Evropske unije v primeru nesreč je treba obravnavati tudi različne stalne oblike navzočnosti držav članic po svetu, zlasti vojaška oporišča in platforme.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Kar zadeva intervencije pomoči v okviru odzivanja na nesreče zunaj Unije bi moral mehanizem omogočati in podpirati ukrepanje držav članic in Unije kot celote, da bi se spodbujala skladnost mednarodnega delovanja na področju civilne zaščite. Kjer je prisotna Organizacija združenih narodov, ima splošno usklajevalno vlogo v operacijah nujne pomoči v tretjih državah. Pomoč v okviru tega mehanizma bi bilo treba usklajevati z Organizacijo združenih narodov in drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji, da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno uporabljali in da bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. Okrepljeno usklajevanje pomoči civilne zaščite prek mehanizma je predpogoj za podpiranje celotne koordinacije prizadevanj in zagotavljanje celovitega prispevka Unije k skupnim reševalnim prizadevanjem. Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Unije ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.	(15) Kar zadeva intervencije pomoči v okviru odzivanja na nesreče zunaj Unije bi moral mehanizem omogočati in podpirati ukrepanje držav članic in Unije kot celote, da bi se spodbujala skladnost mednarodnega delovanja na področju civilne zaščite. Kjer je prisotna Organizacija združenih narodov, ima splošno usklajevalno vlogo v operacijah nujne pomoči v tretjih državah. Pomoč v okviru tega mehanizma bi bilo treba usklajevati z Organizacijo združenih narodov in drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji, zlasti nevladnimi humanitarnimi organizacijami. Cilj tega je, da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno uporabljali in da bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. Okrepljeno usklajevanje pomoči civilne zaščite prek mehanizma je predpogoj za podpiranje celotne koordinacije prizadevanj in zagotavljanje celovitega prispevka Unije k skupnim reševalnim prizadevanjem. Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost, upoštevanje in soudeležbo nevladnih humanitarnih organizacij in komplementarnost splošnega odziva Unije ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Izboljšati je treba razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.	(16) Izboljšati je treba dostopnost prevoza v vseh regijah EU ter razpoložljivost in hitrost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi usklajevala in združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril. V primeru nesreče izven Unije bi bilo treba pri vprašanju razpoložljivosti prevoznih sredstev upoštevati obstoječe sisteme (OZN, Nato in države članice).
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Kjer je uporaba vojaških zmogljivosti v podporo operacijam civilne zaščite primerna, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva.	(19) Uporaba vojaških sredstev pod civilnim nadzorom kot zadnja možnost pogosto pomembno prispeva k odzivanju na nesreče. Kjer je uporaba vojaških zmogljivosti kot zadnja možnost v podporo operacijam civilne zaščite primerna, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, ter „smernicami ZN o uporabi tujih vojaških in civilnih zmogljivosti pri pomoči ob nesrečah“ (Smernice iz Osla, rev. 1.1 iz leta 2007), da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva.
Obrazložitev
Uporaba vojaških sredstev lahko pomembno prispeva k odzivanju na nesreče zlasti v zvezi s specializiranimi sredstvi, strateškim dviganjem ali težko strojegradnjo. Vendar mora biti vedno zadnja možnost in v skladu s „Smernicami iz Osla“ o uporabi tujih vojaških in civilnih zmogljivosti pri pomoči ob nesrečah (revizija 1.1 iz leta 2007).
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Uvodna izjava 20 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Da se dopolnijo določbe tega sklepa, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z vzpostavitvijo in vodenjem središča za odzivanje v izrednih razmerah (ERC) ter določanjem delovanja skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč; določanjem pogojev za opredelitev modulov in splošnih zahtev za njihovo delovanje in interoperabilnost; vzpostavljanjem pogojev za vire, ki so na voljo za intervencije pomoči; določanjem delovanja evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah (EERC) s prostovoljnim združevanjem zmogljivosti, ciljev zmogljivosti za evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, zahtev glede interoperabilnosti in kakovosti za zmogljivosti v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, in postopka za certificiranje in registracijo zmogljivosti; določanjem načinov za obravnavo vrzeli v zmogljivosti; opredelitvijo namena, vsebine, strukture, organizacije in ciljne skupine programa usposabljanja ter omrežja za usposabljanje; določanjem postopka za odzivanje na večje nesreče ali preteče večje nesreče v Uniji in zunaj nje; določanjem delovanja ekip strokovnjakov in pogojev za izbor, pošiljanje in odpoklic ekipe strokovnjakov; določanjem stopnje podrobnosti informacij o opremi in prevoznih sredstvih ter določanjem postopkov za opredelitev take opreme in sredstev ter za zagotovitev dodatnih prevoznih sredstev; določanjem postopka za vložitev prošnje za podporo in odločanje o dodelitvi finančne podpore Unije za prevoz; in sprejemanjem letnih delovnih programov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Obrazložitev
Podrobne ukrepe za delovanje mehanizma, ki se uporabljajo splošno in so namenjeni dopolnitvi temeljnega akta, je treba sprejeti z delegiranimi in ne z izvedbenimi akti. Osnutek poročila precej spreminja predlog Komisije in uvaja delegirane akte, v katerih so izpolnjeni pogoji iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, in zlasti v skladu s postopkom pregleda.	(21) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vodenjem postopka za certificiranje in registracijo zmogljivosti evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah in vlogami za financiranje iz tretjih držav. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, in zlasti v skladu s postopkom pregleda.
Obrazložitev
V uvodni izjavi je treba natančno opredeliti področje uporabe izvedbenih aktov.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) podpira, koordinira in dopolnjuje ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da se izboljša učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljanje nanje in odzivanje v njih.	1. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) krepi sodelovanje med državami članicami in Unijo na področju civilne zaščite ter spodbuja sodelovanje, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter izrednih razmer za pripravljanje nanje in odzivanje v njih.
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.	2. Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Posredovanje Unije krepi zmogljivosti držav članic za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, da bi se uspešno spopadale z večjimi nesrečami in pri tem čim bolj zmanjšale človeške žrtve in materialno škodo. Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije.	3. Podporni, usklajevalni in dopolnilni ukrepi Unije krepijo zmogljivosti držav članic za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, da bi se uspešno spopadale z večjimi nesrečami in pri tem čim bolj zmanjšale predvsem človeške žrtve, pa tudi škodo v okolju in materialno škodo. Na ravni Unije si je mogoče prizadevati za uspešnejši in hitrejši mehanizem in za hitrejše zagotavljanje virov, medtem ko države članice ohranjajo svojo individualno odgovornost.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Mehanizem ne vpliva na odgovornost, ki jo imajo države članice, da ljudi, okolje in premoženje na lastnem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti svojih sistemov kriznega upravljanja, da se lahko ustrezno spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.	5. Mehanizem ne vpliva na primarno odgovornost držav članic, da ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter svojim sistemom kriznega upravljanja zagotovijo zadostne zmogljivosti in vire, da se lahko ustrezno in dosledno spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta sklep se uporablja za ukrepe pomoči pri odzivanju na neposredne škodljive posledice večjih nesreč ne glede na njihovo naravo, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje, če je bila v skladu s tem sklepom predložena prošnja za pomoč.	2. Ta sklep se uporablja za ukrepe pomoči pri odzivanju na neposredne škodljive posledice večjih nesreč ne glede na njihovo naravo, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje, tudi v državah iz člena 28(1), če je bila po prošnji za pomoč v skladu s tem sklepom sprejeta odločitev o posredovanju.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta sklep ob nesreči upošteva posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Unije.	3. Ta sklep ob nesreči upošteva posebne prednosti in potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Unije ter pridruženih čezmorskih držav in ozemelj.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja;	(a) doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic, spodbujanjem kulture preprečevanja in izboljšanjem sodelovanja med civilno zaščito in drugimi pristojnimi službami;
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) okrepitev stanja pripravljenosti Unije za odzivanje v nesrečah;	(b) okrepitev stanja pripravljenosti držav članic in Unije za odzivanje v nesrečah;
Predlog spremembe  27 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) povečanje ozaveščenosti javnosti o večjih nesrečah in pripravljenosti nanje.
Obrazložitev
Posebna raziskava Eurobarometer 383 o civilni zaščiti, izvedena v februarju in marcu 2012, je pokazala, da državljani EU izražajo visoko stopnjo zaskrbljenosti glede nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč, vendar je njihova ozaveščenost o ukrepih EU na tem področju nizka. 75 % jih izraža zaskrbljenost glede razlitja nafte in jedrskih nesreč, 67 % pa glede poplav in potresov. Le 38 % državljanov v EU-27 ve, da ima EU usklajevalno vlogo pri ukrepanju na področju civilne zaščite v EU in zunaj nje.
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Napredek pri izpolnjevanju specifičnih ciljev iz odstavka 1 se ocenjuje na podlagi kazalnikov, med drugim:	2. Napredek pri izpolnjevanju specifičnih ciljev iz odstavka 1 se ocenjuje na podlagi skupnih kazalnikov, med drugim:
Predlog spremembe  29 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) napredka pri izvajanju okvira za preprečevanje nesreč, merjenega s številom držav članic, ki imajo oblikovane načrte za obvladovanje nesreč, kot so določeni v členu 4;	(a) napredka pri izvajanju okvira za preprečevanje nesreč, merjenega s številom držav članic, ki imajo oblikovane načrte za obvladovanje tveganj, kot so določeni v členu 6;
Obrazložitev
Ker se izraz „načrt za obvladovanje tveganj“ uporablja v celotnem besedilu predloga, je treba uskladiti terminologijo v tej točki.
Predlog spremembe  30 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) napredka pri povečanju ravni pripravljenosti na nesreče, merjenega s številom zmogljivosti za odziv, ki so na voljo za nujno posredovanje v okviru mehanizma, ter stopnjo njihove interoperabilnosti;	(b) napredka pri povečanju ravni pripravljenosti na nesreče, merjenega s številom zmogljivosti za odziv, ki so na voljo za nujno posredovanje v okviru mehanizma, stopnjo njihove interoperabilnosti ter učinkovitostjo odkrivanja in zgodnjega opozarjanja;
Predlog spremembe  31 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) napredka pri izboljšanju odzivanja na nesreče, merjenega s hitrostjo in ravnjo koordinacije intervencij v okviru mehanizma ter primernostjo pomoči glede na potrebe na terenu.	(c) napredka pri izboljšanju odzivanja na nesreče, merjenega s hitrostjo in ravnjo koordinacije intervencij in storitev v okviru mehanizma ter primernostjo pomoči glede na potrebe na terenu.
Predlog spremembe  32 Predlog sklepa Člen 4 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. „nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje;	1. „nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki jo je povzročil človek ali je posledica naravnih pojavov in ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje, premoženje ali kulturno dediščino;
Obrazložitev
Pomembno je razlikovati med nesrečami, ki jih je povzročil človek (politični nemiri, oboroženi konflikti), in nesrečami, ki nastanejo kot posledica naravnih pojavov, saj se vprašanja in pravila intervencije pomoči (humanitarna in civilna zaščita) razlikujejo glede na ozadje.
Predlog spremembe  33 Predlog sklepa Člen 4 – točka 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. „preprečevanje“ pomeni vsak ukrep, namenjen zmanjševanju tveganj ali preprečevanju škode zaradi nesreč za ljudi, okolje ali premoženje;	5. „preprečevanje“ pomeni vsak ukrep, namenjen zmanjševanju tveganj ali preprečevanju škode zaradi nesreč za ljudi, okolje, premoženje ali kulturno dediščino;
Predlog spremembe  34 Predlog sklepa Člen 4 – točka 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. „načrt za obvladovanje tveganj“ pomeni instrument načrtovanja, ki ga država članica pripravi za predvidevanje tveganj, ocenjevanje njihovih učinkov ter razvoj, izbiro in izvedbo ukrepov za zmanjšanje tveganj in njihovih učinkov, prilagajanje njim in njihovo blažitev na stroškovno učinkovit način ter hkrati za določitev okvira za vključitev različnih instrumentov obvladovanja za sektor ali nevarnost značilnih tveganj v skupni splošni načrt;	9. „načrt za obvladovanje tveganj“ pomeni instrument načrtovanja, ki ga država članica pripravi za predvidevanje možnih tveganj, ocenjevanje njihovih učinkov ter razvoj, izbiro in izvedbo trajnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganj in njihovih učinkov, prilagajanje njim in njihovo blažitev na stroškovno učinkovit način ter hkrati za določitev okvira za vključitev različnih instrumentov obvladovanja za sektor ali nevarnost značilnih tveganj v skupni splošni načrt;
Predlog spremembe  35 Predlog sklepa Člen 4 – točka 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. „podpora države gostiteljice“ pomeni vsak ukrep, ki ga država prejemnica pomoči in tranzitne države uvedejo kot del faz pripravljenosti in odzivanja, da odstranijo predvidljive ovire za zagotavljanje in uporabo mednarodne pomoči;	10. „podpora države gostiteljice“ pomeni vsak ukrep, ki ga države prejemnice in pošiljateljice pomoči, tranzitne države in Komisija uvedejo kot del faz pripravljenosti in odzivanja, da odstranijo predvidljive ovire za zagotavljanje in uporabo mednarodne pomoči;
Obrazložitev
V skladu s sklepnimi ugotovitvami Sveta glede podpore države gostiteljice, ki jih je Svet PNZ sprejel 2. in 3. decembra 2010, in smernicami EU za podporo države gostiteljice, ki jih je sprejel Odbor za civilno zaščito, tudi države pošiljateljice pomoči in Komisija prispevajo k zagotavljanju, da operacije pripravljenosti na nesreče in odzivanja nanje potekajo nemoteno.
Predlog spremembe  36 Predlog sklepa Člen 5 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje izmenjave znanj, dobrih praks in informacij;	(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje sodelovanja in izmenjave znanj, dobrih praks in informacij, tako na ravni Unije kot in med državami članicami na makro- ali podregionalni ravni, kjer se skupnosti soočajo s podobnimi tveganji za nesreče;
Predlog spremembe  37 Predlog sklepa Člen 5 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpira in spodbuja države članice pri pripravi ocen tveganj in njihovem kartiranju;	(b) podpira in spodbuja države članice pri pripravi ocen tveganj in njihovem kartiranju ter na podlagi svojih smernic za ocenjevanje in kartiranje tveganj na področju obvladovanja nesreč in v sodelovanju z državami članicami posodablja navedene smernice, zlasti na področjih terminologije, metodologije, ocene učinka in scenarijev;
Obrazložitev
Komisija je leta 2010 sprejela smernice za „ocenjevanje in kartiranje tveganj na področju obvladovanja nesreč“. V skladu s točko 12 sklepnih ugotovitev Sveta o „nadaljnjem razvoju ocene tveganj za področje obvladovanja nesreč v Evropski uniji“, ki jih je Svet PNZ sprejel 11. in 12. aprila 2011, mora Komisija v sodelovanju z državami članicami posodobiti navedene smernice za ocenjevanje in kartiranje tveganj.
Predlog spremembe  38 Predlog sklepa Člen 5 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pripravi in redno posodablja pregled naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se bo morda morala spopasti Unija ob upoštevanju prihodnjega vpliva podnebnih sprememb;	(c) pripravi in redno posodablja pregled in kartiranje naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se bo morda morala spopasti Unija ob ustreznem upoštevanju morebitnih posledic podnebnih sprememb, in predlaga priporočila za prilagajanje nacionalnih sistemov civilne zaščite, da bi se lahko spopadali s posledicami podnebnih sprememb;
Predlog spremembe  39 Predlog sklepa Člen 5 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spodbuja in podpira razvoj in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o vsebini tovrstnih načrtov, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;	(d) spodbuja in podpira razvoj, posodabljanje in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o strukturi tovrstnih načrtov, da se omogoči njihovo primerljivost in združljivost, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;
Predlog spremembe  40 Predlog sklepa Člen 5 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice pri javnem obveščanju, izobraževanju in ozaveščanju;	(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice ter regionalne in lokalne organe pri javnem obveščanju, izobraževanju, povečanju občutljivosti in ozaveščanju;
Predlog spremembe  41 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) spodbuja uporabo sredstev Unije za trajnostno preprečevanje nesreč, države članice in regije pa spodbuja, naj tovrstne možnosti financiranja izrabijo;
Predlog spremembe             42 Predlog sklepa Člen 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 6	Člen 6
Načrti za obvladovanje tveganj	Načrti za obvladovanje tveganj
1. Države članice za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja v okviru mehanizma Komisiji sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj.	1. Države članice za zagotavljanje učinkovitosti mehanizma Komisiji sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj, pri čemer upoštevajo minimalne zahteve glede vsebine iz odstavka 1a.
	1a. V načrtih za obvladovanje tveganj iz odstavka 1 so zbrane vsaj informacije iz bodisi nacionalnih ali regionalnih načrtov, pa tudi denimo morebitna tveganja skupaj s kartami tveganj, razpoložljive zmogljivosti in vzpostavljeni krizni načrti. Spodbuja se predložitev informacij o nacionalnih in regionalnih načrtih ter samih načrtov, skupaj z vsemi pomembnimi podatki.
2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici.	2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne, regionalne in lokalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici, vključno z obstoječimi načrti o prilagajanju na podnebne spremembe.
3. Države članice najpozneje do konca leta 2016 zagotovijo, da so njihovi načrti za obvladovanje tveganj pripravljeni in da Komisija prejeme njihovo najbolj posodobljeno različico.	3. Države članice najpozneje do konca leta 2014 zagotovijo, da so njihovi načrti za obvladovanje tveganj pripravljeni in predloženi Komisiji. Svoje načrte za obvladovanje tveganj posodobijo vsako drugo leto in posodobljeno različico teh načrtov pošljejo Komisiji.
	3a. V skladu s svojo nacionalno zakonodajo zagotovijo, da so pri pripravi in posodobitvi teh načrtov udeleženi pristojni regionalni in lokalni organi in specializirane ustanove.
Predlog spremembe  43 Predlog sklepa Člen 7 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;	(a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki je usklajeno z obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi strukturami in zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;
Predlog spremembe  44 Predlog sklepa Člen 7 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vodi skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), da se omogoči komunikacija in izmenjava informacij med središčem ERC in kontaktnimi točkami v državah članicah;	(b) vodi skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), da se omogoči komunikacija in izmenjava informacij med središčem ERC in kontaktnimi točkami v državah članicah, ter spodbuja njegovo povezanost z obstoječimi platformami kriznega usklajevanja;
Predlog spremembe  45 Predlog sklepa Člen 7 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihovo medsebojno povezovanje ter povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;	(c) prispeva k vzpostavitvi in boljši integraciji sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihove povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;
Predlog spremembe  46 Predlog sklepa Člen 7 – točka d – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ocenjevanje potreb v državi, ki zaprosi za pomoč,	– ocenjevanje potreb v državi ali regiji, ki zaprosi za pomoč,
Predlog spremembe  47 Predlog sklepa Člen 7 – točka d – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi organi države, ki zaprosi za pomoč, če je to potrebno in primerno,	– spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi organi države, ki zaprosi za pomoč, če je to potrebno in primerno,
Predlog spremembe  48 Predlog sklepa Člen 7 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) omogoči in ohranja zmožnost za nudenje logistične podpore in pomoči ekipam strokovnjakov, modulom in drugim zmogljivostim za odziv, uporabljenim v okviru mehanizma, ter drugim akterjem na terenu;	(e) omogoči in ohranja zmožnost za nudenje logistične podpore in pomoči ekipam strokovnjakov, modulom in drugim zmogljivostim za odziv, uporabljenim v okviru mehanizma, kar bo v pomoč drugim akterjem na terenu, tudi državam članicam, in bo dopolnjevalo njihova prizadevanja;
Predlog spremembe  49 Predlog sklepa Člen 7 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) na podlagi operativnih izkušenj oblikuje in v sodelovanju z državami članicami posodablja smernice za podporo države gostiteljice;
Obrazložitev
V skladu s točko 13(c) in točko 14(a) sklepnih ugotovitev Sveta glede podpore države gostiteljice, ki jih je Svet PNZ sprejel 2. in 3. decembra 2010, je Komisija skupaj z državami članicami oblikovala smernice EU za podporo države gostiteljice. Te smernice bo morda treba v prihodnosti nadalje posodobiti.
Predlog spremembe  50 Predlog sklepa Člen 7 – točka f b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) podpira vzpostavitev prostovoljnih programov ocenjevanja medsebojnih pregledov strategij pripravljenosti držav članic, ki naj temeljijo na vnaprej določenih merilih; ti programi bodo omogočili oblikovanje priporočil za še večjo stopnjo pripravljenosti Unije;
Predlog spremembe  51 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a za vzpostavitev središča ERC, opredelitev njegovih nalog, delovanja in operativnih struktur ter za določitev postopkov, ki jih mora središče ERC upoštevati v primeru večje nesreče ali preteče večje nesreče v Uniji ali zunaj nje.
Obrazložitev
Središče za odzivanje v izrednih razmerah je eden od ključnih elementov mehanizma, njegova vzpostavitev in delovanje pa sta bistvena za ustrezno delovanje mehanizma. Središče ERC deluje v primeru katerih koli nesreč. Te določbe so del splošnega okvira in niso specifične za posamezno nesrečo; poleg tega niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  52 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za določitev delovanja in operativnih metod sistema CECIS.
Obrazložitev
Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč je eden od ključnih elementov mehanizma, njegovo delovanje pa je bistveno za ustrezno delovanje mehanizma. Sistem CECIS deluje v primeru katerih koli nesreč. Te določbe so del splošnega okvira in niso specifične za posamezno nesrečo; poleg tega niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  53 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice razvijajo module, in sicer zlasti za zadostitev prednostnim intervencijskim ali podpornim potrebam v okviru mehanizma.	1. Države članice prostovoljno razvijajo module, in sicer zlasti za zadostitev prednostnim intervencijskim ali podpornim potrebam v okviru mehanizma.
Obrazložitev
Treba je jasno navesti, da je razvoj modulov prostovoljen. Predlagano besedilo je v skladu z veljavno zakonodajo.
Predlog spremembe  54 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z določitvijo pogojev za opredelitev modulov in splošnih zahtev za njihovo delovanje in interoperabilnost.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (d) odstavka 1 člena 30 predloga. Pogoji za opredelitev modulov in splošnih zahtev za delovanje modulov so del splošnega okvira in niso specifični za posamezno nesrečo; poleg tega niso povezani z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  55 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice predvidijo možnost, da po potrebi zagotovijo tudi drugo interventno pomoč, ki bi jo lahko nudile druge pristojne službe, kot so specializirano osebje in oprema za ravnanje v konkretni nesreči, med drugim za namene člena 16(7), ter zaprosijo za pomoč, ki jo lahko zagotovijo nevladne organizacije in drugi ustrezni subjekti.	3. Države članice predvidijo možnost, da po potrebi zagotovijo tudi drugo interventno pomoč, ki bi jo lahko nudile druge pristojne službe, kot so specializirano osebje in oprema za ravnanje v konkretni nesreči, med drugim za namene člena 16(7), ter zaprosijo za pomoč, ki jo lahko zagotovijo nevladne organizacije in drugi ustrezni subjekti. S temi zmogljivostmi lahko razpolagajo samo zadevne države članice.
Predlog spremembe  56 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo podporo države gostiteljice v zvezi s pomočjo iz drugih držav članic.	7. Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo podporo države gostiteljice v zvezi s pomočjo.
Obrazložitev
Države pošiljateljice pomoči in Komisija prispevajo tudi k zagotavljanju, da operacije pripravljenosti na nesreče in odzivanja nanje potekajo nemoteno. Predlagano besedilo je v skladu z opredelitvijo pojma iz opombe 1 sklepnih ugotovitev Sveta glede podpore države gostiteljice, ki jih je Svet PNZ sprejel 2. in 3. decembra 2010, in smernicami EU za podporo države gostiteljice, ki jih je sprejel Odbor za civilno zaščito.
Predlog spremembe  57 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za vzpostavitev pogojev za vire, ki se uporabljajo za strokovnjake, module in druge intervencije pomoči, ki jih države članice dajo na voljo v skladu z odstavki od 1 do 4 tega člena.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (e) odstavka 1 člena 30 predloga. Splošni pogoji za vire, ki so na voljo za intervencijo pomoči, so del splošnega okvira. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti. V zvezi z izvedbenimi akti je treba natančneje opredeliti njihovo področje uporabe.
Predlog spremembe  58 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja v okviru mehanizma. Za ta namen:	1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja na nesreče v okviru mehanizma. Za ta namen:
Predlog spremembe  59 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) države članice opredelijo in kartirajo ključne obstoječe zmogljivosti, ki bi se lahko dale na voljo za odzivanje v okviru mehanizma po teh scenarijih, ter o tem obvestijo Komisijo;	(b) države članice v sodelovanju s svojimi regijami opredelijo in kartirajo ključne obstoječe zmogljivosti, ki bi se lahko dale na voljo za odzivanje v okviru mehanizma po teh scenarijih, ter o tem obvestijo Komisijo;
Predlog spremembe  60 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) Komisija vzpostavi stike z zainteresiranimi nevladnimi civilnimi akterji na področju civilne zaščite in po možnosti zabeleži, katere zmogljivosti lahko dajo na voljo za operacije v okviru mehanizma;
Obrazložitev
Nevladni civilni akterji s tega področja so pogosto pripravljeni sodelovati v operacijah v Uniji in tretjih državah, in velikokrat tudi posedujejo ustrezna materialna sredstva. Kadar so pripravljeni sodelovati, je treba njihovo podporo ustrezno ceniti in po možnosti vključiti že v zgodnji fazi.
Predlog spremembe  61 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice.	2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije in za obvladovanje humanitarne krize opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice.
Predlog spremembe  62 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vzpostavi se evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic.	1. Vzpostavi se evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, s katero lahko države članice razpolagajo.
Predlog spremembe  63 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija opredeli kakovostne zahteve za zmogljivosti, ki se odredijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Države članice so odgovorne za zagotavljanje njihove kakovosti.	3. Komisija v sodelovanju z državami članicami opredeli zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti za zmogljivosti, ki se odredijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Države članice zagotovijo, da so navedene zahteve izpolnjene.
Obrazložitev
Zmogljivosti, ki se odredijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah, morajo biti sposobne delovati skupaj; Komisija mora zato opredeliti merila interoperabilnosti.
Predlog spremembe  64 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija uveljavi in vodi postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah.	4. Komisija uveljavi in vodi postopek za certificiranje, registracijo in redne revizije zmogljivosti, ki jih lahko dajo države članice na voljo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah.
Predlog spremembe  65 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za določitev:
	(a) >(a) delovanja evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah s prostovoljnim združevanjem zmogljivosti;
	(b) >(b) ciljne zmogljivosti v skladu z odstavkom 2 tega člena;
	(c) zahtev glede kakovosti in interoperabilnosti v skladu z odstavkom 3 tega člena in
	(d) postopka za certificiranje, registracijo in redne revizije zmogljivosti v skladu z odstavkom 4 tega člena.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (f) odstavka 1 člena 30 predloga. Podrobnosti o delovanju evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, opredelitev ciljne zmogljivosti in vzpostavitev zahtev glede interoperabilnosti in kakovosti ter postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti so del splošnega okvira. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti. V zvezi z izvedbenimi akti je treba natančneje opredeliti njihovo področje uporabe.
Predlog spremembe  66 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija sprejme izvedbene akte za upravljanje postopka certificiranja in registracije zmogljivosti v skladu z odstavkom 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (f) odstavka 1 člena 30 predloga. Podrobnosti o delovanju evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, opredelitev ciljne zmogljivosti in vzpostavitev zahtev glede interoperabilnosti in kakovosti ter postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti so del splošnega okvira. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti. V zvezi z izvedbenimi akti je treba natančneje opredeliti njihovo področje uporabe.
Predlog spremembe  67 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice čim je mogoče obvestijo Komisijo o vsakem neovrgljivem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah.	6. Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice čim je mogoče obvestijo Komisijo o vsakem neovrgljivem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah. Države članice Komisiji posredujejo kratek opis teh neovrgljivih razlogov.
Obrazložitev
Države članice v številnih okoliščinah ne bi več mogle sodelovati v prostovoljnem naboru sredstev. Zato jih je smiselno povprašati po kratki obrazložitvi neovrgljivih razlogov, če se pojavijo, kar bi pripomoglo k trajnosti evropske zmogljivosti za odzivanje.
Predlog spremembe  68 Predlog sklepa Člen 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 12	Člen 12
Odpravljanje vrzeli v zmogljivostih	Odpravljanje vrzeli v zmogljivostih
1. Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljne zmogljivosti in v sodelovanju z državami članicami opredeli vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.	1. Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljne zmogljivosti in v sodelovanju z državami članicami opredeli vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.
2. Komisija podpira države članice pri odpravljanju vrzeli v zmogljivostih ter pri njihovem zapolnjevanju na najprimernejši in stroškovno učinkovit način, med drugim s:	2. Komisija zadevnim državam članicam pri odpravljanju vrzeli v zmogljivostih ter pri njihovem zapolnjevanju na najprimernejši in stroškovno učinkovit način, med drugim s:
(a) podpiranjem zainteresiranih držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah; ali	(a) podpiranjem zainteresiranih držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah; ali
(b) razvijanjem odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, če je to bolj stroškovno učinkovito in se te lahko uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji.	(b) spodbujanjem dostopa ali razvijanjem odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, če je to bolj stroškovno učinkovito in se te lahko uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji, vključno s horizontalnimi zmogljivostmi v podporo operacijam odzivanja v izrednih razmerah glede logistike, ocenjevanja in usklajevanja, in vključno z odzivnimi zmogljivostmi za obvladovanje tveganj z majhno verjetnostjo in močnim učinkom.
3. Vse zmogljivosti, razvite v skladu s tem členom, nadzirajo in vodijo zainteresirane države članice. Komisija pripravi predloge sporazumov med Komisijo in zadevnimi državami članicami. Države članice, ki upravljajo zmogljivosti, so odgovorne za njihovo registracijo v skladu z nacionalnimi postopki.	3. Vse zmogljivosti, razvite v skladu s tem členom, nadzirajo in vodijo zainteresirane države članice. Komisija pripravi predloge sporazumov med Komisijo in zadevnimi državami članicami. Države članice, ki upravljajo zmogljivosti, so odgovorne za njihovo registracijo v skladu z nacionalnimi postopki.
4. Te zmogljivosti so del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah. Na voljo so za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic, ki jih upravljajo.	4. Te zmogljivosti so del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah. Države članice, ki jih upravljajo, zagotovijo, da so te zmogljivosti na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma na zahtevo Komisije prek središča ERC po vloženi zahtevi za pomoč prek središča ERC. Države članice, ki upravljajo te zmogljivosti, se lahko sklicujejo na kateri koli razlog v skladu s členom 11(6), ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic, ki jih upravljajo.
5. Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno prepoznavnost zmogljivosti, ki se razvijejo v skladu s tem členom.	5. Države članice in Komisija zagotovijo prepoznavnost zmogljivosti, ki se razvijejo v skladu s tem členom, zlasti z navedbo nacionalnih in evropskih simbolov.
6. Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri doseganju ciljne zmogljivosti in o preostalih vrzelih v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.	6. Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri doseganju ciljne zmogljivosti in o preostalih vrzelih v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.
7. Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli naslednje načine razvoja, upravljanja, vzdrževanja in dajanja na voljo teh zmogljivosti vseh državam članicam prek mehanizma:	7. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za določitev načinov razvoja, upravljanja, vzdrževanja in dajanja na voljo teh zmogljivosti vsem državam članicam prek mehanizma v zvezi s:
(a) načine podpiranja držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki sicer niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;	(a) podpiranjem držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki sicer niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;
(b) načine razvoja odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, da se uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji;	(b) razvojem odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, da se uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji;
(c) načine upravljanja in vzdrževanja zmogljivosti iz točk (a) in (b);	(c) upravljanjem in vzdrževanjem zmogljivosti iz točk (a) in (b);
(d) načine dajanja na voljo zmogljivosti iz točk (a) in (b) vsem državam članicam prek mehanizma.	(d) dajanjem na voljo zmogljivosti iz točk (a) in (b) vsem državam članicam prek mehanizma.
8. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).	črtano
Predlog spremembe  69 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija izvaja naslednje naloge na področju usposabljanja, pridobljenih izkušenj in razširjanja znanja:	1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobljenih izkušenj in razširjanja znanja:
Obrazložitev
Pomembno je zagotoviti, da bodo Komisija in države članice pri tem sodelovale. Vključiti je treba tudi vaje, saj se bodo s tem izboljšale odzivne zmogljivosti držav članic.
Predlog spremembe  70 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzpostavitev programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje osebja civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;	(a) vzpostavitev in zagotavljanje delovanja programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje osebja lokalne in regionalne civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;
Obrazložitev
Komisija mora sodelovati pri vzpostavitvi programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje, pa tudi pri njunem delovanju.
Predlog spremembe  71 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) priprava navodil o usposabljanju na področju civilne zaščite v Uniji in tovrstnem mednarodnem usposabljanju, vključno z usposabljanjem o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju;	(b) priprava navodil o usposabljanju na področju civilne zaščite v Uniji na podlagi preteklih izkušenj držav članic in tovrstnem mednarodnem usposabljanju, vključno z usposabljanjem o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju;
Predlog spremembe  72 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem;	(d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem; Navedeni program po potrebi vključuje izkušnje, pridobljene pri intervencijah zunaj Unije v zvezi z izkoriščanjem povezav in sinergij med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru tega mehanizma, in humanitarnim odzivom;
Obrazložitev
Skupna ocena, ki jo po nesreči izvedejo strokovnjaki za humanitarno pomoč in civilno zaščito, bi lahko izboljšala skladnost in učinkovitost humanitarnega odziva EU.
Predlog spremembe  73 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija pri opravljanju nalog iz odstavka 1 upošteva zlasti potrebe in interese držav članic iste regije, ki se srečujejo s podobnimi tveganji za nesreče.
Obrazložitev
Večji poudarek je treba nameniti regionalnim vidikom mehanizma, saj se države članice iz iste regije po navadi srečujejo s podobnimi tveganji za nesreče.
Predlog spremembe  74 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z določitvijo namena, vsebine, strukture, organizacije in ciljne skupine programa usposabljanja ter omrežja za usposabljanje iz odstavka 1(a) tega člena.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (h) odstavka 1 člena 30 predloga. Splošni okvir programov usposabljanja ni specifičen za posamezno nesrečo; poleg tega te določbe niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  75 Predlog sklepa Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se v Uniji zgodi večja nesreča, ki ima ali bi lahko imela čezmejne posledice, ali ji takšna nesreča preti, država članica, v kateri se je nesreča zgodila ali je verjetno, da se bo zgodila, nemudoma obvesti Komisijo in države članice, ki jih bo nesreča verjetno prizadela.	1. Če se v Uniji zgodi večja nesreča, ki ima ali bi lahko imela čezmejne posledice, ali ji takšna nesreča preti, država članica, v kateri se je nesreča zgodila ali je verjetno, da se bo zgodila, nemudoma obvesti Komisijo, prek središča ERC, in države članice, ki jih bo nesreča verjetno prizadela.
Predlog spremembe  76 Predlog sklepa Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se v Uniji zgodi večja nesreča ali ji takšna nesreča preti, lahko država članica zaprosi za pomoč prek središča ERC. Prošnja mora vsebovati kar najbolj natančne podatke.	1. Če se v Uniji zgodi večja nesreča ali ji takšna nesreča preti, lahko prizadete države članice zaprosijo za pomoč prek središča ERC. Prošnja mora vsebovati kar najbolj natančne podatke.
Predlog spremembe  77 Predlog sklepa Člen 15 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) predlaga načrt za odziv, ki je zasnovan na dejanskih potrebah na terenu in na vnaprej izdelanih kriznih načrtih, ter države članice pozove, naj uporabijo posebne zmogljivosti iz evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s predlaganim načrtom;	(c) skupaj z državami članicami, ki zaprosijo za pomoč, predlaga načrt za odziv, ki je zasnovan na dejanskih potrebah na terenu in na vnaprej izdelanih kriznih načrtih, ter države članice pozove, naj uporabijo posebne zmogljivosti iz evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s predlaganim načrtom;
Predlog spremembe  78 Predlog sklepa Člen 15 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) omogoči mobilizacijo ekip, strokovnjakov, modulov in druge intervencijske podpore, ki niso del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;	(d) omogoči in pospeši hitro mobilizacijo ekip, strokovnjakov, modulov in druge intervencijske podpore, ki niso del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;
Predlog spremembe  79 Predlog sklepa Člen 15 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za določitev postopka, ki ga je treba upoštevati pri odzivanju na večje nesreče v Uniji v okviru iz odstavkov od 1 do 6 tega člena.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (i) odstavka 1 člena 30 predloga. Podrobnosti postopka za odzivanje na večje nesreče so del splošnega okvira in niso specifične za posamezno nesrečo; poleg tega te določbe niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  80 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) povezovanjem s prizadeto tretjo državo v zvezi s tehničnimi podrobnostmi, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejemanje ponudb in praktična ureditev za lokalno sprejemanje in razdeljevanje pomoči;	(c) povezovanjem s prizadeto tretjo državo in državami članicami v zvezi s tehničnimi podrobnostmi, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejemanje ponudb in praktična ureditev za lokalno sprejemanje in razdeljevanje pomoči;
Predlog spremembe  81 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
e) povezovanjem z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi intervencije pomoči v okviru mehanizma, da bi omogočili nemoteno predajo;	e) povezovanjem z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi intervencije pomoči v okviru mehanizma, da bi omogočili nemoteno predajo; prispevanjem h krepitvi povezave med nujno pomočjo, sanacijo in razvojem s humanitarnimi in razvojnimi akterji;
Obrazložitev
Pogosto nastaja vrzel med humanitarno in razvojno fazo: usklajevanje in dopolnjevanje ni. Kadar civilna zaščita posreduje v fazi nujne pomoči, lahko prispeva h krepitvi te povezave (LRRD), njene akcije pa lahko predvidijo še razvojno fazo.
Predlog spremembe  82 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96.	11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96. Ukrepi, ki so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo, ne prejmejo financiranja v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.
Predlog spremembe  83 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	13a. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za določitev postopka, ki ga je treba upoštevati pri odzivanju na večje nesreče zunaj Unije v okviru iz odstavkov od 1 do 13 tega člena.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (i) odstavka 1 člena 30 predloga. Podrobnosti postopka za odzivanje na večje nesreče so del splošnega okvira in niso specifične za posamezno nesrečo; poleg tega te določbe niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  84 Predlog sklepa Člen 17 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 29a sprejme delegirane akte za določitev delovanja ekip strokovnjakov ter pogojev za izbor, pošiljanje in odpoklic ekipe strokovnjakov.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (c) odstavka 1 člena 30 predloga. Način delovanja ekip strokovnjakov je del splošnega okvira in ni specifičen za posamezno nesrečo; poleg tega te določbe niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  85 Predlog sklepa Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z določitvijo stopnje podrobnosti informacij, ki se zagotavljajo in izmenjujejo v skladu z odstavkom 1(a) tega člena, za določitev postopkov za opredelitev prevoznih sredstev in opreme v skladu z odstavkom 1(b) in (c) tega člena in za zagotovitev dodatnih prevoznih sredstev, ki jih Komisija zagotavlja v skladu z odstavkom 2 tega člena.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (j) odstavka 1 člena 30 predloga. Podrobni ukrepi o prevozu so del splošnega okvira in niso specifični za posamezno nesrečo; poleg tega te določbe niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  86 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša [...] v tekočih cenah.
276 000 000 EUR v tekočih cenah izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 237 000 000 EUR v tekočih cenah pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.	70 % navedenega zneska izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 30 % navedenega zneska pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.
Obrazložitev
Ker pogajanja o večletnem finančnem okviru še vedno potekajo, je v tej fazi še prezgodaj za vključitev kakršnega koli zneska o splošnem proračunu v osnutek poročila. Mehanizem mora biti osredotočen na ukrepe v EU in ga je treba upoštevati pri dodeljevanju proračunskih sredstev. Zato je predlagano, naj se za ukrepe v EU (ki se financirajo iz razdelka 3) nameni 70 % proračunskih sredstev, za ukrepe zunaj EU (ki se financirajo iz razdelka 4) pa 30 % proračunskih sredstev.
Predlog spremembe  87 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Od skupnih finančnih sredstev iz prvega pododstavka se vsaj 20 % nameni splošnih ukrepom iz člena 20.
Predlog spremembe  88 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe uredbe [o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020], in medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/2012 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Predlog spremembe  89 Predlog sklepa Člen 20 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naslednji splošni ukrepi so upravičeni do finančne pomoči:	Do finančne pomoči so upravičeni naslednji splošni ukrepi za okrepljeno preprečevanje, pripravljenost in učinkovito odzivanje:
Predlog spremembe  90 Predlog sklepa Člen 20 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) obveščanje javnosti, izobraževanje in ozaveščanje ter s tem povezani ukrepi širjenja informacij, da bi zmanjšali posledice nesreč za državljane Unije in v pomoč državljanom Unije, da se učinkoviteje zaščitijo;	(d) obveščanje javnosti, izobraževanje in ozaveščanje ter s tem povezani ukrepi širjenja informacij, da bi bili državljani Unije udeleženi v preprečevanju in odpravljanju posledic nesreč in bi bili ukrepi v pomoč državljanom Unije, da se učinkoviteje in trajnostno zaščitijo;
Predlog spremembe  91 Predlog sklepa Člen 21 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) priprava načrtov za obvladovanje tveganj in pregled tveganj po vsej Uniji;	(a) priprava, posodabljanje in izvajanje načrtov za obvladovanje tveganj in pregled tveganj po vsej Uniji;
Obrazložitev
Zaradi skladnosti s členom 5 in doseganja ciljev preprečevanja bi morala Komisija podpirati države članice pri pripravi in izvajanju načrtov za obvladovanje tveganj.
Predlog spremembe  92 Predlog sklepa Člen 21 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) sodelovanje z Unijo pri oblikovanju celovitih strategij za okrevanje, ki bodo upoštevale medinstitucionalno sodelovanje in usklajeno upravljanje tehničnih in ekonomskih virov;
Predlog spremembe  93 Predlog sklepa Člen 21 – točka g – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke je v obliki stroškov na enoto, ki se določijo glede na vrsto zmogljivosti in ne presegajo 25 % skupnih upravičenih stroškov;	Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke je v obliki stroškov na enoto, ki se določijo glede na vrsto zmogljivosti in ne presegajo 40 % skupnih upravičenih stroškov;
Predlog spremembe  94 Predlog sklepa Člen 21 – točka h – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ukrepanje v skladu s to točko temelji na temeljiti analizi potreb ter stroškov in koristi za posamezno vrsto zmogljivosti, pri čemer se upošteva verjetnost in učinek relevantnih tveganj. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke ne presegajo 85 % skupnih upravičenih stroškov;	Ukrepanje v skladu s to točko temelji na temeljiti analizi potreb ter stroškov in koristi za posamezno vrsto zmogljivosti, pri čemer se upošteva njeno horizontalne narave in možne koristi v različnih okoliščinah nesreče, visoko specializiranost in ceno, ter verjetnost in učinek relevantnih tveganj. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke ne presegajo 85 % skupnih upravičenih stroškov;
Obrazložitev
Za reševanje različnih vrst zmogljivostnih vrzeli je treba razširiti področje sofinanciranja EU.
Predlog spremembe  95 Predlog sklepa Člen 21 – točka k (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(k) podpora za program usposabljanja in omrežje EU za usposabljanje, ki vključuje šole civilne zaščite, centre za usposabljanje in drugo osebje kriznega upravljanja za preprečevanje nesreč, pripravljenost in odzivnost v državah članicah.
Obrazložitev
Za doseganje ciljev iz člena 13 je potrebna finančna podpora iz proračuna EU.
Predlog spremembe  96 Predlog sklepa Člen 23 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z dodatno opredelitvijo – v skladu s tem členom – postopka za vložitev prošnje za podporo in odločanje o dodelitvi finančne podpore Unije za prevoz.
Obrazložitev
Sprememba mesta in vsebine točke (j) odstavka 1 člena 30 predloga. Podrobni ukrepi o prevoznih stroških so del splošnega okvira in niso specifični za posamezno nesrečo; poleg tega te določbe niso povezane z izvajanjem temeljnega akta v državah članicah. Te določbe so splošne in dopolnjujejo temeljni akt, zato jih je treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  97 Predlog sklepa Člen 25 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija za izvajanje tega sklepa sprejme letne delovne programe v skladu s postopkom iz člena 31(2), razen za ukrepe, ki spadajo pod odzivanje v izrednih razmerah iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. V programih določi cilje, pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni odobreni znesek. Zajemajo tudi opis ukrepov, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posameznemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvedbe. Kar zadeva donacije, vključujejo prednostne naloge, ključna merila za ocenjevanje in najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja.	3. Za izvajanje tega sklepa se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi s sprejemanjem letnih delovnih programov, razen za ukrepe, ki spadajo pod odzivanje v izrednih razmerah iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. V programih določi cilje, pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni odobreni znesek. Zajemajo tudi opis ukrepov, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posameznemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvedbe. Kar zadeva donacije, vključujejo prednostne naloge, ključna merila za ocenjevanje in najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja.
Obrazložitev
Ker se letni delovni programi nanašajo na izvajanje mehanizma s strani Komisije in ne držav članic, pogoji iz člena 291 niso izpolnjeni. Delovne programe je zato treba sprejeti z delegiranimi akti.
Predlog spremembe  98 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije. Komisija v primeru odziva v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.	2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije. Komisija v primeru odziva v tretjih državah za obvladovanje humanitarne krize zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.
Predlog spremembe  99 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar pomoč v okviru mehanizma prispeva k širšemu humanitarnemu odzivu Unije, so ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, skladni s humanitarnimi načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.	3. Kadar pomoč v okviru mehanizma prispeva k humanitarnemu odzivu Unije, posebno v zahtevnih izrednih primerih, so ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, skladni s humanitarnimi načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči. Uporaba sredstev evropske zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah temelji na ugotovljenih potrebah in je v skladu z načeli o uporabi civilne zaščite in vojaških zmogljivosti, kot so opredeljena v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči.
Obrazložitev
Ukrepe humanitarnih delavcev in civilne zaščite morajo voditi spoštovanje humanitarnih načel (nevtralnost, nepristranskost, neodvisnost in človečnost) in intervencije na podlagi ocene potreb. To še toliko bolj velja v zahtevnih izrednih razmerah, kjer lahko pride do zamenjave med različnimi akterji, kar lahko oteži dostavo pomoči in dostop do prebivalstva.
Predlog spremembe  100 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi povečale uspešnost in učinkovitost izvajanja podpore in dialoga o politikah v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja in uskladitev politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij in dobrih praks v različnih fazah trajanja podpore.
Predlog spremembe  101 Predlog sklepa Člen 28 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Finančna pomoč iz členov 20 in 21(a) do (f) se lahko dodeli tudi državam v okviru Evropske sosedske politike in potencialnim državam kandidatkam, ki ne sodelujejo v okviru mehanizma.	2. Finančna pomoč iz členov 20 in 21(a) do (f) se lahko dodeli državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam, ki ne sodelujejo v okviru mehanizma, ter državam v okviru Evropske sosedske politike, v obsegu, ki dopolnjuje financiranje iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI).
Obrazložitev
Financiranje iz naslova mehanizma Unije na področju civilne zaščite naj bi bilo komplementarno financiranju iz drugih finančnih okvirov, npr. IPA in ENPI, saj bi bil tako zagotovljen večji obseg financiranja dejavnosti na področju civilne zaščite za države kandidatke in potencialne kandidatke ter države sosedske politike.
Predlog spremembe  102 Predlog sklepa Člen 28 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija sprejme izvedbene akte o vlogah za financiranje iz tretjih držav. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).
Predlog spremembe  103 Predlog sklepa Člen 29 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 29a
	Izvajanje pooblastila
	1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(1a) in (1b), člena 8(3a), člena 9(8a), člena 11(4a), člena 12(7), člena 13(1b), člena 15(6a), člena 16(13a), člena 17(5a), člena 18(2a), člena 23(5a) in člena 25(3) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2020.
	3. Pooblastilo iz člena 7(1a) in (1b), člena 8(3a), člena 9(8a), člena 11(4a), člena 12(7), člena 13(1b), člena 15(6a), člena 16(13a), člena 17(5a), člena 18(2a), člena 23(5a) in člena 25(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
	4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(1a) in (1b), členom 8(3a), členom 9(8a), členom 11(4a), členom 12(7), členom 13(1b), členom 15(6a), členom 16(13a), členom 17(5a), členom 18(2a), členom 23(5a) in členom 25(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlamenti kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Obrazložitev
Zaradi uvedbe delegiranih aktov je treba v temeljnem aktu opredeliti tudi pogoje, področje uporabe in obdobje veljavnosti pooblastila. Poleg tega je treba v temeljnem aktu določiti pogoje za preklic pooblastila, uradno obvestilo o delegiranem aktu in postopek za nasprotovanje. Besedilo je v skladu s „skupnim dogovorom“ med institucijami o delegiranih aktih.
Predlog spremembe  104 Predlog sklepa Člen 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sprejme izvedbene akte o naslednjih zadevah:	črtano
(a) delovanju središča ERC, kot je določeno v točki (a) člena 7;
(b) delovanju sistema CECIS, kot je določeno v točki (b) člena 7;
(c) pogojih delovanja ekip strokovnjakov, kot je določeno v členu 17, vključno s pogoji za izbor strokovnjakov;
(d) pogojih za določanje modulov, kot je določeno v členu 8;
(e) pogojih za sredstva, ki so na voljo za intervencijo pomoči, kot je določeno v členu 9;
(f) delovanju zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v obliki prostovoljnega združevanja zmogljivosti, kot je določeno v členu 11;
(g) pogojih za identifikacijo in zapolnjevanje vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kot je določeno v členu 12;
(h) pogojih za izvajanje programa usposabljanja, kot je določeno v členu 13;
(i) pogojih za intervencije v Uniji, kot je določeno v členu 15, ter za intervencije zunaj Unije, kot je določeno v členu 16;
(j) pogojih za prevoz, kot je določeno v členih 18 in 23.
2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).
Obrazložitev
Ker so sklicevanja na delegirane in izvedbene akte navedena na ustreznih mestih v besedilu, je člen 30 predloga odveč.
Predlog spremembe  105 Predlog sklepa Člen 31 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor mnenja ne predloži, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.	2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda nobenega mnenja, niti o vprašanjih državne varnosti, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.

OBRAZLOŽITEV

Področje civilne zaščite v Uniji zdaj urejata dva pravna akta: eden o mehanizmu Skupnosti na področju civilne zaščite in eden o povezanem finančnem instrumentu za obdobje 2013–2020. Priprava novega večletnega finančnega okvira in začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe sta dobra priložnost za pregled veljavnega pravnega okvira.

Poleg sprememb institucionalnega in proračunskega okvira je treba zaradi dejanskega stanja preučiti tudi sedanji sistem. Število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, sta se v zadnjih letih močno povečala; pričakuje se, da bodo podnebne spremembe v prihodnosti povzročile še hujše nesreče.

Treba je opozoriti, da pojem civilna zaščita ni opredeljen niti v Pogodbi o delovanju Evropske unije niti v zakonodajnem predlogu, čeprav je bila z Lizbonsko pogodbo uvedena nova pravna podlaga za civilno zaščito v členu 196 Pogodbe. Pogodba zagotavlja implicitno opredelitev pojma le pri sklicevanju na preprečevanje naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, in varstvo pred njimi. Pojem civilna zaščita se v različnih državah članicah ob upoštevanju naravnega in zgodovinskega razvoja razlaga različno, poleg tega pa se skozi čas razvija tudi področje njegove uporabe. Vendar to ne zahteva uskladitve na evropski ravni, saj sedanji zakonodajni akt obravnava civilno zaščito le zaradi sodelovanja v predlaganem okviru; njegov cilj ni (in ne more biti) nadaljnje usklajevanje dejavnosti civilne zaščite držav članic. Razlog za to je, da so za civilno zaščito še naprej odgovorne predvsem države članice ter da namen evropske zakonodaje ne more biti nič drugega kot podpiranje in dopolnjevanje ukrepov držav članic ter spodbujanje sodelovanja in skladnosti.

To je podlaga, na kateri temelji predstavljeni zakonodajni predlog. Poročevalka pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi mehanizma Unije na področju civilne zaščite kot zelo dobro podlago za nadaljnje delo in predlaga vrsto sprememb za dodatno okrepitev predloga v skladu z naslednjimi smernicami:

– Komisija in države članice na podlagi sklepnih ugotovitev Sveta že tesno sodelujejo in oblikujejo smernice v zvezi z različnimi vprašanji. Čeprav navedene smernice niso zavezujoče, pa se za boljše delovanje mehanizma močno spodbuja njihova uporaba. Poročevalka želi dodatno spodbuditi veljavne smernice o ocenjevanju in kartiranju tveganj ter o podpori države gostiteljice, zagotoviti jasnejše sklicevanje na predstavljene prihodnje smernice za izboljšanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj in uskladiti opredelitev pojma podpora države gostiteljice z opredelitvijo iz smernic EU.

– V državah članicah iz istih regij se po navadi dogajajo podobne nesreče. Čeprav dvostranski in regionalni sporazumi že obstajajo, mora mehanizem Unije spodbujati tudi nadaljnje regionalno sodelovanje na področju izmenjave znanja in najboljših praks ter pri programih usposabljanja.

– Sredstva, ki jih financira EU, in vzpostavitev evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah s prostovoljnim združevanjem zmogljivosti sta pomembna koraka k boljšemu in zanesljivejšemu evropskemu sistemu za odzivanje na nesreče.

Komisija mora za boljše delovanje združevanja zmogljivosti poleg meril kakovosti opredeliti tudi merila interoperabilnosti.

Poleg tega je treba pojasniti, da morajo biti sredstva, ki jih financira EU in katerih razvoj lahko do 85 % financira Unija, vedno na voljo, da jih lahko uporablja evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Izjemo bi bilo mogoče dovoliti le, kadar se država članica, ki upravlja zadevno sredstvo, spopada z večjo nesrečo. V takem primeru odgovornost prizadete države članice, da zaščiti svoje prebivalce in ozemlje z zadevnim sredstvom, prevlada nad obveznostjo dati sredstvo na voljo. Z drugimi besedami, v takem primeru se prizadeta država članica lahko sklicuje na neovrgljiv razlog in vzame sredstvo iz združenih zmogljivosti.

– Nekatere elemente predloga Komisije je treba pojasniti ali dodatno poudariti, na primer prostovoljni razvoj modulov in uporabo vojaških sredstev kot zadnjo možnost.

– Pomembna sprememba, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, je nadomestitev starega sistema „komitologije“ z delegiranimi in izvedbenimi akti. V členih 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije je jasno določeno, da navedeni akti obravnavajo različne potrebe in zato niso medsebojno zamenljivi.

Poročevalka opozarja, da predlog Komisije uvaja le izvedbene akte. Zato predlaga, da se izvedbeni akti nadomestijo z delegiranimi akti na več mestih, kjer so izpolnjeni pogoji iz člena 290 Pogodbe. Cilj teh sprememb je ne le zaščititi institucionalne pravice Evropskega parlamenta, temveč tudi zagotoviti zakonitost in veljavnost navedenih sekundarnih aktov.

Poročevalka je prepričana, da bodo predlagane spremembe utrle pot vzpostavitvi zanesljivejšega mehanizma na področju civilne zaščite za Unijo.

MNENJE Odbora za razvoj (*) (19.9.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(COM(2011)0934 – C7‑0519/2011 – 2011/0461(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Michèle Striffler(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Glede na to, da sta se v zadnjih letih močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da smo se znašli v položaju, ko je verjetno, da bodo prihodnje nesreče hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti, je celosten pristop k obvladovanju nesreč vse pomembnejši. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih.	(1) Glede na to, da sta se v zadnjih letih močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da smo se znašli v položaju, ko je verjetno, da bodo prihodnje nesreče hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe, ki bodo nesorazmerno prizadele države v razvoju, in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti, je celosten pristop k obvladovanju nesreč vse pomembnejši. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Za izboljšano hitrost intervencij Unije v primeru nesreč bi bilo treba razviti zmogljivosti za predhodno postavitev sredstev nujne pomoči. Ohranjanje finančne podpore Unije bi bilo pri tem nujno potrebno za vzpostavitev rezerv/platform, ki bi jamčile za učinkovitost pri hitrosti, kakovosti in razmerju med stroški in koristmi. V tem smislu bi lahko Unija zares dobro izkoristila najbolj oddaljene evropske regije, čezmorske države in ozemlja (vendar ne zgolj teh) kot podporna mesta za predhodno pripravo bistvenih proizvodov in logistike, kar bi olajšalo uporabo evropskih kadrovskih in materialnih virov v primeru nujne humanitarne pomoči zunaj Evropske unije.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Kar zadeva intervencije pomoči v okviru odzivanja na nesreče zunaj Unije, bi moral mehanizem omogočati in podpirati ukrepanje držav članic in Unije kot celote, da bi se spodbujala skladnost mednarodnega delovanja na področju civilne zaščite. Kjer je prisotna Organizacija združenih narodov, ima splošno usklajevalno vlogo v operacijah nujne pomoči v tretjih državah. Pomoč v okviru tega mehanizma bi bilo treba usklajevati z Organizacijo združenih narodov in drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji, da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno uporabljali in da bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. Okrepljeno usklajevanje pomoči civilne zaščite prek mehanizma je predpogoj za podpiranje celotne koordinacije prizadevanj in zagotavljanje celovitega prispevka Unije k skupnim reševalnim prizadevanjem. Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Unije ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.	(15) Kar zadeva intervencije pomoči v okviru odzivanja na nesreče zunaj Unije, bi moral mehanizem omogočati in podpirati ukrepanje držav članic in Unije kot celote, da bi se spodbujala skladnost mednarodnega delovanja na področju civilne zaščite. Do večine intervencij mehanizma civilne zaščite Unije pride zunaj nje, predvsem v državah v razvoju. Kjer je prisotna Organizacija združenih narodov, ima splošno usklajevalno vlogo v operacijah nujne pomoči v tretjih državah. Pomoč v okviru tega mehanizma bi bilo treba usklajevati z Organizacijo združenih narodov in drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji, da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno uporabljali in da bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. Okrepljeno usklajevanje pomoči civilne zaščite prek mehanizma je predpogoj za podpiranje celotne koordinacije prizadevanj in zagotavljanje celovitega prispevka Unije k skupnim reševalnim prizadevanjem. Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Unije ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Kjer je uporaba vojaških zmogljivosti v podporo operacijam civilne zaščite primerna, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva.	(19) Uporaba vojaških zmogljivosti je lahko v bistveno podporo humanitarnim operacijam po naravnih nesrečah. Kjer je uporaba vojaških zmogljivosti v skrajnem primeru v podporo operacijam civilne zaščite primerna, mora sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva, kot tudi v skladu s „Smernicami o uporabi tujih vojaških in civilnih obrambnih sredstev pri pomoči ob nesrečah“ (smernice iz Osla, rev. 1.1. iz leta 2007) in s „Smernicami o uporabi vojaških in civilnih obrambnih sredstev za podporo humanitarnim dejavnostim v zahtevnih izrednih razmerah“ (MCDA, rev. I iz leta 2006),
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. „nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje;	1. „nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki jo je povzročil človek ali je posledica naravnih pojavov in ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje;
Obrazložitev
Pomembno je razlikovati med nesrečami, ki jih je povzročil človek (politični nemiri, oboroženi konflikti), in nesrečami, ki nastanejo kot posledica naravnih pojavov, saj se vprašanja in pravila intervencije pomoči (humanitarna in civilna zaščita) razlikujejo glede na ozadje.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice.	2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije in za obvladovanje humanitarne krize opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno prepoznavnost intervencij evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.	8. EU razglasi svojo prisotnost in ukrepe; države članice in Komisija zagotovijo ustrezno prepoznavnost intervencij evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah: v ta namen zagotovijo, da so sodelujoče osebje in oprema opremljeni z nacionalnim in evropskim simbolom.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem;	d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami, tudi zunaj Unije, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem;
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 2 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
e) povezovanjem z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi intervencije pomoči v okviru mehanizma, da bi omogočili nemoteno predajo.	e) povezovanjem z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi intervencije pomoči v okviru mehanizma, da bi omogočili nemoteno predajo; prispevanjem h krepitvi povezave med nujno pomočjo, sanacijo in razvojem s humanitarnimi in razvojnimi akterji.
Obrazložitev
Pogosto nastaja vrzel med humanitarno in razvojno fazo: usklajevanje in dopolnjevanje ni. Kadar civilna zaščita posreduje v fazi nujne pomoči, lahko prispeva h krepitvi te povezave (LRRD), njene akcije pa lahko predvidijo še razvojno fazo.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96.	11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči. Ukrepi v okviru tega sklepa, ki so upravičeni do financiranja v skladu z njim, se načeloma ne financirajo v okviru uredbe o humanitarni pomoči.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša [...] v tekočih cenah.
276 000 000 EUR v tekočih cenah izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 237 000 000 EUR v tekočih cenah pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.	50 % tega zneska izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“ 50 % pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.
Obrazložitev
Skupni stroški intervencij zunaj Unije se bodo povečali zlasti v obdobju 2014 – 2020, in sicer zaradi:
(1) stopnje sofinanciranja stroškov prevoza in povečane logistike iz člena 23 tega sklepa,
(2) krepitve ukrepov na področju preprečevanja in pripravljenosti,
(3) širitve ukrepov iz členov 20 in 21(a) do (f) na države v okviru Evropske sosedske politike in na potencialne države kandidatke, ki ne sodelujejo v okviru mehanizma kot tudi, kot predlaga pripravljavka mnenja in odvisno od posameznega primera, na države v razvoju.
Poleg tega je zadnja leta do večine intervencij civilne zaščite Unije prišlo zunaj nje, predvsem v državah v razvoju. Finančni okvir za obdobje 2014–2020 mora to stanje odražati.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije. Komisija v primeru odziva v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.	2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije. Komisija v primeru odziva v tretjih državah za obvladovanje humanitarne krize zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar pomoč v okviru mehanizma prispeva k širšemu humanitarnemu odzivu Unije, so ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, skladni s humanitarnimi načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.	3. Kadar pomoč v okviru mehanizma prispeva k humanitarnemu odzivu Unije, posebno v zahtevnih izrednih primerih, so ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, skladni s humanitarnimi načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči. Uporaba sredstev evropske zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah mora temeljiti na ugotovljenih potrebah in ustrezati načelom o uporabi civilne zaščite in vojaških sredstev in zmogljivosti, kot jih opredeljuje Evropsko soglasje o humanitarni pomoči.
Obrazložitev
Ukrepe humanitarnih delavcev in civilne zaščite morajo voditi spoštovanje humanitarnih načel (nevtralnost, nepristranskost, neodvisnost in človečnost) in intervencije na podlagi ocene potreb. To še toliko bolj velja v zahtevnih izrednih razmerah, kjer lahko pride do zamenjave med različnimi akterji, kar lahko oteži dostavo pomoči in dostop do prebivalstva.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Člen 28 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Finančna pomoč iz členov 20 in 21(a) do (f) se lahko dodeli tudi državam v okviru Evropske sosedske politike in potencialnim državam kandidatkam, ki ne sodelujejo v okviru mehanizma.	2. Finančna pomoč iz členov 20 in 21(a) do (f) se lahko dodeli državam v okviru Evropske sosedske politike in potencialnim državam kandidatkam, ki ne sodelujejo v okviru mehanizma, kot tudi najmanj razvitim državam, odvisno od posameznega primera in v skladu s strategijo v podporo zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju1.
	_______________
	1Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Strategija EU v podporo zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju. COM(2009) 0084 konč.
Obrazložitev
Sklep bi moral nuditi možnost financiranja preventivnih ukrepov in priprav v manj razvitih državah, in v posebnih primerih, kot na Haitiju, v državi, ki je redno podvržena naravnim katastrofam.

POSTOPEK

Naslov	Mehanizem Unije na področju civilne zaščite
Referenčni dokumenti	KOM(2011)0934 – C7-0519/2011 – 2011/0461(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 19.1.2012
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 19.1.2012
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	14.6.2012
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Michèle Striffler 25.1.2012
Obravnava v odboru	27.3.2012	10.7.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Cashman, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Alf Svensson, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Lövin
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Irigoyen Pérez, Helmut Scholz

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (22.11.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(COM(2011)0934 – C7‑0519/2011 – 2011/0461(COD))

Pripravljavec mnenja: Ioan Mircea Paşcu

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila predlog sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, s katerim želi okrepiti zmogljivosti EU za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje tako na ozemlju EU kot izven njega.

Odbor za zunanje zadeve v veliki večini podpira splošni pristop iz predloga, in sicer pretvorbo sedanjega namenskega sistema v vnaprej načrtovano obvladovanje nesreč, pri čemer se spoštujeta vodilna vloga in primarna odgovornost držav članic glede civilne zaščite.

Poleg tega Odbor za zunanje zadeve pozdravlja vedno večji poudarek na preprečevanju in pripravljenosti ter opozarja na pomen skupne ocene tveganja ter kriznega načrtovanja. Poudarja, da je treba zagotoviti skladnost s prihodnjim izvajanjem solidarnostne klavzule.

Nazadnje poudarja tudi potrebo po vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med nujnostjo hitrega odzivanja na eni strani in skladnostjo zunanjih odnosov EU na drugi.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Mehanizem bi moral imeti poglavitno vlogo pri izvajanju člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije in dati na razpolago njene vire in zmogljivosti, kadar je to potrebno.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati.	(9) Unija bi morala pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov z nadaljnjim razvijanjem sistemov in boljšo integracijo odkrivanja in zgodnjega opozarjanja. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike, namenjene stalnemu izboljševanju ravni pripravljenosti sistemov civilne zaščite, osebja in državljanov v Uniji. To zajema programe usposabljanja in omrežje na ravni Unije in držav članic za usposabljanje glede preprečevanja nesreč ter pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, k čemur je pozval Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 14. novembra 2008 v zvezi z evropsko ureditvijo usposabljanja za obvladovanje nesreč.	(10) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike, namenjene stalnemu izboljševanju ravni pripravljenosti sistemov civilne zaščite in državljanov v Uniji. To zajema programe usposabljanja in omrežje na ravni Unije in držav članic za usposabljanje glede preprečevanja nesreč ter pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, k čemur je pozval Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 14. novembra 2008 v zvezi z evropsko ureditvijo usposabljanja za obvladovanje nesreč.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Kjer je uporaba vojaških zmogljivosti v podporo operacijam civilne zaščite primerna, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva.	(19) Kjer je primerna uporaba vojaških zmogljivosti v skrajnem primeru v podporo operacijam civilne zaščite, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva, ter tudi v skladu s smernicami o uporabi tujih vojaških in civilnih obrambnih sredstev pri pomoči ob nesrečah (smernice iz Osla) in smernicami OZN o uporabi vojaških in civilnih obrambnih sredstev za podporo humanitarnim dejavnostim OZN v zahtevnih izrednih razmerah (smernice MCDA). Civilne in vojaške strukture poveljevanja bi morale ostati ločene.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Kar zadeva nesreče, ki jih povzročijo teroristični napadi, jedrske ali radiološke nesreče, bi morali biti v mehanizem zajeti le ukrepi pripravljenosti in odzivanja v pristojnosti civilne zaščite.	(26) Kar zadeva nesreče, ki jih povzročijo teroristični napadi, jedrske ali radiološke nesreče, bi morali biti v mehanizem zajeti le ukrepi pripravljenosti in odzivanja v pristojnosti civilne zaščite. S tem povezane pobude se usklajujejo z ukrepi, sprejetimi za izvajanje sklepov Sveta o o krepitvi kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti v Evropski uniji – v akcijskem načrtu EU na področju CBRN1, in te ukrepe dopolnjujejo.
	________________
	1 Sklepi Sveta z dne 12. novembra 2009, 15505/1/09 REV.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Posredovanje Unije krepi zmogljivosti držav članic za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, da bi se uspešno spopadale z večjimi nesrečami in pri tem čim bolj zmanjšale človeške žrtve in materialno škodo. Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije.	(3) Posredovanje Unije krepi zmogljivosti držav članic za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, da bi se uspešno spopadale z večjimi nesrečami in pri tem čim bolj zmanjšale predvsem človeške žrtve pa tudi materialno škodo. Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije, in sicer ob popolnem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Mehanizem prispeva k izvajanju člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 - uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Napredek pri izpolnjevanju specifičnih ciljev iz odstavka 1 se ocenjuje na podlagi kazalnikov, med drugim:	Napredek pri izpolnjevanju specifičnih ciljev iz odstavka 1 se ocenjuje na podlagi kazalnikov, pri čemer se po potrebi preverja, ali so ustrezni za merjenje uresničevanja posebnih ciljev; ti kazalniki med drugim zadevajo:
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) napredka pri izvajanju okvira za preprečevanje nesreč, merjenega s številom držav članic, ki imajo oblikovane načrte za obvladovanje nesreč, kot so določeni v členu 4;	(a) napredka pri izvajanju okvira za preprečevanje nesreč, merjenega s številom držav članic, ki imajo oblikovane načrte za obvladovanje tveganj, kot so določeni v členu 4;
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Države članice za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja v okviru mehanizma Komisiji sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj.	(1) Države članice za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja v okviru mehanizma Komisiji sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj. Komisija in države članice zagotovijo, da so ustrezno zaščitene zaupne informacije in podatki.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;	(a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki je usklajeno z obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi strukturami in zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vodi skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), da se omogoči komunikacija in izmenjava informacij med središčem ERC in kontaktnimi točkami v državah članicah;	(b) vodi skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), da se omogoči komunikacija in izmenjava informacij med središčem ERC in kontaktnimi točkami v državah članicah, ter spodbuja njegovo povezanost z obstoječimi platformami kriznega usklajevanja;
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihovo medsebojno povezovanje ter povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;	(c) prispeva k vzpostavitvi in boljši integraciji sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihove povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka (d) – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi organi države, ki zaprosi za pomoč, če je to potrebno in primerno,	– spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi organi države, ki zaprosi za pomoč,
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija opredeli kakovostne zahteve za zmogljivosti, ki se odredijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Države članice so odgovorne za zagotavljanje njihove kakovosti.	3. Komisija v dogovoru z državami članicami opredeli kakovostne zahteve za zmogljivosti, ki se lahko dajo na voljo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Države članice so odgovorne za zagotavljanje njihove kakovosti.
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija uveljavi in vodi postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah.	4. Komisija uveljavi in vodi postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti, ki jih države članice lahko dajo na voljo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah.
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice čim je mogoče obvestijo Komisijo o vsakem neovrgljivem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah.	6. Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so načeloma na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice so pristojne za končno odločitev o uporabi zmogljivosti in takoj, ko je mogoče, obvestijo Komisijo o vsakem notranjem nujnem dogodku ali drugem resnem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljne zmogljivosti in v sodelovanju z državami članicami opredeli vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.	1. Komisija ob popolnem spoštovanju prostovoljne narave evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kakor je opredeljena v členu 11, spremlja napredek pri doseganju ciljne zmogljivosti in v sodelovanju z državami članicami opredeli vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija podpira države članice pri odpravljanju vrzeli v zmogljivostih ter pri njihovem zapolnjevanju na najprimernejši in stroškovno učinkovit način, med drugim s:	2. Komisija podpira zainteresirane države članice pri odpravljanju vrzeli v zmogljivostih ter pri njihovem zapolnjevanju, če države članice to sprejmejo, in sicer na najprimernejši in stroškovno učinkovit način, med drugim s:
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice in Komisija skupaj opredelijo ocenjevalna merila za ustreznost in stroškovno učinkovitost zapolnjevanja vrzeli v zmogljivostih.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Vse zmogljivosti, razvite v skladu s tem členom, nadzirajo in vodijo zainteresirane države članice. Komisija pripravi predloge sporazumov med Komisijo in zadevnimi državami članicami. Države članice, ki upravljajo zmogljivosti, so odgovorne za njihovo registracijo v skladu z nacionalnimi postopki.	(3) Vse zmogljivosti, razvite v skladu s tem členom, nadzirajo in vodijo zainteresirane države članice na podlagi sporazumov med Komisijo in zadevnimi državami članicami. Države članice, ki upravljajo zmogljivosti, so odgovorne za njihovo registracijo v skladu z nacionalnimi postopki.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Te zmogljivosti so del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah. Na voljo so za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic, ki jih upravljajo.	4. Te zmogljivosti so del prostovoljnega združevanja evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah. Na voljo so za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic, ki jih upravljajo.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno prepoznavnost zmogljivosti, ki se razvijejo v skladu s tem členom.	(5) Države članice in Komisija zagotovijo , da so zmogljivosti, ki se razvijejo v skladu s tem členom, ustrezno prepoznavne na ravni EU in na ravni držav članic.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri doseganju ciljne zmogljivosti in o preostalih vrzelih v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.	6. Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri doseganju ciljne prostovoljne zmogljivosti in o preostalih vrzelih v prostovoljnem združevanju evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 7 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) načine podpiranja držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki sicer niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;	(a) načine podpiranja držav članic pri razvoju prostovoljnih odzivnih zmogljivosti, ki sicer niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru prostovoljno združene evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 7 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) načine razvoja odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, da se uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji;	črtano
Predlog spremembe  27 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 7 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) načine upravljanja in vzdrževanja zmogljivosti iz točk (a) in (b);	(c) načine upravljanja in vzdrževanja zmogljivosti, registriranih v okviru združene prostovoljne evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, navedene v točkah (a) in (b);
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) priprava navodil o usposabljanju na področju civilne zaščite v Uniji in tovrstnem mednarodnem usposabljanju, vključno z usposabljanjem o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju;	(b) priprava navodil o usposabljanju na področju civilne zaščite v Uniji na podlagi preteklih izkušenj držav članic in tovrstnem mednarodnem usposabljanju, vključno z usposabljanjem o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju;
Predlog spremembe  29 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 2 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) povezovanjem s prizadeto tretjo državo v zvezi s tehničnimi podrobnostmi, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejemanje ponudb in praktična ureditev za lokalno sprejemanje in razdeljevanje pomoči;	(c) povezovanjem s prizadeto tretjo državo in državami članicami v zvezi s tehničnimi podrobnostmi, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejemanje ponudb in praktična ureditev za lokalno sprejemanje in razdeljevanje pomoči;
Predlog spremembe  30 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ne glede na vlogo Komisije, kot je opredeljena v odstavku 2, in ob upoštevanju nujnosti za takojšen operativni odziv prek mehanizma Komisija ob njegovi aktivaciji o tem obvesti Evropsko službo za zunanje delovanje, da se omogoči skladnost med operacijami civilne zaščite in splošnimi odnosi Unije s prizadeto državo.	3. Ne glede na vlogo Komisije, kot je opredeljena v odstavku 2, in ob upoštevanju nujnosti za takojšen operativni odziv prek mehanizma Komisija ob njegovi aktivaciji o tem obvesti Evropsko službo za zunanje delovanje, da se omogoči skladnost med operacijami civilne zaščite in splošnimi odnosi Unije s prizadeto državo. Komisija in evropska služba za zunanje delovanje si redno izmenjujeta informacije zaradi usklajevanja svojih dejavnosti, da se zagotovi doslednost zunanjega delovanja Unije v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji. O tem v rednih presledkih poročata Parlamentu.
Predlog spremembe  31 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96.	11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96, in z ukrepi, pripravljenimi v okviru skupne varnostne in obrambne politike.

POSTOPEK

Naslov	Mehanizem Unije na področju civilne zaščite
Referenčni dokumenti	COM(2011)0934 – C7-0519/2011 – 2011/0461(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 19.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	AFET 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Ioan Mircea Paşcu 18.6.2012
Obravnava v odboru	9.10.2012	12.11.2012
Datum sprejetja	22.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 3 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pino Arlacchi, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Mário David, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Eduard Kukan, Alexander grof Lambsdorfski, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Norica Nicolai, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Werner Schulz, Adrian Severin, Marek Siwiec, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Boris Zala, Karim Zéribi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Marije Cornelissen, Véronique De Keyser, Kinga Gál, Elisabeth Jeggle, Barbara Lochbihler, Emilio Menéndez del Valle, Marietje Schaake, Ivo Vajgl

MNENJE Odbora za proračun (16.11.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(COM(2011)0934 – C7‑0519/2012 – 2011/0461(COD))

Pripravljavec mnenja: Georgios Stavrakakis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Predlog sklepa Komisije predvideva vzpostavitev novega mehanizma Unije na področju civilne zaščite, namenjenega podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepanja držav članic na področju civilne zaščite. To naj bi dosegel z izboljšanjem učinkovitost sistemov za preprečevanje vseh vrst naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, v Uniji ali zunaj nje, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih. Zamisel predloga je omogočiti celostni pristop k obvladovanju nesreč. Pripravljavec mnenja pozdravlja ta splošni pristop, zlasti poudarjeno podporo prevoznim dejavnostim pri pomoči v nesrečah.

Proračun

V predlogu je predvidena odobritev proračunskih sredstev za politiko EU na področju civilne zaščite v višini 513 milijonov EUR (v sedanjih cenah), in sicer: 276 milijonov EUR za operacije v Uniji in 237 milijonov EUR za operacije zunaj Unije. Upravičeni ukrepi so zajeti v naslednjih štirih področjih: splošni ukrepi, ukrepi za preprečevanje in pripravljenost, odzivanje, prevoz. Pripravljavec mnenja ugotavlja, da so načrtovana sredstva za sedemletno obdobje precej skromna in bodo omogočala le omejeno ukrepanje in učinek EU.

Cilji

Specifični cilji predloga so: (1) doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja; (2) okrepiti stanje pripravljenosti Unije za odzivanje v nesrečah; omogočiti hitro in učinkovito posredovanje za odzivanje v izrednih razmerah v primeru večjih nesreč ali ob njihovem skorajšnjem pojavu.

Preprečevanje

Vsak evro, ki se porabi za preprečevanje, prispeva k veliko večjemu prihranku v obdobju po večjih nesrečah in ob znatnih izgubah fizičnih in človeških virov. V zvezi s tem je namen predloga (1) izboljšati temeljno znanje o tveganjih za nesreče, omogočiti sodelovanje in izmenjavo znanj, dobrih praks in informacij ter zagotavljati učinkovito sodelovanje v okviru mehanizma; (2) podpirati in spodbujati države članice pri pripravi ocen tveganj in njihovem kartiranju in zato od njih zahtevati, da predložijo načrte za obvladovanje tveganj do konca leta 2016; (3) pripraviti pregled naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se bo morda morala spopasti Unija, pri čemer se med drugim upošteva prihodnji vpliv podnebnih sprememb; ozaveščati o pomembnosti preprečevanja tveganj in podpirati države članice pri javnem obveščanju, izobraževanju, ozaveščanju javnosti itd. Pripravljavec mnenja si v svojih predlogih sprememb prizadeva okrepiti razsežnost preprečevanja na področju civilne zaščite.

Sinergije

Začasna dodelitev sredstev v višini 513 milijonov EUR se zdi neznatna z ozirom na visoke stroške dejanske pomoči v nesrečah. To je jasno razvidno iz dejstva, da celotna finančna podpora, ki jo je EU v zadnjem desetletju namenila pomoči v nesrečah samo v Uniji, po oceni znaša približno 2 500 milijonov EUR.

Pripravljavec želi navesti možne sinergije proračuna z drugimi instrumenti za notranje in zunanje ukrepanje, kot so skladi, ki jih zajema uredba o skupnih določbah (ESRR, ESS, KS, EKSRP in ESPR), in Solidarnostni sklad Evropske unije. Ta se v nekaj primerih ni odzval dovolj hitro. V zvezi s tem je priporočljivo revidirati določbe v zvezi s hitrostjo njegovega odziva, da bi bila uporaba tega instrumenta pravočasna in bi se nujni primeri, nastali po nesrečah, učinkovito reševali.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;
Obrazložitev
Zneski v tematskih pravnih podlagah se ne morejo obravnavati kot končni, ko pogajanja o večletnem finančnem okviru še potekajo, skladno z načelom, da ni nič odločeno, dokler ni odločeno vse.
Predlog spremembe  2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1b (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje obstoječe politične prednostne naloge in nove naloge iz Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno določi, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti; poudarja, da se tudi ob povišani ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za 5 ali več odstotkov v primerjavi z letom 2013 lahko nameni uresničevanju dogovorjenih ciljev, obveznosti in načelu solidarnosti Unije le omejen prispevek;
	________________
	1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Obrazložitev
Če bo Svet zmanjšal znesek večletnega finančnega okvira, ga Evropski parlament poziva, naj določi „negativne prednostne postavke“kljub njihovi dokazani dodani vrednosti in kljub novim nalogam, ki jih mora Unija opraviti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.
Predlog spremembe  3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. ponovno opozarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1 določil, da je civilna zaščita (člen 196 PDEU) eno od področij, na katerem je Unija z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe pridobila pomembna nova pooblastila, in v zvezi s tem opozarja na člen 311 PDEU, ki vsebuje zahtevo, da si Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva;
	_______________
	1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen in pravočasen prispevek k preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ta sklep zato ne bi smel vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep, niti na odgovornost držav članic, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju.	(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten, konkreten in pomemben izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen in pravočasen prispevek k preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ta sklep zato ne bi smel vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep, niti na odgovornost držav članic, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Pri uporabi mehanizma bi bilo treba ustrezno upoštevati zakonodajo Unije in njene mednarodne obveznosti ter izkoristiti sinergije z relevantnimi pobudami Unije, kot so evropski program za spremljanje Zemlje (GMES – European Earth monitoring programme), evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP – European Programme for Critical Infrastructure Protection) in skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE – Common Information Sharing Environment).	(5) Pri uporabi mehanizma bi bilo treba ustrezno upoštevati zakonodajo Unije in njene mednarodne obveznosti ter izkoristiti sinergije z relevantnimi pobudami Unije, kot so evropski program za spremljanje Zemlje (GMES – European Earth monitoring programme), Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP – European Programme for Critical Infrastructure Protection) in skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE – Common Information Sharing Environment), skladi, ki jih zajema uredba o skupnih določbah (ESRR, ESS, KS, EKSRP in ESPR), in instrumenti za zunanje ukrepanje.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjene zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Zato bi moral biti v mehanizem vključen splošen okvir za obveščanje o njih in njihovo izvajanje.	(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjene zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Načrti za obvladovanje tveganj morajo temeljiti na standardiziranih znanstvenih dokazih o verjetnosti in potencialu tveganj. Zato bi moral biti v mehanizem vključen splošen okvir za obveščanje o njih in njihovo izvajanje.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Preprečevanje je osrednjega pomena za zaščito pred nesrečami in zahteva nadaljnje ukrepanje, k čemur sta pozvala tudi Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 30. novembra 2009 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. septembra 2010 v zvezi s sporočilom Komisije z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“.	(7) Preprečevanje je osrednjega pomena za zaščito pred nesrečami in zahteva nadaljnje ukrepanje, k čemur sta pozvala tudi Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 30. novembra 2009 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. septembra 2010 v zvezi s sporočilom Komisije z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“. Preprečevanje je dolgoročno stroškovno učinkovito in je ključno za uspešno civilno zaščito na ravni držav članic in Unije.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Uvodna izjava 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Višina sredstev, namenjenih za mehanizem, bi morala omogočiti, da se dodeli finančna podpora za dejavnosti, povezane z različnimi vidiki cikla obvladovanja nesreč. Zagotoviti bo treba prožno upravljanje teh sredstev in tako omogočiti njihovo povišanje, če bi okoliščine to zahtevale.
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati.	(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati in spodbujati inovativne pristope.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.	(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij v najkrajšem možnem času.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Uvodna izjava 14a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14a. Cilj vzpostavitve središča za odzivanje v izrednih razmerah z okrepljenimi nalogami načrtovanja in usklajevanja kot tudi evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah je prihranek na ravni držav članic, ki bo višji od stroškov v okviru proračuna Unije, čeprav koristi hitrega in učinkovitega odzivanja na nesreče v smislu človeških življenj ni mogoče izmeriti zgolj v finančnem smislu.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Izboljšati je treba razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.	(16) Izboljšati je treba razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi usklajevala in združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa, vključno s koristmi, ki izhajajo iz delovanja mehanizma v smislu zmanjševanja izgub človeških življenj in škode, bolje dosežejo na ravni Unije. Če večja nesreča preseže zmožnost odzivanja prizadete države članice, bi morala imeti ta država možnost uporabiti mehanizem Skupnosti, da dopolni svoja lastna sredstva civilne zaščite in druge vire odzivanja v izrednih razmerah. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja.	(22) Države članice ne morejo same zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali vplivov predlaganega ukrepa, vključno s koristmi, ki izhajajo iz delovanja mehanizma v smislu zmanjševanja izgub človeških življenj in škode, bolje dosežejo na ravni Unije. Če večja nesreča preseže zmožnost odzivanja prizadete države članice, bi morala imeti ta država možnost uporabiti mehanizem Skupnosti, da dopolni svoja lastna sredstva civilne zaščite in druge vire odzivanja v izrednih razmerah. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) povečanje ozaveščenosti javnosti o večjih nesrečah in pripravljenosti nanje.
Obrazložitev
Posebna raziskava Eurobarometer 383 o civilni zaščiti, izvedena v februarju in marcu 2012, je pokazala, da državljani EU izražajo visoko stopnjo zaskrbljenosti glede nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč, vendar je njihova ozaveščenost o ukrepih EU na tem področju nizka. 75 % jih izraža zaskrbljenost glede razlitja nafte in jedrskih nesreč, 67 % pa glede poplav in potresov. Le 38 % državljanov v EU-27 ve, da ima EU usklajevalno vlogo pri ukrepanju na področju civilne zaščite v EU in zunaj nje.
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Člen 5 – točka (f)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) podpira države članice in tretje države iz člena 28 pri preprečevanju večjih nesreč;	(f) podpira države članice in tretje države iz člena 28 pri preprečevanju večjih nesreč, s posebnim poudarkom na trajnostnem razvoju, zelenem gospodarstvu in preprečevanju podnebnih sprememb;
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici.	(2) V načrte za obvladovanje tveganj se vključijo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici. Načrti za obvladovanje tveganj temeljijo na znanstvenih podatkih.
Obrazložitev
Jasno določena/začrtana vsebina načrtov za obvladovanje tveganj bi izboljšala skladnost načrtov različnih držav članic.
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice redno posodabljajo načrte za obvladovanje tveganj na tri leta in tako zagotavljajo celovito kritje tveganj, upoštevajoč njihovo spremenljivost, strukturo in intenzivnost. Posodobljeni načrti za obvladovanje tveganj se posredujejo Komisiji.
Obrazložitev
Ker se struktura, pogostost in intenzivnost tveganj skozi čas spreminjajo, bi bilo treba to upoštevati pri posodabljanju načrtov za obvladovanje tveganj, kar bi državam članicam in Evropski uniji omogočalo, da skladno s tem obvladujejo tveganja.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice čim je mogoče obvestijo Komisijo o vsakem neovrgljivem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah.	(6) Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice čim je mogoče obvestijo Komisijo o vsakem neovrgljivem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah. Da bi omogočili rešitve v primeru, ko je državi članici onemogočeno, da bi dala na voljo svoje zmogljivosti za zagotovitev hitrega in zadostnega odziva, prostovoljno združevanje vključuje ustrezno število vsake vrste sredstev.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) razvijanjem odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, če je to bolj stroškovno učinkovito in se te lahko uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji.	(b) razvijanjem odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, če je to bolj stroškovno učinkovito, med drugim zmogljivosti horizontalnih sredstev, logistike, ocenjevanja in usklajevanja, ki se lahko uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji.
Obrazložitev
Na nekaterih področjih je financiranje EU morda bolj primerno.
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzpostavitev programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje osebja civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;	(a) vzpostavitev in zagotavljanje delovanja programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje osebja civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;
Obrazložitev
Komisija mora sodelovati pri vzpostavitvi programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje, pa tudi pri njunem delovanju.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah.	1. V smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne …/… med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju znaša prednostni referenčni znesek za proračunski organ v letnem proračunskem postopku, ki je določen za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020, XXX XXX XXX EUR v cenah iz leta 2011.
276 000 000 EUR v tekočih cenah izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 237 000 000 EUR v tekočih cenah pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.	XXX XXX XXX  EUR v cenah iz leta 2011 izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, XXX XXX XXX EUR v cenah iz leta 2011 pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe uredbe, ki določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/2012 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Člen 21 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) priprava načrtov za obvladovanje tveganj in pregled tveganj po vsej Uniji;	(a) priprava in izvajanje načrtov za obvladovanje tveganj in pregled tveganj po vsej Uniji;
Obrazložitev
Zaradi skladnosti s členom 5 in doseganja ciljev preprečevanja bi morala Komisija podpirati države članice pri pripravi in izvajanju načrtov za obvladovanje tveganj.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Člen 21 – točka (g)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) oblikovanje in vzdrževanje evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kot je navedeno v členu 11. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke je v obliki stroškov na enoto, ki se določijo glede na vrsto zmogljivosti in ne presegajo 25 % skupnih upravičenih stroškov;	(g) oblikovanje in vzdrževanje evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kot je navedeno v členu 11. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke je v obliki stroškov na enoto, ki se določijo glede na vrsto zmogljivosti in ne presegajo 50 % skupnih upravičenih stroškov;
Obrazložitev
Da bi bilo združevanje sredstev dovolj obsežno za zagotovitev razpoložljivosti ključnih sredstev ob vsaki nesreči, se predlaga stopnja sofinanciranja EU v višini najmanj 50 %.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Člen 21 – točka (h)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) identifikacija in zapolnjevanje vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s členom 12. Ukrepanje v skladu s to točko temelji na temeljiti analizi potreb ter stroškov in koristi za posamezno vrsto zmogljivosti, pri čemer se upošteva verjetnost in učinek relevantnih tveganj. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke ne presegajo 85 % skupnih upravičenih stroškov;	(h) identifikacija in zapolnjevanje vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s členom 12. Ukrepanje v skladu s to točko temelji na temeljiti analizi potreb ter stroškov in koristi za posamezno vrsto zmogljivosti, pri čemer se upošteva njeno horizontalno naravo in možne koristi v različnih okoliščinah nesreče, visoko specializiranost in ceno, ali verjetnost in učinek relevantnih tveganj. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke ne presegajo 85 % skupnih upravičenih stroškov;
Obrazložitev
Za reševanje različnih vrst zmogljivostnih vrzeli je treba področje sofinanciranja EU razširiti.
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Člen 21 – točka (k) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(k) podpora za program usposabljanja in omrežje EU za usposabljanje, ki vključuje šole civilne zaščite, centre za usposabljanje in drugo osebje kriznega upravljanja za preprečevanje nesreč, pripravljenost in odzivnost v državah članicah.
Obrazložitev
Za doseganje ciljev iz člena 13 je potrebna finančna podpora iz proračuna EU.
Predlog spremembe  27 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije. Komisija v primeru odziva v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.	2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, med drugim s skladi, ki jih zajema uredba o skupnih določbah (ESRR, ESS, KS, EKSRP in ESPR). Komisija v primeru odziva v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96. Na področju zunanjega preprečevanja je treba izkoristiti sinergije z Uredbo št. … o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti in Uredbo št. … o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Pri ukrepanju po krizi je treba zagotoviti dopolnjevanje z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč, Evropskim razvojnim skladom in Rezervo za nujno pomoč.
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi povečale uspešnost in učinkovitost izvajanja podpore in dialoga o politikah v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja in uskladitev politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij in dobrih praks v različnih fazah trajanja podpore.

POSTOPEK

Naslov	Mehanizem Unije na področju civilne zaščite
Referenčni dokumenti	COM(2011)0934 – C7-0519/2011 – 2011/0461(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	Odbor ENVI 19.1.2012
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	Odbor BUDG 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Georgios Stavrakakis 6.2.2012
Datum sprejetja	15.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Francesca Balzani, Zuzana Brzobohatá, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, Derek Vaughan
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Jürgen Klute, Jaroslav Paška, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis, Nils Torvalds

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (22.10.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(COM(2011)0934 – C7‑0519/2011 – 2011/0461(COD))

Pripravljavec mnenja: Oldřich Vlasák

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite je, če upoštevamo zahteve Evropske unije na tem področju glede preprečevanja in odzivanja, izredno kakovosten dokument. Pripravljavec mnenja pozdravlja namen Komisije, da ta mehanizem združi s finančnim instrumentom v skupen dokument (tudi kar zadeva njegovo izvajanje), ki ga je kot predlog sklepa predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Pozdravlja zlasti številne predlagane spremembe za uvedbo poenostavljenih pravil in postopkov za aktiviranje mehanizma, s čimer se bo izboljšala učinkovitost, uspešnost in skladnost odzivanja EU v primeru nesreč.

Z vidika Odbora za regionalni razvoj se predlogi sprememb osredotočajo predvsem na potrebo po večjem vključevanju regij, mest in lokalnih skupnosti, saj imajo ti neodvisni organi bistveno in nezanemarljivo vlogo pri preprečevanju nesreč kot tudi odzivanju nanje. Ponovljeno je, da bi moralo biti osnovno načelo civilne zaščite reševanje težav na najnižji možni ravni. Poudarek je tudi na posebnih potrebah obmejnih regij, kjer je predvsem v odzivni fazi velik potencial za izvajanje okrepljenega skupnega odzivanja na nesreče, ki omogoča usklajevanje med čezmejnimi regijami. Zaradi podobnih razlogov je v mnenju odbora REGI dodano sklicevanje na poseben položaj najbolj oddaljenih regij, regij morskega bazena, otoških in gorskih regij, izoliranih in nedostopnih območij. Posebno pozornost je treba nameniti regijam, ki se nahajajo ob zunanjih mejah EU, in najbolj oddaljenim regijam, ker so izpostavljene večjemu tveganju naravnih katastrof in katastrof, ki jih povzroči človek, in ker je intervencija v teh regijah težavnejša kot v drugih ter je pogosto potrebna pomoč iz tretjih držav.

Upoštevati je treba tudi potrebo po zagotavljanju hitre in prilagodljive pomoči v primeru nesreč, ki presegajo odzivne zmogljivosti prizadete države članice ali regionalnih oziroma lokalnih organov. Zato v zvezi s sredstvi EU pozivamo k učinkovitejšemu povezovanju mehanizma za civilno zaščito in solidarnostnega sklada, čigar izvajanje je trenutno premalo prilagodljivo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) da sta se v zadnjih letih močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da smo se znašli v položaju, ko je verjetno, da bodo prihodnje nesreče hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti, je celosten pristop k obvladovanju nesreč vse pomembnejši. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih.	(1) da sta se v zadnjih letih močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da smo se znašli v položaju, ko je verjetno, da bodo prihodnje nesreče hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti, je celosten pristop k obvladovanju nesreč vse pomembnejši. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih. V nekaterih primerih je lahko potreben celovit pristop za posamezne morske bazene.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem Unije na področju civilne zaščite, naj bi primarno zajemala ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. Ob vseh teh nesrečah se lahko za civilno zaščito in druge vrste nujne pomoči zaprosi kot dopolnitev odzivnih možnosti prizadete države.	Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem Unije na področju civilne zaščite, naj bi primarno zajemala ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. Ob vseh teh nesrečah se lahko za civilno zaščito in druge vrste nujne pomoči zaprosi kot dopolnitev odzivnih možnosti prizadete države in njenih pristojnih javnih organov, tudi regionalnih in lokalnih, ki se s temi težavami spoprijemajo najbolj neposredno.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen in pravočasen prispevek k preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ta sklep zato ne bi smel vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep, niti na odgovornost držav članic, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju.	(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen in pravočasen prispevek k sistematičnemu preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ta sklep zato ne bi smel vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep, niti na odgovornost držav članic, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjene zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Zato bi moral biti v mehanizem vključen splošen okvir za obveščanje o njih in njihovo izvajanje.	(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjene zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Zato je v mehanizem vključen splošni okvir za obveščanje o njih in njihovo izvajanje. Mehanizem bi moral oblikovati smernice za zagotavljanje skladnosti in primerljivosti posameznih načrtov držav članic za obvladovanje tveganj.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati.	(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati. Poudarja se pomen tesnejšega sodelovanja med generalnim direktoratom Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito ter nacionalnimi službami za civilno zaščito.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike, namenjene stalnemu izboljševanju ravni pripravljenosti sistemov civilne zaščite, osebja in državljanov v Uniji. To zajema programe usposabljanja in omrežje na ravni Unije in držav članic za usposabljanje glede preprečevanja nesreč ter pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, k čemur je pozval Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 14. novembra 2008 v zvezi z evropsko ureditvijo usposabljanja za obvladovanje nesreč.	(10) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike, namenjene stalnemu izboljševanju ravni pripravljenosti sistemov civilne zaščite, osebja in državljanov v Uniji. To zajema programe usposabljanja in omrežje na ravni Unije, vendar zlasti na ravni držav članic za usposabljanje glede lokalnega preprečevanja nesreč ter pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, k čemur je pozval Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 14. novembra 2008 v zvezi z evropsko ureditvijo usposabljanja za obvladovanje nesreč.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Drugi pripravljalni ukrepi vključujejo združevanje informacij o potrebnih zdravstvenih sredstvih in spodbujanje uporabe novih tehnologij. V skladu s členom 346 Pogodbe ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.	Drugi pripravljalni ukrepi vključujejo združevanje informacij o potrebnih zdravstvenih sredstvih in spodbujanje uporabe novih tehnologij. V skladu s členom 346(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo.	Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zmogljivostim civilne zaščite na obmejnih območjih držav članic.
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo.	(12) Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo prostovoljna sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.	(13) Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij s spodbujanjem primerov dobre prakse.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.	(13) Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic, standardizacijo sistemov držav članic za opozarjanje in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.	(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, ki se usklajuje z obstoječimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strukturami, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja na nesreče in zagotovitev razpoložljivosti ključnih zmogljivosti je treba pripraviti referenčne scenarije za glavne vrste nesreč, kartirati ključne obstoječe zmogljivosti, ki so na razpolago v državah članicah, načrtovati krizno ukrepanje za uporabo zmogljivosti in razviti evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic. Na podlagi kriznega načrtovanja bi bilo mogoče določiti tudi, ali so zmogljivosti držav članic za odzivanje v izrednih razmerah popolne ali ne, ter možnosti za njihovo dopolnitev z zmogljivostmi, katerih razvoj bi podprla Unija in ki bi se uporabljale po vsej Uniji.	(14) Za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja na nesreče in zagotovitev razpoložljivosti ključnih zmogljivosti je treba pripraviti referenčne scenarije za glavne vrste nesreč, kartirati ključne obstoječe zmogljivosti, ki so na razpolago v državah članicah, načrtovati krizno ukrepanje za uporabo zmogljivosti in razviti evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic. Na podlagi kriznega načrtovanja bi bilo mogoče določiti tudi, ali so zmogljivosti držav članic za odzivanje v izrednih razmerah glede usklajevanja čezmejnih regij popolne ali ne, ter možnosti za njihovo dopolnitev z zmogljivostmi, katerih razvoj bi podprla Unija in ki bi se uporabljale po vsej Uniji.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Posebno pozornost je treba nameniti regijam, ki se nahajajo ob zunanjih mejah EU, in najbolj oddaljenim regijam, ker so izpostavljene večjemu tveganju naravnih katastrof in katastrof, ki jih povzroči človek, in ker je intervencija v teh regijah težavnejša kot v drugih ter je pogosto potrebna pomoč iz tretjih držav.
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Izboljšati je treba razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.	(16) Izboljšati je treba razpoložljivost in hitrost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Izboljšati je treba razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.	(16) Izboljšati je treba dostopnost prevoza v vseh regijah EU in razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Koordinacija intervencij pomoči bi se morala zagotavljati na terenu, da bi se tako čim bolj povečala učinkovitost ukrepanja in dostop prizadetega prebivalstva do pomoči. Komisija bi morala poslanim ekipam strokovnjakov zagotavljati ustrezno logistično podporo.	(17) Koordinacija intervencij pomoči bi se morala zagotavljati na terenu, da bi se tako čim bolj povečala učinkovitost ukrepanja in dostop prizadetega prebivalstva do pomoči. Komisija bi morala zagotoviti ustrezno logistično podporo za poslane ekipe strokovnjakov in za logistično razporejanje ekip prostovoljcev kot odziv na izredne razmere na izoliranih in nedostopnih območjih.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Pomoč in podpora Evropske unije pri preprečevanju in odpravi nesreč ter odzivu nanje sta zlasti pomembni v izoliranih ali odročnih regijah, ki se srečujejo s stalnimi težavami pri dostopnosti in razpoložljivosti človeških in materialnih virov, so bolj izpostavljene tveganju naravnih nesreč, katerih posledice imajo v teh regijah večjo težo, kot v primeru najbolj oddaljenih regij.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Uvodna izjava 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Najbolj oddaljene regije bi morale biti zaradi svojega geostrateškega položaja iz sporočila Komisije z dne 26. maja 2004 o okrepljenih partnerstvih za najbolj oddaljene regije in Barnierovega poročila iz januarja 2006 o EuropAid jasno navedene v načrtih držav članic za obvladovanje tveganj ter bi morale biti mesta, kjer se prednostno izvajajo moduli za pripravo in usklajevanje intervencij v njihovem geografskem okolju.
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Upoštevati je treba tudi potrebo po zagotavljanju hitre in prilagodljive pomoči v primeru nesreč, ki presegajo odzivne zmogljivosti prizadete države članice ali regionalnih oziroma lokalnih upravnih organov. Pri tem je treba opozoriti na možnost črpanja sredstev za pomoč iz solidarnostnega sklada, namenjenih državam članicam in državam pristopnicam, ki so jih prizadele obsežne naravne nesreče, njihova poraba pa bi morala biti učinkoviteje povezana z delovanjem mehanizma civilne zaščite.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa, vključno s koristmi, ki izhajajo iz delovanja mehanizma v smislu zmanjševanja izgub človeških življenj in škode, bolje dosežejo na ravni Unije. Če večja nesreča preseže zmožnost odzivanja prizadete države članice, bi morala imeti ta država možnost uporabiti mehanizem Skupnosti, da dopolni svoja lastna sredstva civilne zaščite in druge vire odzivanja v izrednih razmerah. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja.	Osnovno načelo civilne zaščite bi moralo biti reševanje težav na najnižji možni ravni. V primeru obsežnejših operacij pa ciljev tega sklepa ne morejo zadovoljivo doseči države članice, zato se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa, vključno s koristmi, ki izhajajo iz delovanja mehanizma v smislu zmanjševanja izgub človeških življenj in škode, bolje dosežejo na ravni Unije. Če večja nesreča preseže zmožnost odzivanja prizadete države članice, bi morala imeti ta država možnost uporabiti mehanizem Skupnosti, da dopolni svoja lastna sredstva civilne zaščite in druge vire odzivanja v izrednih razmerah. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) podpira, koordinira in dopolnjuje ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da se izboljša učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljanje nanje in odzivanje v njih.	1. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) podpira, koordinira in dopolnjuje ukrepanje v državah članicah na področju civilne zaščite, da se izboljša učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljanje nanje in odzivanje v njih.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.	2. Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, tudi posledice terorističnih dejanj ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesreč, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Mehanizem ne vpliva na odgovornost, ki jo imajo države članice, da ljudi, okolje in premoženje na lastnem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti svojih sistemov kriznega upravljanja, da se lahko ustrezno spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.	5. Mehanizem ne vpliva na odgovornost držav članic, da ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter svojim sistemom kriznega upravljanja zagotovijo zadostne zmogljivosti in vire, da se lahko ustrezno in sistematično spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Mehanizem ne vpliva na odgovornost, ki jo imajo države članice, da ljudi, okolje in premoženje na lastnem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti svojih sistemov kriznega upravljanja, da se lahko ustrezno spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.	5. Mehanizem ne vpliva na prednostno odgovornost, ki jo imajo države članice, da ljudi, okolje in premoženje na lastnem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti svojih sistemov kriznega upravljanja, da se lahko ustrezno spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Ta sklep se ne uporablja za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi [Uredbe (ES) št. 1717/2006, Uredbe (ES) št. 1257/96, Uredbe (ES) št. 1406/2002 [in zakonodaje Unije o akcijskih programih na področju zdravja, notranjih zadev in pravosodja]].	7. Ta sklep se ne uporablja za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi [Uredbe (ES) št. 1717/2006, Uredbe (ES) št. 1257/96, Uredbe (ES) št. 1406/2002 [in zakonodaje Unije o akcijskih programih na področju zdravja, notranjih zadev in pravosodja]] in druge zakonodaje Unije na področjih, ki niso povezani s to temo.
Predlog spremembe  27 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta sklep ob nesreči upošteva posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Unije.	3. Ta sklep ob nesreči upošteva posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih, čezmejnih in drugih regij ali otokov Unije. V teh regijah se lahko izkaže za potreben celovit pristop za posamezne morske bazene, da bi zagotovili čim boljšo sinergijo.
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja;	(a) doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic, spodbujanjem kulture preprečevanja in izboljšanjem sodelovanja med civilno zaščito in drugimi pristojnimi službami;
Predlog spremembe  29 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) napredka pri izboljšanju odzivanja na nesreče, merjenega s hitrostjo in ravnjo koordinacije intervencij v okviru mehanizma ter primernostjo pomoči glede na potrebe na terenu.	(c) napredka pri izboljšanju odzivanja na nesreče, merjenega s hitrostjo in ravnjo koordinacije intervencij in storitev v okviru mehanizma ter primernostjo pomoči glede na potrebe na terenu.
Predlog spremembe  30 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. „večja nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje in zaradi katere se lahko v okviru mehanizma zaprosi za pomoč;	2. „večja nesreča“ pomeni elementarni dogodek, ki je zaradi svojega izrednega obsega že ogrozil življenje in lastnino oziroma je tik pred tem, da bo ogrozil življenja in lastnino, in za obvladovanje katerega zadevna država članica nima na voljo zadostnih virov ter lahko v okviru mehanizma zaprosi za pomoč.
Predlog spremembe  31 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. „načrt za obvladovanje tveganj“ pomeni instrument načrtovanja, ki ga država članica pripravi za predvidevanje tveganj, ocenjevanje njihovih učinkov ter razvoj, izbiro in izvedbo ukrepov za zmanjšanje tveganj in njihovih učinkov, prilagajanje njim in njihovo blažitev na stroškovno učinkovit način ter hkrati za določitev okvira za vključitev različnih instrumentov obvladovanja za sektor ali nevarnost značilnih tveganj v skupni splošni načrt;	9. „načrt za obvladovanje tveganj“ pomeni instrument načrtovanja, ki ga država članica pripravi za predvidevanje tveganj, ocenjevanje njihovih učinkov ter razvoj, izbiro in izvedbo trajnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganj in njihovih učinkov, prilagajanje njim in njihovo blažitev na stroškovno učinkovit način ter hkrati za določitev okvira za vključitev različnih instrumentov obvladovanja za sektor ali nevarnost značilnih tveganj v skupni splošni načrt;
Predlog spremembe  32 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje izmenjave znanj, dobrih praks in informacij;	(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje sodelovanja in izmenjave znanj, dobrih praks in informacij;
Predlog spremembe  33 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje izmenjave znanj, dobrih praks in informacij;	(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje izmenjave znanj, dobrih praks in informacij, tako na evropski ravni in med državami članicami na makro- ali podregionalni ravni, kjer se skupnosti soočajo s podobnimi tveganji za nesreče;
Predlog spremembe  34 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spodbuja in podpira razvoj in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o vsebini tovrstnih načrtov, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;	(d) spodbuja in podpira razvoj, sodelovanje med državami članicami in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o vsebini tovrstnih načrtov, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;
Predlog spremembe  35 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spodbuja in podpira razvoj in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o vsebini tovrstnih načrtov, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;	(d) spodbuja in podpira razvoj in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o vsebini tovrstnih načrtov, da se olajšata njihova skladnost in primerljivost, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;
Predlog spremembe  36 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice pri javnem obveščanju, izobraževanju in ozaveščanju;	(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice ter regionalne in lokalne organe pri javnem obveščanju, izobraževanju in ozaveščanju;
Predlog spremembe  37 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice pri javnem obveščanju, izobraževanju in ozaveščanju;	(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice pri javnem obveščanju, izobraževanju, povečanju občutljivosti in ozaveščanju;
Predlog spremembe  38 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) spodbuja uporabo sredstev Unije za trajnostno preprečevanje nesreč, države članice in regije pa spodbuja, naj te možnosti financiranja izrabijo;
Predlog spremembe  39 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) upošteva posebno ranljivost regij na podlagi člena 349 Pogodbe.
Predlog spremembe  40 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja v okviru mehanizma Komisiji sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj.	1. Države članice za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja v okviru mehanizma Komisiji, po posvetovanju s svojimi pristojnimi javnimi organi, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj. Večja pozornost se nameni pomoči najbolj oddaljenim regijam, otokom, čezmejnim regijam in gorskim regijam, ki pogosto nimajo ustreznih virov, da bi se lahko hitro odzvale na nesreče.
Predlog spremembe  41 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici.	2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo večja tveganja naravnih katastrof in katastrof, ki jih povzroči človek, ocenjena v nacionalnih ocenah tveganj, in druga relevantna tveganja na nacionalni ali ustrezni regionalni ali lokalni ravni, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi načrti držav članic.
Predlog spremembe  42 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici.	2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici. Države članice morajo razviti strategijo za usklajevanje načrtovanja upravljanja tveganja v čezmejnih regijah.
Predlog spremembe  43 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice najpozneje do konca leta 2016 zagotovijo, da so njihovi načrti za obvladovanje tveganj pripravljeni in da Komisija prejeme njihovo najbolj posodobljeno različico.	črtano
Predlog spremembe  44 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;	a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki je usklajeno z obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi strukturami in ki zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;
Predlog spremembe  45 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihovo medsebojno povezovanje ter povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;	(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih ter k standardizaciji znakov opozarjanja, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihovo medsebojno povezovanje ter povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;
Predlog spremembe  46 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka d – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– ocenjevanje potreb v državi, ki zaprosi za pomoč,	– ocenjevanje potreb v državi ali regiji, ki zaprosi za pomoč,
Predlog spremembe  47 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka d – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi organi države, ki zaprosi za pomoč, če je to potrebno in primerno,	– spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi organi države, ki zaprosi za pomoč, če je to potrebno in primerno,
Predlog spremembe  48 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) omogoči in ohranja zmožnost za nudenje logistične podpore in pomoči ekipam strokovnjakov, modulom in drugim zmogljivostim za odziv, uporabljenim v okviru mehanizma, ter drugim akterjem na terenu;	(e) omogoči in ohranja zmožnost za nudenje logistične podpore in pomoči ekipam strokovnjakov, modulom in drugim zmogljivostim za odziv, uporabljenim v okviru mehanizma, ter drugim akterjem na terenu in skupinam prostovoljcev v izoliranih ali nedostopnih območjih;
Predlog spremembe  49 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) države članice opredelijo in kartirajo ključne obstoječe zmogljivosti, ki bi se lahko dale na voljo za odzivanje v okviru mehanizma po teh scenarijih, ter o tem obvestijo Komisijo;	(b) države članice v sodelovanju s svojimi regijami opredelijo in kartirajo ključne obstoječe zmogljivosti, ki bi se lahko dale na voljo za odzivanje v okviru mehanizma po teh scenarijih, ter o tem obvestijo Komisijo;
Predlog spremembe  50 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice.	2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice, pri čemer zagotovijo vključitev najbolj oddaljenih regij, če se ti načrti izvajajo na njihovem ozemlju.
Predlog spremembe  51 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Zmogljivosti bodo v primeru uporabe ostale pod nadzorom in vodstvom držav članic. Komisija prek središča ERC zagotavlja koordinacijo različnih zmogljivosti. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v operacijah v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic.	7. Odzivne zmogljivosti, ki jih države članice zagotovijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah, so ves čas na voljo za nacionalne namene držav članic.
Predlog spremembe  52 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) pomoč državam članicam za izboljšanje dostopnosti v regijah z večjim tveganjem za izredne razmere.
Predlog spremembe  53 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzpostavitev programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje osebja civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;	(a) vzpostavitev programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje lokalnega in regionalnega osebja civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;
Predlog spremembe  54 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem;	(d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami v Uniji in zunaj nje, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem;
Predlog spremembe  55 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah.	Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 400.000.000 EUR v tekočih cenah.
Predlog spremembe  56 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah.	Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah. V tem okviru bodo proračunska sredstva za operacije v EU in zunaj nje določena v skladu s nastalimi potrebami.
Predlog spremembe  57 Predlog sklepa Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
276 000 000 EUR v tekočih cenah izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 237 000 000 EUR v tekočih cenah pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.	200.000.000 EUR v tekočih cenah izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 200.000.000 EUR v tekočih cenah pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.
Predlog spremembe  58 Predlog sklepa Člen 20 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) obveščanje javnosti, izobraževanje in ozaveščanje ter s tem povezani ukrepi širjenja informacij, da bi zmanjšali posledice nesreč za državljane Unije in v pomoč državljanom Unije, da se učinkoviteje zaščitijo;	(d) obveščanje javnosti, izobraževanje in ozaveščanje ter s tem povezani ukrepi širjenja informacij, da bi zmanjšali posledice nesreč za državljane Unije in v pomoč državljanom Unije, da se učinkoviteje trajnostno zaščitijo;
Predlog spremembe  59 Predlog sklepa Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ukrepi, ki prejmejo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, ne prejmejo pomoči v okviru drugih finančnih instrumentov Unije.	Ukrepi, ki prejmejo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, ne prejmejo pomoči v okviru drugih finančnih instrumentov Unije, razen v primeru ukrepov za pomoč pri nesrečah v najbolj oddaljenih regijah in regijah z geografskimi in demografskimi omejitvami, kot so otoki, gorovja ali redko poseljene regije.

POSTOPEK

Naslov	Mehanizem Unije na področju civilne zaščite
Referenčni dokumenti	COM(2011)0934 – C7-0519/2011 – 2011/0461(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 19.1.2012
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	REGI 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Oldřich Vlasák 26.1.2012
Datum sprejetja	10.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Ana Miranda, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Ewald Stadler, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karin Kadenbach, Czesław Adam Siekierski, Giommaria Uggias

POSTOPEK

Naslov	Mehanizem Unije na področju civilne zaščite
Referenčni dokumenti	COM(2011)0934 – C7-0519/2011 – 2011/0461(COD)
Datum predložitve EP	20.12.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 19.1.2012
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 19.1.2012	DEVE 19.1.2012	BUDG 19.1.2012	REGI 19.1.2012
Pridruženi odbori        Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 14.6.2012
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Elisabetta Gardini 7.2.2012
Obravnava v odboru	26.4.2012	19.9.2012	5.11.2012
Datum sprejetja	28.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	52 5 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Vicky Ford, Julie Girling, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Judith A. Merkies, Miroslav Mikolášik, Britta Reimers, Birgit Schnieber-Jastram, Renate Sommer, Alda Sousa, Rebecca Taylor, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Andrea Zanoni
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ashley Fox, Emma McClarkin
Datum predložitve	8.1.2013