POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA)
28.2.2013 - (COM(2010)0521 – C7‑0302/2010 – 2010/0275(COD)) - ***I
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Giles Chichester
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA)
(COM(2010)0521 – C7‑0302/2010 – 2010/0275(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0521),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0302/2010),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. februarja 2011[1],
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne XX Xxxx 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0056/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
PREDLOGI SPREMEMB PARLAMENTA[2]*
k predlogu Komisije za
---------------------------------------------------------
PE-CONS št./YY – 2010/0275 (COD)
UREDBA (EU) ŠT. .../2013
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne…
o agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],
po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Elektronske komunikacije, infrastruktura in storitve so neposredno in posredno bistven dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Imajo ključno vlogo za družbo in so tako kot oskrba z električno energijo ali vodo postale nepogrešljive, poleg tega pa so bistvene pri oskrbi z električno energijo in vodo ter zagotavljanju drugih nujnih storitev. Komunikacijska omrežja delujejo kot usmerjevalci družbe in inovacij, saj pomnožujejo učinke tehnologije in oblikujejo obnašanje potrošnikov, poslovne modele, podjetja ter državljansko in politično udeležbo. Njihove motnje lahko povzročijo veliko fizično, socialno in gospodarsko škodo, zaradi česar so ukrepi za povečanje zaščite in odpornosti, ki naj bi zagotovili neprekinjenost kritičnih storitev, še toliko pomembnejši. Varnost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, zlasti njihova celovitost, razpoložljivost in zaupnost, je izpostavljena vedno večjim izzivom, ki se med drugim nanašajo na posamezne komponente komunikacijske infrastrukture in programsko opremo za njihov nadzor ter celotno infrastrukturo in storitve, ki se prek nje zagotavljajo. Za družbo je vedno pomembnejša, navsezadnje tudi zato, ker lahko zaradi kompleksnosti sistemov, nepravilnega delovanja, sistemskih napak, nesreč, napak in napadov nastanejo težave, ki imajo lahko posledice za elektronsko in fizično infrastrukturo, prek katere se evropskim državljanom zagotavljajo storitve v njihovo dobrobit.
(2) Nevarnosti se neprestano spreminjajo in varnostni incidenti lahko omajajo zaupanje uporabnikov v tehnologijo, omrežja in storitve ter tako vplivajo na njihovo zmožnost, da bi v celoti izkoristili potencial notranjega trga in razširjene uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).
(3) Za oblikovalce politike, stroko in uporabnike je zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih evropskih podatkov redno ocenjuje varnost omrežij in informacij v Evropi ter sistematično napovedujejo razvoj dogodkov, izzivi in nevarnosti v prihodnosti, tako na evropski kot na svetovni ravni.
(4) Predstavniki držav članic so na zasedanju Evropskega sveta 13. decembra 2003 sprejeli sklep, da bo sedež Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA), ki naj bi bila ustanovljena na podlagi predloga Komisije, v grškem mestu, ki ga bo določila grška vlada. Na podlagi tega sklepa[5] je grška vlada za sedež agencije ENISA določila Heraklion na Kreti.
(4a) Agencija in država članica gostiteljica sta 1. aprila 2005 sklenili sporazum o sedežu.
(4b) Država članica, ki je gostiteljica agencije, bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za njeno nemoteno in učinkovito delovanje. Za pravilno in učinkovito izvajanje nalog agencije, izbor in zaposlovanje osebja ter večjo učinkovitost dejavnosti mreženja bi moral biti sedež agencije na ustrezni lokaciji, kjer so denimo na voljo ustrezne prometne povezave in infrastruktura za zakonce in otroke osebja. Potrebne podrobnosti ureditve bi morale biti navedene v sporazumu med agencijo in državami članicami, sklenjenem po odobritvi upravnega odbora agencije.
(4c) Za izboljšanje operativne učinkovitosti je agencija odprla urad na mestnem območju Aten; urad bi bilo treba vzdrževati v soglasju in s podporo države članice gostiteljice in v njem uporabiti operativno osebje agencije. Osebje agencije, ki izvaja predvsem upravne naloge (tudi izvršni direktor), finančne naloge, sekundarne raziskave in analize, upravljanje zmogljivosti in informacijske tehnologije, kadrovsko upravljanje, usposabljanje in komunikacijo ter stike z javnostjo, bi se moralo nahajati v Heraklionu.
(4d) Agencija lahko določi svojo organizacijsko strukturo, da bi zagotovila pravilno in učinkovito izvajanje svojih nalog ob upoštevanju določb o sedežu in uradu v Atenah iz te uredbe. Zlasti za izvajanje teh nalog, ki vključujejo sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, denimo z institucijami Unije, bi morala agencija vzpostaviti potrebno praktično ureditev za zagotovitev boljše operativne učinkovitosti
(5) Leta 2004 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 460/2004[6] o ustanovitvi ENISA, da bi prispevala k ciljema, da se zagotovi visoka raven varnosti omrežij in informacij v Uniji ter razvije kultura varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in javnih uprav. Leta 2008 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 1007/2008[7], s katero sta mandat agencije podaljšala do marca 2012. Z Uredbo (ES) št. 580/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij glede njenega trajanja[8] je bil mandat agencije podaljšan do 13. septembra 2013.
(6) Po ustanovitvi agencije ENISA so se s tehnološkim, tržnim in družbeno-gospodarskim razvojem spremenili izzivi, povezani z varnostjo omrežij in informacij, zato se jih je nadalje preučevalo in o njih razpravljalo. Kot odgovor na spreminjajoče se izzive je Unija prednostne naloge politike na področju varnosti omrežij in informacij posodobila z vrsto dokumentov, med drugim tudi s sporočilom Komisije iz leta 2006 z naslovom Strategija za varno informacijsko družbo – dialog, partnerstvo ter povečanje vpliva in moči, resolucijo Sveta iz leta 2007 z naslovom Strategija za varno informacijsko družbo v Evropi, sporočilom Komisije iz leta 2009 z naslovom O zaščiti kritične informacijske infrastrukture – Kako zaščiti Evropo pred obsežnimi kibernetskimi napadi in prekinitvami: izboljšati pripravljenost, varnost in odpornost, sklepi predsedstva ministrske konference o zaščiti kritične informacijske infrastrukture (ZKII) iz leta 2009 v Talinu, resolucijo Sveta iz leta 2009 o skupnem evropskem pristopu do varnosti omrežij in informacij, izjavo predsedstva po ministrski konferenci ZKII v Balatonfüredu in sklepi Sveta iz leta 2011 o zaščiti kritične informacijske strukture „Dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti“[9].
Digitalna agenda za Evropo[10] je priznala potrebo po ▌posodobitvi agencije. Evropski parlament je v resoluciji z dne 6. julija 2011 o evropskih širokopasovnih povezavah: naložbe v rast, ki jo poganja digitalizacija[11] poudaril pomen varnosti omrežij in komunikacij. Namen te uredbe je okrepiti agencijo, da bi lahko uspešno prispevala k prizadevanjem institucij Unije in držav članic pri razvoju evropske zmogljivosti za odzivanje na izzive, ki jih prinaša varnost omrežij in informacij. ▌
(6a) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 20. decembra 2010[12].
(7) Ukrepi na notranjem trgu na področju varnosti elektronskih komunikacij ter varnosti omrežij in informacij na splošno zahtevajo, da jih države članice in institucije Unije tehnično in organizacijsko različno izvajajo. Različno izvajanje teh zahtev lahko povzroči neučinkovitost in na notranjem trgu ustvari ovire. Zato bi bilo treba na evropski ravni ustanoviti strokovni center, ki bo države članice in institucije Unije usmerjal, jim svetoval in ▌pomagal pri vprašanjih, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, ter na katerega se bodo te lahko zanesle. Agencija lahko te potrebe zadovolji, če bo razvila in ohranila visoko raven strokovnega znanja in izkušenj ter državam članicam, institucijam Unije in gospodarski skupnosti pomagala pri izpolnjevanju pravnih in regulativnih zahtev, ki veljajo za varnost omrežij in informacij, opredeljevala in obravnavala vprašanja varnosti omrežij in informacij ter tako prispevala k pravilnemu delovanju notranjega trga.
(8) Agencija bi morala opravljati naloge, ki so bile nanjo prenesene z ▌zakonodajo Unije o elektronskih komunikacijah, ter z nudenjem strokovnega znanja in izkušenj, svetovanjem in spodbujanjem izmenjave dobrih praks ter političnimi predlogi na splošno prispevati k večji varnosti elektronskih komunikacij ter varstvu zasebnosti in osebnih podatkov.
(9) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)[13] ▌določa, da morajo ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ali javnosti dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zavarujejo njihovo integriteto in varnost, ter uvaja ▌obveznost za nacionalne regulativne organe, da po potrebi med drugim obveščajo agencijo o vseh kršitvah varnosti ali integritete, ki so pomembno vplivale na delovanje omrežij ali storitev, in da Komisiji in agenciji predložijo povzetek letnega poročila o prejetih obvestilih in sprejetih ukrepih. Direktiva 2002/21/ES tudi določa, da agencija z mnenji prispeva k usklajevanju ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov.
(10) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)[14] določa, da ponudnik javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve sprejme ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi varnost svojih storitev, ter da so sporočila in s tem povezani podatki o prometu zaupni. Direktiva 2002/58/ES za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev uvaja zahteve glede informacij in obvestil o kršitvah varstva osebnih podatkov. Prav tako določa, da se Komisija pri vseh tehničnih izvedbenih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, posvetuje z agencijo o njihovih okoliščinah, obliki in postopkih, ki se uporabljajo za zahteve za obveščanje in sporočanje. Države članice morajo v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[15] zagotoviti, da upravljavec izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi osebne podatke zavaruje pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali slučajno izgubo, predelavo, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom, predvsem kadar obdelava vključuje prenos podatkov po omrežju, ter ukrepe proti vsem drugim nezakonitim oblikam obdelave.
(11) Agencija bi morala prispevati k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji, boljši zaščiti zasebnosti in varstvu osebnih podatkov ter k razvoju in spodbujanju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Uniji ter tako prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga. V zvezi s tem bi bilo treba agenciji dodeliti potrebna proračunska sredstva.
(11a) Glede na vedno večjo pomembnost elektronskih omrežij in komunikacij, ki zdaj že prestavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, ter dejanski obseg digitalnega gospodarstva, bi bilo treba povečati finančne in človeške vire, dodeljene agenciji, da bi ustrezali njeni okrepljeni vlogi in nalogam ter kritičnemu položaju pri varovanju evropskega digitalnega ekosistema.
(11b) Agencija bi morala delovati kot referenčna točka in s svojo neodvisnostjo, ponujenim kakovostnim svetovanjem, informacijami, ki jih razširja, preglednostjo postopkov in načinom delovanja ter skrbnostjo pri izvajanju dodeljenih nalog ustvarjati zaupanje. Na podlagi nacionalnih prizadevanj in prizadevanj Unije bi morala naloge opravljati v popolnem sodelovanju z državami članicami in institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter biti odprta za stike s stroko in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Poleg tega bi se morala opirati na prispevke zasebnega sektorja in njegovo sodelovanje, saj igra ta pomembno vlogo pri zagotavljanju elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev.
(12) Nabor nalog bi moral določati, kako naj agencija doseže svoje cilje, ter ji hkrati dopuščati dovolj prožnosti pri njenem delovanju. Naloge agencije bi morale zajemati zbiranje ustreznih informacij in podatkov, potrebnih za izvedbo analiz tveganj za varnost in odpornost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, ter ocenjevanje stanja varnosti omrežij in podatkov v Evropi v sodelovanju z državami članicami, Komisijo in po potrebi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Agencija bi morala zagotoviti usklajevanje in sodelovanje z državami članicami in institucijami Unije ter izboljšati sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v Evropi tako, da v svoje dejavnosti vključi zlasti pristojne nacionalne organe in strokovnjake z zasebnega sektorja z ustreznih področij, zlasti ponudnike omrežij in storitev elektronskih komunikacij, proizvajalce opreme za omrežja in prodajalce programske opreme, pri čemer je treba upoštevati, da omrežni in informacijski sistemi zajemajo tako strojno, programsko opremo kot tudi storitve. Agencija bi morala institucije Unije in države članice podpirati v dialogu s stroko, da se pri izdelkih strojne in programske opreme odpravijo varnostne težave ter tako prispeva k sodelovalnemu pristopu do varnosti omrežij in informacij.
(12a) Agenciji bi bilo treba posredovati strategije na področju varnosti omrežij in informacij, ki jih objavijo države članice ali institucije ali organi, uradi ali agencije Unije, ter jo tako obveščati in s tem preprečiti podvajanja. Agencija bi morala preučiti strategije in spodbujati njihovo predstavitev v obliki, ki olajša primerljivost. Svoje strategije in analize bi morala objavljati v elektronski obliki.
(12b) Agencija bi morala Komisiji pomagati z nasveti, mnenji in ▌analizami ▌v zvezi z vsemi vprašanji Unije, povezanimi z razvojem politike na področju varnosti omrežij in informacij, tudi zaščite kritične informacijske infrastrukture in odpornosti. Države članice – po potrebi in na njihovo zahtevo – ter institucije in organe Unije, ustanovljene na podlagi zakonodaje Unije, bi morala ▌podpreti v njihovih prizadevanjih, da za področje varnosti omrežij in informacij razvijejo politiko ter sposobnost.
(12c) Agencija bi morala upoštevati trenutne raziskave, razvoj in dejavnosti za ocenjevanje tehnologije, zlasti dejavnosti, ki potekajo v okviru različnih raziskovalnih pobud Unije, da bi lahko svetovala Uniji, po potrebi pa tudi državam članicam – če za to zaprosijo – glede potreb pri raziskovanju na področju varnosti omrežij in informacij.
(13) Agencija bi morala države članice in institucije, organe, urade in agencije Unije podpreti v prizadevanjih za vzpostavitev in povečanje čezmejnih sposobnosti in pripravljenosti za preprečevanje, odkrivanje ter ▌odzivanje na težave v zvezi z varnostjo omrežij in informacij ter incidenti; pri tem bi morala olajšati sodelovanje med državami članicami ter državami članicami, Komisijo in institucijami, organi, uradi in agencijami Unije. V ta namen bi morala aktivno podpirati države članice v stalnih prizadevanjih, da izboljšajo odzivno sposobnost ter organizirajo in izvajajo nacionalne vaje – če za to zaprosi država članica – in evropske vaje za varnostne incidente.
▌(18) Da bi agencija bolje razumela izzive na področju varnosti omrežij in informacij, bi morala analizirati trenutna in nastajajoča tveganja. V ta namen bi morala v sodelovanju z državami članicami in po potrebi s statističnimi uradi in drugimi organi zbrati ustrezne informacije. Prav tako bi morala države članice ter institucije in organe Unije podpreti v prizadevanjih, da zbirajo, analizirajo in razširjajo varnostne podatke. Ustrezne statistične informacije in podatki, ki so potrebni za izvedbo analiz tveganj za varnost in odpornost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, bi se morali zbirati na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, in vpogleda agencije v infrastrukturo IKT institucij Unije skladno z določbami Unije in nacionalnimi določbami, skladnimi z zakonodajo Unije. Na podlagi teh informacij bi morala agencija v pomoč državam članicam in institucijam Unije vzdrževati obveščenost o najnovejšem stanju na področju varnosti omrežij in informacij ter s tem povezanih trendov v Uniji.
(19) Pri opravljanju svojih nalog bi morala agencija olajšati sodelovanje med Unijo in državami članicami za povečanje ozaveščenosti o ▌stanju varnosti omrežja in informacij v ▌Uniji.
(20) Agencija bi morala olajšati sodelovanje med pristojnimi neodvisnimi regulativnimi organi držav članic, zlasti podpirati razvoj, spodbujanje in izmenjavo dobrih praks in standardov za izobraževalne programe in programe ozaveščanja. Take ukrepe bi poenostavila boljša izmenjava informacij med državami članicami. Agencija bi morala prispevati k večji ozaveščenosti posameznih uporabnikov elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, med drugim tako, da bi državam članicam pomagala pripraviti ustrezne informacije v javnem interesu o varnosti omrežij in informacij, če so se odločile za uporabo platforme za informacije v javnem interesu iz člena 21(4) Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah)[16], pa tudi tako, da bi jim pomagala pri pripravi tovrstnih informacij, ki morajo biti priložene novim napravam, namenjene uporabi v javnih komunikacijskih omrežjih. Agencija bi morala podpirati tudi sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji na ravni Unije, med drugim tudi tako, da bi spodbujala izmenjavo informacij, kampanje za ozaveščanje, izobraževalne programe in programe usposabljanja.
(20a) Agencija bi morala med drugim pomagati zadevnim institucijam Unije in državam članicam pri javnih izobraževalnih kampanjah za končne uporabnike, katerih namen je spodbuditi varnejše ravnanje posameznikov na spletu in povečati ozaveščenost o potencialnih nevarnostih v kibernetskem prostoru (kibernetske kriminalitete, kot so lažno predstavljanje, omrežja robotskih računalnikov, finančne in bančne goljufije), pa tudi nuditi osnovno svetovanje o preverjanju in varstvu podatkov.
(20b) Da bi zagotovila vsestransko uresničevanje svojih ciljev, bi morala agencija sodelovati z zadevnimi organi, vključno z organi na področju kibernetske kriminalitete, kot je Europol, in organi za zaščito zasebnosti, ter z njimi izmenjevati strokovno znanje in dobre prakse; svetovati bi jim morala o vidikih varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, vse to pa z namenom, da bi ustvarili sinergijo med njihovimi prizadevanji in prizadevanji agencije za spodbujanje večje varnosti omrežij in informacij. Predstavniki nacionalnih organov in organov Unije za pregon in zaščito zasebnosti bi morali imeti možnost, da so zastopani v stalni interesni skupini agencije. Agencija bi morala pri sodelovanju z organi pregona v zvezi s tistimi vidiki varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, upoštevati obstoječe poti za prenos informacij in vzpostavljena omrežja.
(20c) Komisija je uvedla evropsko javno-zasebno partnerstvo za odpornost kot prožno evropsko platformo sodelovanja za odpornost infrastrukture IKT, v okviru katerega naj bi agencija olajšala povezovanje med zainteresiranimi stranmi iz javnega in zasebnega sektorja; to bi bilo namenjeno razpravi o prednostnih nalogah politike, gospodarskih in tržnih razsežnostih izzivov in ukrepov za odpornost infrastrukture IKT.
Agencija bi morala za večjo varnost omrežij in informacij ter večjo prepoznavnost te tematike olajšati sodelovanje med pristojnimi javnimi organi držav članic, zlasti s podpiranjem razvoja in izmenjave dobrih praks ter programov ozaveščanja in s krepitvijo dejavnosti ozaveščanja v državah članicah. Agencija bi morala podpirati tudi sodelovanje med javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi ter institucijami Unije, med drugim s spodbujanjem izmenjave informacij in kampanj za ozaveščanje.
(20e) Agencija bi morala z namenom zvišanja ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji spodbujati sodelovanje ter izmenjavo informacij in dobrih praks med ustreznimi organizacijami, kot so skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (Computer Security Incident Response Teams (CSIRT)) in skupine za odzivanje na računalniške grožnje (Computer Emergency Response Teams (CERT)).
(20f) Sistem Unije, ki bi zagotavljal dobro delovanje skupin CERT, bi moral biti temelj infrastrukture Unije za varnost omrežij in informacij. Agencija bi morala podpirati skupine CERT držav članic in skupino CERT EU v delovanju mreže skupin CERT, vključno s člani evropske skupine vladnih CERT. Da bi agencija pomagala zagotoviti, da bi imele vse skupine CERT dovolj napredne zmogljivosti in da bi te čim bolj ustrezale zmogljivostim najbolj razvitih skupin CERT, bi morala spodbujati vzpostavitev in izvajanje sistema medsebojnih strokovnih pregledov. Agencija bi morala spodbujati in podpirati tudi sodelovanje med ustreznimi skupinami CERT v primeru incidentov, napadov in prekinitev, povezanih z omrežji ali infrastrukturo, ki jih skupine upravljajo ali varujejo, ki prizadenejo ali potencialno prizadenejo vsaj dve skupini.
(21) Učinkoviti varnostni ukrepi morajo v javnem kot tudi zasebnem sektorju temeljiti na dobro razvitih metodah za ocenjevanje tveganja. Metode in postopki za ocenjevanje tveganj se uporabljajo na različnih ravneh, skupne prakse za učinkovito izvajanje ni. Spodbujanje in razvoj najboljših praks za ocenjevanje tveganj ter medobratovalnih rešitev za obvladovanje tveganj v javnih in zasebnih organizacijah bosta povečala varnost omrežnih in informacijskih sistemov v Evropi. V ta namen bi morala agencija spodbujati sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji na ravni Unije ter jih podpreti v prizadevanjih, da se vzpostavijo ter uvedejo evropski in mednarodni standardi za obvladovanje tveganja in merljivo varnost elektronskih izdelkov, sistemov, omrežij in storitev, ki skupaj s programsko opremo zajemajo omrežne in informacijske sisteme.
▌
(23) Agencija bi morala z organi in agencijami, ustanovljenimi po pravu Evropske unije, ki se ukvarjajo z varnostjo omrežij in informacij, deliti izkušnje in splošne informacije, če je to v skladu z njenimi ▌cilji in nalogami. Agencija bi morala prispevati k opredelitvi raziskovalnih prednostnih nalog na ravni Unije na področju odpornosti omrežij ter varnosti omrežij in informacij, prav tako pa bi morala potencialne raziskovalne institucije seznanjati z industrijskimi potrebami.
(23a) Agencija bi morala države članice in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta ustrezno ukrepali za zagotovitev osebne kibernetske varnosti.
▌
(26) Težave z varnostjo omrežij in informacij imajo svetovno razsežnost. Da se izboljšajo varnostni standardi ▌, je potrebno tesnejše mednarodno sodelovanje, vključno z opredelitvijo skupnih pravil obnašanja in kodeksa vedenja, izmenjavo informacij, spodbujanjem hitrejše vzpostavitve mednarodnega sodelovanja pri odzivu na zadeve, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, pa tudi skupnega globalnega pristopa do teh vprašanj. V ta namen bi morala agencija podpirati nadaljnjo vključevanje in sodelovanje Unije s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tako da bi po potrebi ▌ustreznim evropskim organom in institucijam zagotovila potrebne strokovne izkušnje in znanje ter analizo.
(27) Agencija bi morala delovati v skladu z (i) načelom subsidiarnosti, pri čemer bi morala med državami članicami zagotavljati ustrezno raven usklajevanja v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, izboljšati učinkovitost nacionalnih politik in jim tako dodati vrednost ter (ii) načelom sorazmernosti, pri čemer ne bi smela presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev iz te uredbe. Pri opravljanju nalog bi morala agencija okrepiti pristojnosti naslednjih organov, ne da bi vanje posegala, oziroma ne sme okrniti njihovih pooblastil in nalog, jih ovirati ali se z njimi prekrivati: nacionalnih regulativnih organov iz direktiv o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, Organa evropskih regulatornih organov za elektronske komunikacije (BEREC), ki je bil ustanovljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1211/2009[17], Odbora za komunikacije iz Direktive 2002/21/ES, evropskih in nacionalnih inštitutov za standardizacijo, stalnega odbora iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov[18] o storitvah informacijske družbe ter neodvisnih nadzornih organov držav članic na področju zaščite fizičnih oseb pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov.
(27a) Da bi se upoštevala skupna izjava in skupni pristop, ki ju je julija 2012 odobrila medinstitucionalna delovna skupina za decentralizirane agencije EU in ki sta namenjena racionalizaciji dejavnosti agencij in izboljšanju njihovega delovanja, je treba izvajati nekatera načela v zvezi z upravljanjem agencije.
(27b) Skupna izjava in skupni pristop bi se morala po potrebi odražati tudi v programih dela, ocenah, poročanju in upravnih dejavnostih Agencije.
(27c) Za zagotovitev pravilnega delovanja Agencije bi morale države članice in Komisija pri imenovanju članov upravnega odbora zagotoviti ustrezno strokovno znanje in izkušnje. Prizadevati bi si morale za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje.
(27d) Bistvenega pomena je, da si agencija ustvari in ohrani ugled na podlagi nepristranskosti, integritete in visokih strokovnih standardov. Upravni odbor bi moral v skladu s tem sprejeti celovita pravila za preprečevanje in reševanje navzkrižja interesov, ki bi zajemala celotno agencijo.
(27e) Glede na posebne okoliščine in težke izzive, s katerimi se sooča agencija, bi bilo treba njeno organizacijsko strukturo poenostaviti in okrepiti, da bi omogočili večjo učinkovitost in gospodarnost. Zato bi bilo med drugim treba ustanoviti izvršni odbor, da bi se lahko upravni odbor osredotočil na vprašanja strateškega pomena.
(27f) Upravni odbor bi moral imenovati računovodjo v skladu s predpisi, sprejetimi v okviru Finančne uredbe 966/2012[19].
(28) Da se zagotovi učinkovitost agencije, bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru, ki določa glavno usmeritev njenih dejavnosti in zagotovi, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na odbor bi bilo treba prenesti ustrezna pooblastila, da bi lahko pripravil proračun in preveril njegovo izvajanje, sprejel ustrezna finančna pravila, uvedel pregledne postopke za sprejemanje odločitev agencije, sprejel program dela, poslovnik in statut agencije, imenoval izvršnega direktorja, ▌odločal o podaljšanju njegovega mandata po pridobitvi mnenj Evropskega parlamenta in o koncu njegovega mandata. Upravni odbor bi moral ▌ustanoviti izvršilni odbor, ki bi mu pomagal pri njegovih upravnih in proračunskih nalogah. ▌
(29) Da bi agencija delovala nemoteno, je treba njenega izvršnega direktorja imenovati na podlagi zaslug ter upravnih in vodstvenih sposobnosti, ki jih izkaže z dokazili, ustreznih usposobljenosti in izkušenj s področja varnosti omrežij in informacij, svoje naloge pa mora opravljati popolnoma neodvisno od organiziranosti notranjega delovanja agencije. V ta namen bi moral izvršni direktor po posvetovanju s ▌Komisijo pripraviti predlog programa dela agencije ter sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovil njegovo nemoteno izvajanje. ▌Pripraviti bi moral letno poročilo in ga predložiti upravnemu odboru, ▌osnutek predloga o načrtovanih prihodkih in odhodkih agencije ter izvrševati proračun.
(30) Izvršni direktor bi moral imeti možnost, da ustanovi ad hoc delovne skupine, ki bi preučevale posebne znanstvene, tehnološke, pravne ali družbeno-gospodarske zadeve. Pri ustanavljanju ad hoc delovnih skupin bi si moral izvršni direktor prizadevati, da bi v njih sodelovali ustrezni zunanji strokovnjaki, ter se opirati na njihovo znanje, s čimer bi agenciji zagotovil dostop do najbolj ažurnih informacij o varnostnih izzivih, povezanih z razvojem informacijske družbe.
Izvršni direktor bi moral zagotoviti, da člane ad hoc delovnih skupin izbira v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, ter glede na posamezno zadevo po potrebi zagotoviti ravnovesje med predstavniki javnih uprav držav članic, institucij Unije in zasebnega sektorja, vključno s stroko, uporabniki in znanstveniki s področja varnosti informacij in omrežij. Izvršni direktor lahko v posameznih primerih, če je to primerno, povabi priznane strokovnjake z zadevnega področja, da sodelujejo v postopkih delovnih skupin. Njihove stroške bi morala kriti agencija v skladu s statutom in pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
(31) Agencija bi morala imeti skupino stalnih zainteresiranih strani, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila redni dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Skupina stalnih zainteresiranih strani, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za ▌zainteresirane strani, ter o njih obvestiti agencijo. Izvršni direktor lahko v skladu z dnevnim redom sej na seje skupine po potrebi povabi predstavnike Evropskega parlamenta in drugih ustreznih organov.
(31a) Zaradi široke zastopanosti zainteresiranih strani v stalni skupini zainteresiranih strani, s katero se opravi posvetovanje zlasti glede osnutka programa dela, zastopanost zainteresiranih strani v upravnem odboru ni potrebna.
▌
(33) Agencija bi morala uporabljati ustrezno zakonodajo Unije o dostopu javnosti do dokumentov, ki ga ureja Uredba (ES) št. 1049/2001[20] Evropskega parlamenta in Sveta ▌. Za informacije, ki jih agencija obdela za namene, povezane z njenim notranjim delovanjem, in informacije, ki jih obdela med izvajanjem svojih nalog, bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[21].
(34) Pri pristojnostih, ciljih in nalogah bi morala agencija spoštovati zlasti določbe o ravnanju z občutljivimi dokumenti, ki se uporabljajo za ▌institucije Unije, ter ustrezno nacionalno zakonodajo na področju obravnavanja občutljivih dokumentov. ▌(34a) Agencija naj bi nadomestila ENISA, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 460/2004. Glede na sklep, ki so ga predstavniki držav članic sprejeli na zasedanju Evropskega sveta 13. decembra 2003, bi morala država članica gostiteljica ohraniti in še naprej razvijati sedanje praktične podrobnosti za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja agencije, vključno z njenim uradom v Atenah, in olajšati zaposlovanje in zadržanje visoko usposobljenega osebja.
(35) Da se agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost ter da bi lahko opravljala dodatne in nove naloge, tudi nepričakovane nujne naloge, ji je treba dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu agencije. Večina osebja agencije bi morala neposredno sodelovati pri operativnem izvajanju njenega mandata. Država članica gostiteljica ali vsaka druga država članica lahko prostovoljno prispeva k prihodkom agencije. Za nepovratna sredstva v breme splošnega proračuna Evropske unije se uporablja postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo bi moralo opraviti Računsko sodišče, da bi zagotovilo preglednost in odgovornost.
(35a) Glede na to, da se nevarnosti stalno spreminjajo in se politika Unije o varnosti omrežij in informacij razvija ter zaradi uskladitve z večletnim finančnim okvirom, bi se moralo trajanje mandata agencije omejiti na sedem let z možnostjo podaljšanja.
▌
(37) ▌Dejavnosti agencije bi bilo treba oceniti neodvisno. Pri ocenjevanju bi bilo treba upoštevati učinkovitost agencije pri doseganju njenih ciljev ▌, njeno delovno prakso in pomembnost njenih nalog, da bi se ugotovilo, ali so cilji agencije še vedno veljavni oziroma ali bi bilo treba mandat agencije podaljšati in za kakšno obdobje.
(37a) Če proti koncu trajanja mandata agencije Komisija ni predložila predloga za njegovo podaljšanje, bi morali agencija in Komisija sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti v zvezi s pogodbami osebja in proračunskimi postopki.
(37b) Ker cilja te direktive, in sicer ustanovitve Evropske agencije za varnost omrežij in informacij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev,
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
ODDELEK 1, PODROČJE UPORABE, CILJI IN NALOGE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. S to uredbo se ustanavlja Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA, v nadaljnjem besedilu: agencija), ki bo izvajala dodeljene naloge in tako prispevala k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji, ozaveščala ter razvila in spodbujala kulturo varnosti omrežij in informacij v družbi v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja Unije ter tako prispevala k vzpostavitvi in nemotenemu delovanju notranjega trga.
2. Cilji in naloge agencije ne posegajo v pristojnosti držav članic na področju varnosti omrežij in informacij in nikakor ne v dejavnosti, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, državno varnost (vključno z gospodarsko blaginjo države, če se zadeva nanaša na državno varnost), ter v dejavnosti države na področju kazenskega prava.
3. V tej uredbi pomeni "varnost omrežij in informacij" zmožnost omrežja ali informacijskega sistema, da na določeni ravni zaupanja prepreči naključne dogodke in nezakonita ali zlonamerna dejanja, ki ogrožajo razpoložljivost, verodostojnost, celovitost in zaupnost shranjenih ali prenesenih podatkov ter s tem povezanih storitev, ki se prek teh omrežij zagotavljajo ali so prek njih dostopni.
Člen 2
Cilji
- 1. Agencija razvija in vzdržuje visoko raven strokovnega znanja in izkušenj.
1. Agencija pomaga institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri oblikovanju politik na področju varnosti omrežij in informacij.
1a. Agencija pomaga državam članicam in institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri izvajanju politik, potrebnih za izpolnjevanje pravnih in regulativnih zahtev v zvezi z varnostjo omrežij in informacij v veljavnih in prihodnjih pravnih aktih Unije, in tako prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga.
2. Agencija pomaga razvijati in krepiti sposobnost in pripravljenost Unije in držav članic, da preprečijo, odkrijejo in se odzovejo na težave in incidente na področju varnosti omrežij in informacij.
3. Agencija ▌uporablja svoje strokovno znanje in izkušnje, da z njim spodbuja širše sodelovanje med zainteresiranimi stranmi iz javnega in zasebnega sektorja.
Člen 3
Naloge
1. Za namen iz člena 1 in za doseganje ciljev iz člena 2 ob spoštovanju člena 1(2) agencija opravlja naslednje naloge:
(a) podpira ▌razvoj politik in zakonodaje Unije, in sicer tako, da
(i) pomaga in svetuje glede vseh zadev, povezanih s politiko in zakonodajo Unije na področju varnosti omrežij in informacij;
(ii) zagotavlja priprave, mnenja in analize glede razvoja in posodabljanja politike in zakonodaje Unije na področju varnosti omrežij in informacij;
(iii) analizira javno dostopne strategije s področja varnosti omrežij in informacij in spodbuja njihovo objavo.
(aa) podpira razvijanje sposobnosti, tako da
(i) na njihovo prošnjo podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za razvoj in izboljšanje preventive v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, pa tudi sposobnosti odkrivanja, analiziranja in odzivanja, ter jim zagotavlja potrebno znanje;
(ii) spodbuja in omogoča prostovoljno sodelovanje med državami članicami in med državami članicami in institucijami, organi, uradi in agencijami Unije pri njihovih prizadevanjih za preprečevanje in odkrivanje problemov in incidentov na področju varnosti omrežij in informacij ter odzivanje nanje, kadar imajo čezmejne posledice;
(iii) pomaga institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri njihovih prizadevanjih, da razvijajo sposobnosti preprečevanja, odkrivanja, analiziranja in odzivanja na področju varnosti omrežij in informacij, zlasti tako, da v njihovo korist podpira delovanje skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT);
(iv) podpira povečevanje ravni sposobnosti nacionalnih in vladnih skupin za odzivanje na računalniške grožnje ter skupin Unije za odzivanje na računalniške grožnje, tudi s podpiranjem dialoga in izmenjave informacij, in sicer z namenom zagotavljanja, da vsaka skupina v skladu s tehničnim razvojem pridobi skupni nabor minimalnih sposobnosti in da deluje skladno z dobro prakso;
(v) podpira organiziranje in izvajanje vaj Unije na področju varnosti omrežij in informacij, in, na njihovo zahtevo, svetovanje državam članicam glede nacionalnih vaj;
(vi) pomaga državam članicam ter institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri njihovih prizadevanjih, da zbirajo, analizirajo in skladno z zahtevami držav članic glede varnosti razširjajo ustrezne podatke o varnosti omrežij in informacij; na podlagi informacij, ki jih v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi ter v skladu s pravom Unije zagotavljajo države članice ter institucije, organi, uradi in agencije Unije, obenem pa v korist držav članic in institucij, organov, uradov in agencij Unije skrbi za ozaveščanje o najnovejšem stanju na področju varnosti omrežij in informacij v Uniji;
(vii) podpira oblikovanje evropskega mehanizma zgodnjega opozarjanja, ki naj dopolni mehanizme držav članic;
(viii) ponuja usposabljanje o varnosti omrežij in informacij za ustrezne javne organe, po potrebi v sodelovanju z interesnimi skupinami;
(ab) podpira prostovoljno sodelovanje med pristojnimi javnimi organi ter med javnimi in zasebnimi interesnimi skupinami, vključno z univerzami in raziskovalnimi centri v Uniji, ter ozaveščanje, med drugim prek
(i) spodbujanja sodelovanja med nacionalnimi in vladnimi skupinami za odzivanje na računalniške grožnje (CERT) ali skupinami za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT), vključno s skupino CERT za institucije, organe, urade in agencije Unije;
(ii) spodbujanja razvoja in izmenjave dobre prakse za doseganje visoke ravni varnosti omrežja in informacij;
(iii) omogočanja dialoga in prizadevanj za razvoj in izmenjavo dobrih praks;
(iv) spodbujanja dobre prakse pri izmenjavi informacij in ozaveščanju;
(v) podpore državam članicam, če za to zaprosijo, ter Uniji in njenim institucijam, organom, uradom in agencijam pri organiziranju dejavnosti ozaveščanja, vključno na ravni posameznih uporabnikov, in drugih dejavnosti na terenu za povečanje varnosti omrežij in informacij in njene prepoznavnosti prek zagotavljanja dobre prakse in smernic.
(ac) podpira raziskave, razvoj in standardizacijo z
(i) omogočanjem vzpostavitve in prevzema evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganja in varnost elektronskih izdelkov, omrežij in storitev;
(ii) svetovanjem Uniji in državam članicam o potrebah po raziskavah na področju varnosti omrežij in informacij, da bi omogočili učinkovit odziv na aktualna in prihajajoča tveganja in nevarnosti za varnost omrežij in informacij, vključno z upoštevanjem novih in prihajajočih tehnologij IKT, ter učinkovito uporabljali tehnologije za preprečevanje tveganj;
(ad) sodeluje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, tudi s tistimi, ki se ukvarjajo s kibernetskim kriminalom in zaščito zasebnosti in osebnih podatkov, pri obravnavi zadev skupnega interesa, med drugim z
(i) izmenjavo znanja in dobrih praks;
(ii) zagotavljanjem mnenj o ustreznih vidikih varnosti omrežij in informacij s ciljem razvijanja sinergij.
▌
(j) ▌prispeva k prizadevanjem Unije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter tako spodbuja mednarodno sodelovanje o zadevah, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, vključno s
(i) sodelovanjem, po potrebi v vlogi opazovalca, pri organizaciji mednarodnih vaj, ter z analiziranjem in poročanjem o rezultatih teh vaj;
(ii) omogočanjem izmenjave dobre prakse relevantnih organizacij;
(iii) zagotavljanjem strokovnega znanja in izkušenj institucijam Unije.
2. Države članice ter institucije, organi, uradi in agencije Unije lahko zahtevajo mnenje agencije v primeru kršitve varnosti ali izgube integritete z znatnim vplivom na delovanje omrežij in storitev.
3. Agencija opravlja naloge, ki so bile nanjo prenesene z zakonodajnimi akti Unije.
4. Agencija samostojno oblikuje lastne ugotovitve, usmerja in daje mnenje o zadevah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in so v okviru njenih ciljev.
ODDELEK 2 ORGANIZACIJA
Člen 4
Sestava agencije
1. Agencijo sestavljajo:
(a) upravni odbor,
(b) izvršni direktor in njegovo osebje ter
(c) stalna skupina zainteresiranih strani.
2. Da bi prispeval k povečanju uspešnosti in učinkovitosti delovanja agencije, upravni odbor ustanovi izvršilni odbor.
Člen 5Upravni odbor
1. Upravni odbor določi splošno usmeritev delovanja agencije in zagotovi, da agencija deluje v skladu s pravili in načeli iz te uredbe. Prav tako zagotovi, da je delo agencije v skladu z dejavnostmi držav članic in Unije.
2. Upravni odbor sprejme ▌letni in strateški večletni delovni program agencije.
3. Upravni odbor sprejme letno poročilo o dejavnostih Agencije in ga najpozneje do 1. julija ▌naslednjega leta posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Letno poročilo vključuje računovodske izkaze in navedbo, kako je agencija izpolnila kazalnike uspešnosti. Letno poročilo se objavi.
3a. Upravni odbor sprejme strategijo proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufij, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki se bodo izvajali.
3b. Upravni odbor zagotovi, da se sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi k zaključkom in priporočilom iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen.
3c. Upravni odbor sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje navzkrižij interesov.
3d. Upravni odbor v zvezi z osebjem agencije izvaja pooblastila organa za imenovanja, ki so bila organu za imenovanja dodeljena s Kadrovskimi predpisi, ter organu, ki je pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.
Upravni odbor v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, s katerim ustrezna pooblastila organa za imenovanje prenese na izvršnega direktorja. Izvršni direktor lahko te pristojnosti prenese naprej.
Če to zahtevajo izjemne okoliščine, lahko upravni odbor ponovno prevzame pristojnosti organa za imenovanje, ki so bile prenesene na izvršnega direktorja in tiste, ki jih je ta prenesel naprej. V tem primeru jih lahko upravni odbor za določen čas prenese na enega svojih članov ali na uslužbenca, razen na izvršnega direktorja.
3e. Upravni odbor sprejme ustrezna izvedbena pravila za Kadrovske predpise in Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov.
3f. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja in lahko podaljša njegov mandat ali ga razreši v skladu s členom 21c.
3g. Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme poslovnik, ki se uporablja zanj in za izvršilni odbor. Poslovnik omogoča hitre odločitve bodisi po pisnem postopku bodisi s konferenco na daljavo.
3h. Upravni odbor po posvetovanju s službami Komisije sprejme statut agencije. Statut se objavi.
▌
6. Upravni odbor sprejme pravilnik o finančnem poslovanju agencije. Ne smejo odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za telesa iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[22], razen če se tako odstopanje izrecno ne zahteva za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.
▌
9. Upravni odbor, potem ko se je posvetoval s službami Komisije in o tem ustrezno obvestil proračunski organ, sprejme večletni načrt kadrovske politike.
Člen 6
Sestava upravnega odbora
1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice ter dva predstavnika, ki ju imenuje Komisija, vsi s pravico glasovanja.▌
1a. Vsak član upravnega odbora ima namestnika, ki ga zastopa med njegovo odsotnostjo.
1b. Člani upravnega odbora in njihovi namestniki se imenujejo glede na njihovo poznavanje nalog in ciljev agencije, ob upoštevanju vodstvenega, upravnega in proračunskega znanja, ki je potrebno za izpolnjevanje ciljev iz člena 5. Vse strani bi si morale prizadevati za omejitev menjav svojih predstavnikov v odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v odboru.
▌
3. Mandat članov upravnega odbora in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko ▌podaljša.
Člen 7
Predsednik upravnega odbora
1. Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika za tri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Namestnik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.
1a. Pristojni odbor(i) Evropskega parlamenta lahko predsednika povabi(jo), da poda izjavo in odgovarja na vprašanja članov odbora.
Člen 8 Seje
1. Seje upravnega odbora skliče predsednik.
2. Upravni odbor se redno sestane najmanj enkrat letno. Na zahtevo predsednika ali najmanj tretjine članov ▌se sestane tudi na izrednih sejah.
3. Izvršni direktor se udeležuje sej upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.
Člen 9
Glasovanje
1. Upravni odbor sprejema sklepe z absolutno večino članov.
2. Za sprejetje poslovnika, statuta agencije, proračuna, letnega in večletnega programa dela, za imenovanje, razrešitev izvršnega direktorja in podaljšanje njegovega mandata ter za imenovanje predsednika upravnega odbora je potrebna dvotretjinska večina glasov članov upravnega odbora ▌.
Člen 9 a Izvršilni odbor
1. Upravnemu odboru pomaga izvršilni odbor.
2. Odločitve, ki jih pripravi izvršilni odbor in sprejme upravni odbor, so izključno s področja upravnih in proračunskih zadev.
Izvršilni odbor skupaj z upravnim odborom zagotovi, da se sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi k zaključkom in priporočilom iz preiskav urada OLAF in različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen.
Brez poseganja v pristojnosti izvršnega direktorja, ki so določene v členu 10, mu izvršni odbor pomaga in svetuje pri izvajanju odločitev upravnega odbora o upravnih in proračunskih zadevah.
3. Izvršilni odbor sestavlja pet članov, ki se imenujejo iz članov upravnega odbora, vključno s predsednikom upravnega odbora, ki lahko tudi predseduje izvršilnemu odboru, eden od članov pa je predstavnik Komisije.
4. Trajanje mandata članov izvršilnega odbora ustreza trajanju mandata članov upravnega odbora.
5. Izvršilni odbor se sestane vsaj enkrat na tri mesece. Predsednik izvršilnega odbora na zahtevo svojih članov skliče dodatna srečanja.
Člen 10
Naloge izvršnega direktorja
1. Agencijo vodi izvršni direktor, ki svoje dolžnosti opravlja neodvisno.
▌
▌
7. Izvršni direktor je odgovoren za:
(a) tekoče upravljanje agencije;
(b) izvajanje ▌sklepov, ki jih sprejme upravni odbor;
(ba) po posvetovanju z upravnim odborom pripravo letnega programa dela ter strateškega večletnega programa dela ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;
(bb) izvajanje letnega programa dela ter strateškega večletnega programa dela ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;
(bc) pripravo letnega poročila o dejavnostih Agencije in njegovo predložitev upravnem odboru v potrditev;
(bd) pripravo akcijskega načrta na podlagi zaključkov naknadnih ocenjevanj in dvakrat letno poročanje Komisiji o napredku;
(be) zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi, ter, v primeru ugotovitve nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi upravnimi in denarnimi sankcijami;
(bf) pripravo strategije agencije proti goljufijam in njeno predložitev upravnem odboru v potrditev;
(c) da agencija naloge opravlja v skladu z zahtevami uporabnikov njenih storitev, predvsem kar zadeva ustreznost zagotovljenih storitev;
▌
(e) vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z institucijami in organi Unije;
(f) vzpostavljanje in ohranjanje stika z gospodarstvom in združenji potrošnikov, pri čemer zagotavlja reden dialog z ustreznimi zainteresiranimi stranmi;
(g) druge naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo.
8. Izvršni direktor lahko po potrebi in če je to v skladu s cilji in nalogami agencije, ustanovi ad hoc delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovnjaki, tudi iz pristojnih organov držav članic. O tem vnaprej obvesti upravni odbor. Postopki, ki se nanašajo predvsem na sestavo, imenovanje strokovnjakov s strani izvršnega direktorja in delovanje ad hoc delovnih skupin se določijo v statutu agencije.
9. Izvršni direktor upravnemu in izvršilnemu odboru zagotovi podporno upravno osebje in po potrebi druge vire.
Člen 11
Stalna skupina zainteresiranih strani
1. Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, npr. podjetja iz sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, dostopnih javnosti, skupine potrošnikov, znanstvenike s področja varnosti omrežij in informacij in predstavnike nacionalnih regulativnih organov v skladu z Direktivo 2002/21/ES ter organe pregona in organe za zaščito zasebnosti.
2. Postopki, ki se nanašajo predvsem na število, sestavo, imenovanje članov s strani izvršnega direktorja in delovanje skupine, predlog izvršnega direktorja in delovanje skupine, se določijo v statutu agencije in objavijo.
3. Skupini predseduje izvršni direktor ali oseba, ki jo imenuje glede na posamezni primer.
4. Mandat članov skupine traja dve leti in pol. Člani upravnega odbora ne smejo biti člani skupine. Osebje Komisije in strokovnjaki iz držav članic imajo pravico biti prisotni na sejah skupine in sodelovati pri njenem delu. Če niso člani, se lahko na seje in k sodelovanju pri delu skupine povabijo predstavniki drugih organov, za katere izvršni direktor meni, da so pomembni.
5. Skupina agenciji svetuje v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Še zlasti svetuje izvršnemu direktorju pri pripravi osnutka predloga programa dela agencije in komuniciranju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o zadevah, ki se nanašajo na program dela.
ODDELEK 3 DELOVANJE
Člen 12
Program dela
1. Agencija deluje v skladu z letnim in večletnim programom dela, ki vsebuje vse načrtovane dejavnosti. ▌
1a. Program dela obsega prilagojene kazalnike uspešnosti, ki omogočajo učinkovito oceno rezultatov, doseženih glede na cilje.
2. Izvršni direktor je odgovoren za pripravo programa dela agencije, o katerem se mora prej posvetovati s službami Komisije. Izvršni direktor vsako leto do 15. marca upravnemu odboru predloži osnutek programa dela za naslednjo leto.
3. Upravni odbor vsako leto do 30. novembra po prejemu mnenja Komisije sprejme program dela agencije za naslednje leto. Program vsebuje večletne napovedi. Upravni odbor zagotovi, da je program dela v skladu s cilji agencije ter prednostnimi nalogami zakonodaje in politike Unije na področju varnosti omrežij in informacij.
4. Program dela se pripravi v skladu z načelom upravljanja na podlagi dejavnosti. Program je v skladu s poročilom o načrtovanih prihodkih in odhodkih agencije ter proračunom agencije za isto proračunsko leto.
5. Potem ko upravni odbor sprejme program dela, ga izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam ter ga objavi. Izvršni direktor na povabilo pristojnega odbora Evropskega parlamenta predstavi sprejeti letni program dela in izmenja mnenja o njem.
▌
Člen 14
Zahtevki, naslovljeni na Agencijo
1. Zahtevki za svetovanje in pomoč, ki spadajo med cilje in naloge agencije, se naslovijo na izvršnega direktorja, priložiti pa jim je treba osnovne informacije, ki pojasnjujejo vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Izvršni direktor obvesti upravni in izvršilni odbor o prejetih zahtevkih, o morebitnih posledicah za načrtovanje sredstev in pravočasno o nadaljnjih ukrepih v zvezi z zahtevki. Če agencija zahtevek zavrne, to obrazloži.
2. Zahtevke iz prvega odstavka lahko vložijo:
(a) Evropski parlament;
(b) Svet;
(c) Komisija;
(d) vsi pristojni organi, ki jih imenuje država članica, npr. nacionalni regulativni organi iz člena 2 Direktive 2002/21/ES.
3. Praktične podrobnosti glede uporabe prvega in drugega odstavka, zlasti glede vložitve, določitve prednosti, nadaljnjih ukrepov ter obveščanja upravnega in izvršilnega odbora o zahtevkih, naslovljenih na agencijo, določi upravni odbor v statutu agencije.
Člen 15
Izjava o interesu
1. Člani upravnega odbora, izvršni direktor in iz držav članic začasno napoteni uradniki podpišejo izjavo o zavezi in izjavo o interesu, v katerih navedejo, da nimajo neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost. Izjave so natančne in izčrpne ter se pisno podajo vsako leto, posodobijo pa se vsakič, ko je to potrebno.
2. Člani upravnega odbora, izvršni direktor in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v priložnostnih delovnih skupinah, najpozneje na začetku vsake seje dajo natančno in izčrpno izjavo o interesih, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost pri obravnavi točk dnevnega reda, in se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.
3. Agencija v notranjih pravilih delovanja določi praktične podrobnosti glede pravil o izjavi o interesu iz prvega in drugega odstavka.
Člen 16
Preglednost
1. Agencija zagotovi, da dejavnosti opravlja pregledno ter v skladu s členoma 17 in 18.
2. Agencija zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani dobijo ustrezne, objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, ▌zlasti glede rezultatov njenega dela. Objavi tudi izjave o interesu, ki so bile dane v skladu s členom 15.
3. Upravni odbor lahko na predlog izvršnega direktorja dovoli, da zainteresirane osebe pri določenih dejavnostih agencije sodelujejo kot opazovalci.
4. Agencija v statutu določi praktične podrobnosti za uporabo pravil o preglednosti iz prvega in drugega odstavka.
Člen 17
Zaupnost
1. Ne glede na člen 18 agencija tretjim osebam ne sme razkriti informacij, ki jih obdeluje ali prejme in za katere je bilo utemeljeno zahtevano, da se z njimi v celoti ali deloma ravna zaupno.
2. Člani upravnega odbora, izvršni direktor, člani stalne skupine zainteresiranih strani, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, in osebje agencije, vključno z iz držav članic začasno napotenimi uradniki, spoštujejo zahteve glede zaupnosti v skladu s členom 339 Pogodbe tudi po izteku dolžnosti.
3. Agencija v statutu določi praktične podrobnosti za uporabo pravil o zaupnosti iz prvega in drugega odstavka.
4. Upravni odbor ▌agenciji dovoli, da ravna z zaupnimi informacijami, če je to potrebno za izvajanje nalog agencije. Pri tem upravni odbor v soglasju s ▌službami Komisije sprejme statut, pri čemer uporabi varnostna načela iz Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika[23]. To med drugim vključuje tudi določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov.
Člen 18
Dostop do dokumentov
1. Za dokumente agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.
2. Upravni odbor v šestih mesecih po ustanovitvi agencije sprejme ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.
3. Zoper sklepe, ki jih agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je v skladu s členom 228 oziroma 263 Pogodbe možna pritožba pri varuhu človekovih pravic oziroma Sodišču Evropske unije.
ODDELEK 4 FINANČNE DOLOČBE
Člen 19
Sprejetje proračuna
1. Prihodke agencije sestavljajo prispevek iz proračuna Evropske unije, prispevki tretjih držav, ki v skladu s členom 29 sodelujejo pri delu agencije, ter prostovoljni prispevki držav članic v denarju ali naravi. Države članice, ki dajo prostovoljen prispevek, v zameno za to ne morejo zahtevati nobenih posebnih pravic ali storitev.
2. Odhodke agencije predstavljajo odhodki za osebje, upravno in tehnično podporo, infrastrukturo, odhodki, ki nastanejo pri poslovanju, ter odhodki, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami.
3. Izvršni direktor vsako leto do 1. marca pripravi osnutek poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih agencije za naslednje proračunsko leto in ga skupaj z osnutkom načrta delovnih mest predloži upravnemu odboru.
4. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.
5. Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto pripravi poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih agencije za naslednje proračunsko leto.
6. Upravni odbor to poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih, ki vsebuje osnutek načrta delovnih mest in programa dela, najpozneje do 31. marca pošlje Komisiji in državam, s katerimi je Evropska unija sklenila sporazume v skladu s členom 28.
7. To poročilo Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj z osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.
8. Na podlagi poročila Komisija v osnutek splošnega proračuna Evropske unije, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe, vnese potrebne predvidene odhodke in prihodke, ki jih po njenem mnenju zahteva načrt delovnih mest, in znesek nepovratnih sredstev, za katerega se bo bremenil splošni proračun.
9. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za nepovratna sredstva agencije.
10. Proračunski organ sprejme načrt delovnih mest agencije.
11. Upravni odbor skupaj s programom dela sprejme proračun agencije. Proračun je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Upravni odbor po potrebi prilagodi proračun in program dela agencije v skladu s splošnim proračunom Evropske unije. Nemudoma ga predloži Komisiji in proračunskemu organu.
Člen 20Boj proti goljufijam
1. Za pospešitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999[24] agencija v šestih mesecih od začetka svojega delovanja pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 ▌o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene agencije, pri čemer uporabi obrazce iz priloge k temu sporazumu.
2. Evropsko računsko sodišče lahko pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od agencije prejeli sredstva Unije, opravi revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem.
3. OLAF lahko izvaja preiskave, vključno iz pregledi in inšpekcijami na kraju samem v skladu z določbami in postopki Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[25] glede na to, ali je bila ugotovljena goljufija, korupcija ali katera koli nezakonita dejavnost, ki vpliva na finančne interese Unije v povezavi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbo, ki jo je financirala agencija.
4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi agencije o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebujejo določbe, ki Evropsko računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.
Člen 21Izvrševanje proračuna
1. Za izvrševanje proračuna agencije je odgovoren izvršni direktor.
2. Notranji revizor Komisije ima za agencijo enaka pooblastila kot za oddelke Komisije.
3. Računovodja agencije najpozneje do 1. marca v letu po proračunskem letu računovodji Komisije pošlje začasne računovodske izkaze ter poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem upravljanju za navedeno proračunsko leto. Računovodja Komisije začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov združi v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[26] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
4. Računovodja Komisije najpozneje do 31. marca v letu po proračunskemu letu Računskemu sodišču pošlje začasne računovodske izkaze agencije ter poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovanju za navedeno proračunsko leto. To poročilo pošlje tudi proračunskemu organu.
5. Po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnih računovodskih izkazih agencije v skladu s členom 129 splošne finančne uredbe izvršni direktor na lastno odgovornost pripravi dokončne računovodske izkaze agencije in jih predloži upravnemu odboru v mnenje.
6. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnem računu agencije.
7. Izvršni direktor najpozneje do 1. julija v letu po proračunskemu letu Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži končne računovodske izkaze, vključno s poročilom o proračunskem in finančnem upravljanju za navedeno proračunsko leto ter pripombe računskega sodišča, in mnenje upravnega odbora.
8. Izvršni direktor objavi zaključni račun.
9. Izvršni direktor Računskemu sodišču najpozneje do 30. septembra pošlje odgovor na njegove ugotovitve. Odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.
10. Na zahtevo Evropskega parlamenta izvršni direktor Evropskemu parlamentu v skladu s členom 146(3) splošne finančne uredbe predloži vse informacije, ki jih ta potrebuje za nemoten potek postopka razrešnice za zaključni račun za zadevno proračunsko leto.
11. Na priporočilo Sveta da Evropski parlament izvršnemu direktorju do 30. aprila leta N+2 razrešnico za izvrševanje proračuna za leto N.
ODDELEK 4A OSEBJE
Člen 21a
Splošne določbe
Za osebje agencije veljajo Kadrovski predpisi Evropske unije, Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske Unije[1] ter pravila za izvajanje teh predpisov, sprejeta z dogovorom med institucijami Evropske unije.
▌
Člen 21b
Privilegiji in imunitete
Za agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
Člen 21c
Izvršni direktor
1. Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec agencije v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.
2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija po odprtem in preglednem izbirnem postopku.
Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.
Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pristojni odbor Evropskega parlamenta pred imenovanjem pozove, da pred odborom poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov.
3. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija do konca tega obdobja izvede ocenjevanje, ki upošteva oceno uspešnosti dela izvršnega direktorja ter prihodnjih nalog in izzivov agencije.
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz tretjega odstavka, in po posvetovanju z Evropskim parlamentom enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.
5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Če ga povabi pristojni odbor Evropskega parlamenta, izvršni direktor v roku treh mesecev pred takšnim podaljšanjem poda izjavo pred odborom in odgovarja na vprašanja njegovih članov.
6. Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, po koncu celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.
7. Izvršni direktor se lahko razreši s položaja le s sklepom upravnega odbora.
Člen 21d
Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje
1. Agencija lahko uporabi tudi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno v agenciji. Za to osebje ne veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.
2. Upravni odbor določi pravila za napotitev nacionalnih strokovnjakov na agencijo.
ODDELEK 5 SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 22
Pravni položaj
1. Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.
2. Agencija ima v vsaki državi članici največjo pravno sposobnost, ki jo njeni zakoni določajo za pravne osebe. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ter je lahko stranka v pravnih postopkih.
3. Agencijo zastopa izvršni direktor.
4. Zaradi izboljšanja operativne učinkovitosti agencije je bila v mestnem predelu Aten ustanovljena podružnica.
▌
Člen 25
Odgovornost
1. Pogodbeno odgovornost agencije ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.
Za odločitve na podlagi arbitražnih klavzul iz pogodb, ki jih sklene agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.
2. Pri nepogodbeni odgovornosti agencija nadomesti vsakršno škodo, ki jo pri opravljanju nalog povzroči sama ali njeni uslužbenci, v skladu s splošnimi načeli, ki so skupni zakonom držav članic.
Sodišče je pristojno za odločanje v vseh sporih o odškodninah.
3. Osebno odgovornost uslužbencev do agencije urejajo ustrezni pogoji za osebje agencije.
Člen 26
Jeziki
1. Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[27] . Države članice in drugi organi, ki jih te imenujejo, lahko pišejo agenciji in prejmejo odgovor v jeziku Evropske unije, ki ga izberejo.
2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje agencije, zagotavlja Prevajalski center organov Evropske unije.
Člen 27
Varstvo osebnih podatkov
1. Pri obdelavi podatkov o posameznikih, zlasti med opravljanjem njihovih nalog, agencija upošteva načela varovanja osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001, zanjo pa veljajo tudi določbe iz te uredbe.
1a. Upravni odbor sprejme izvedbene ukrepe iz člena 24(8) Uredbe št. 45/2001. Upravni odbor lahko sprejme dodatne ukrepe, ki so potrebni, da agencija uporablja Uredbo št. 45/2001.
Člen 28
Sodelovanje tretjih držav
1. Z agencijo lahko sodelujejo tretje države, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazum, s katerim so sprejele ali uporabile zakonodajo Unije s področja uporabe te uredbe.
2. Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se določi ureditev, ki določa predvsem vrsto, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu agencije, vključno z določbami o sodelovanju pri pobudah agencije, finančnih prispevkih in osebju.
Člen 28a
Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov
Agencija uporabi varnostna načela v skladu z varnostnimi pravili Komisije za zaščito tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov iz priloge k Sklepu 2001/844/ES. To med drugim vključuje določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov.
ODDELEK 6 FINANČNE DOLOČBE
▌
Člen 29
Ocena in ponovni pregled
1. Komisija najpozneje 5 let po začetku veljavnosti te Uredbe naroči ocenjevanje, da bi zlasti ocenila učinek, učinkovitosti in uspešnost agencije ter njenih delovnih praks. Ocenjevanje obravnava tudi morebitno potrebo po spremembi mandata agencije ter finančnih posledicah takšne spremembe.
1a. Ocenjevanje upošteva vse povratne informacije, ki jih agencija prejme kot odziv na svoje aktivnosti.
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo.
3. Ob izvedbi ocenjevanja se ocenijo tudi doseženi rezultati agencije glede njenih ciljev, mandata in nalog. Če Komisija meni, da je nadaljnje delovanje agencije upravičeno glede na njene cilje, njen mandat in naloge, lahko predlaga podaljšanje trajanja agencije, ki je določeno v členu 33.
Člen 30
Sodelovanje države članice gostiteljice
Država članica, ki je gostiteljica agencije, zagotovi optimalne pogoje za uspešno delovanje agencije, vključno z dostopnostjo lokacije, ustreznimi šolami za otroke članov osebja, ustreznim dostopom do trga dela, do socialne varnosti in zdravstvenega varstva za otroke in zakonce.
Člen 31
Upravni nadzor
Delovanje agencije nadzoruje varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe.
Člen 32
Razveljavitev in nasledstvo
1. Uredba (ES) št. 460/2004 se razveljavi.
Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 460/2004 oziroma na ENISA se šteje kot sklicevanje na to uredbo oziroma agencijo.
2. Agencija je pravna naslednica agencije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 460/2004, kar zadeva lastništvo, ureditev, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti.
Člen 33
Trajanje
Agencija se ustanovi z dnem začetka veljavnosti te uredbe za sedem let.
Člen 34
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. ▌
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V […],
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] UL C 107, 6. 4. 2011, str. 58.
- [2] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [3] UL C , , str. ..
- [4] UL C , , str. ..
- [5] 2004/97/ES, Euratom: Sklep, ki so ga sporazumno sprejeli predstavniki držav članic, ki so se sestali na ravni voditeljev držav ali vlad z dne 13. decembra 2003, o kraju sedežev nekaterih uradov in agencij Evropske unije (UL L 29, 3.2.2004, str. 15).
- [6] Uredba (ES) št. 460/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (UL L 77, 13.3.2004, str. 1).
- [7] Uredba (ES) št. 1007/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 460/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij glede njenega trajanja (UL L 293, 31.10.2008, str. 1).
- [8] UL L 165, 24.06.2011, str. 3.
- [9] Sklepi Sveta z dne 27. maja 2011, dok. 10299/11.
- [10] COM(2010)0245, 19.5.2010.
- [11] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0322.
- [12] UL C 101, 1.4.2011, str. 20.
- [13] UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
- [14] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
- [15] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
- [16] UL L 108, 24.04.02, str. 51.
- [17] Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada; UL L 337, 18.12.2009, str. 1.
- [18] UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
- [19] Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
- [20] Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
- [21] UL L 8, 12.01.2001, str. 1.
- [22] UL L 357, 31.12.02, str. 72.
- [23] UL L 317, 03.12.01, str. 1.
- [24] Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).
- [25] UL L 292, 15.11.96, str. 2.
- [26] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
- [27] UL L 17, 6.10.1958, str. 385. Uredba, ki je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
OBRAZLOŽITEV
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA), „agencija“, je bila ustanovljena marca 2004 za dobo petih let, ki je bila leta 2008 podaljšana do marca 2012. Septembra 2010 je Komisija predstavila dva predloga – predlog za dodatno podaljšanje obdobja trajanja agencije za 18 mesecev do septembra 2013 in obsežnejši predlog za posodobitev in racionalizacijo agencije. Ko je Parlament predloga soglasno podprl, je bilo sklenjeno, da se najprej odobri podaljšanje mandata agencije, zato da bi zagotovili njeno neprekinjeno delovanje in Parlamentu omogočili več časa za temeljito razpravo in analizo dolgoročnega obstoja agencije.
Ob pregledu drugega predloga Komisije o posodobitvi vloge agencije smo morali najprej obravnavati vprašanje, ali je agencija še vedno potrebna. Agencija je v dokaj kratkem času pomembno prispevala k varnosti omrežij in informacij, vendar se poročevalec meni, da glede na nove izzive v nenehno spreminjajočem se kibernetskem svetu njeno nadaljnje delovanje v sedanji obliki ne bi bila trajna rešitev. Ob pregledu vseh argumentov je jasno, da agencija izpolnjuje specifične potrebe na ravni EU in zainteresirane strani usklajuje učinkoviteje in uspešneje kot bi lahko to dosegle države članice na podlagi medsebojnega sodelovanja.
Odbor ITRE Evropskega parlamenta je organiziral predstavitev in zahteval izvedbo najnovejše in neodvisne študije o posameznih vidikih sedanjega delovanja agencije, na primer kako lahko učinkovito prispeva k varnosti omrežij in informacij v EU in na mednarodni ravni. V pozivu za študijo smo zahtevali obravnavo vseh praktičnih vidikov, ki prispevajo k uspešnem delovanju agencije, tudi kadrovskih in proračunskih vidikov. V skladu s tem je bila izvedena podrobna študija, v zaključku katere je bilo podanih dvanajst priporočil za izboljšanje delovanja agencije. Ta priporočila zajemajo dolgoročnejši obstoj agencije, manjša nejasnost glede vloge in ciljev v okviru uredbe ter dvig proračuna za delovanje.
Poleg tega bi morala agencija imeti dodatne naloge v zvezi s skupinami CERT (Računalniške grožnje in skupine za odzivanje) za zagotovitev, da bodo imele vse te skupine v državah članicah in Uniji dovolj napredne zmogljivosti in da te čim bolj ustrezajo zmogljivostim najnaprednejših skupin CERT. Agencija bi tudi morala navezati stike z nacionalnimi organi za varstvo podatkov in zasebnosti, da bi v okviru boja proti kibernetskemu kriminalu ustrezno obravnavali vprašanja, povezana varstvom omrežij in informacij. Imeti bi morala usklajevalno vlogo, da bi zapolnila vrzeli na področjih, za katera ni pristojen noben organ EU in za katera je sama pristojna.
Naj navedemo nedavni primer, ki zadeva tako varnost omrežij kot varstvo zasebnosti in podatkov – zbiranje brezžičnih podatkov po identični metodi v več državah članicah. Kljub usklajeni zakonodaji o varstvu podatkov na ravni EU ni bilo ustreznega organa, ki bi lahko podpiral usklajevanje enotne analize in odziva, zaradi česar so se uporabili povsem različni nacionalni pristopi, posledica česar pa so bile različne stopnje zaščite državljanov ter nepotrebna zmeda za zadevne operaterje.
Kot so pokazali nedavni dogodki, varstvo omrežij in informacij pogosto obsega bolj globalno razsežnost, zato mora agencija sposobna vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, da bi razvili enotnejši pristop do potencialnih tveganj.
Nadalje je bila s spremembami telekomunikacijskega regulativnega okvira uvedena platforma za zagotavljanje standardiziranih informacij v javnem interesu za vse uporabnike interneta. Ker je splošna varnost omrežij – skupna dobrina – končno in v zelo veliki meri odvisna od dejavnosti posameznih uporabnikov in od tega, kako zaščitijo svoje naprave pred tveganji, ter ob upoštevanju s tem povezanih nevarnosti za posamezne uporabnike, je treba sedaj izkoristiti priložnost in to platformo aktivirati. Agencija ima možnosti, da državam članicami pomaga pri zagotavljanju potrebnih informacij, ki bi jih lahko ponudili posameznim uporabnikom.
Poleg omenjene študije pa so številni drugi viri poudarili, da je sama vloga agencije v določenem pogledu nejasna. Zdi se, da imajo države članice različne poglede na poslanstvo agencije, ki izhaja iz njenega mandata, in zaradi teh razhajanj je delo agencije postalo bolj kompleksno. Obseg, naloge in cilji agencije so pojasnjeni, da bi lahko kar najbolje izrabili njene dragocene vire. Pri zmanjšanju nejasnosti in zagotavljanju natančnejše definicije nalog agencije je pomembno paziti, da uredba ne bi postala preveč toga.
Področje varnosti omrežij in informacij se hitro spreminja in lahko se izkaže, da kar je ustrezno sedaj morda ne bo v bližnji prihodnosti, zato mora agencije imeti prilagodljivo strukturo upravljanja, da bi se lahko prilagajala na svoje okolje. To hitro spreminjajoče se okolje prav tako vpliva na njen obstoj. Redno se je poudarjalo, da mora biti agencija ustanovljena za nedoločen čas, da bi imela večjo gotovost in učinkovitost v okviru dolgoročnega načrtovanja. Čeprav gre za utemeljene argumente, so izkušnje pokazale, da je bilo treba prvo uredbo o agenciji kmalu prenoviti, če naj bi sledila razvoju. Časovno omejeni mandat predpostavlja, da je treba redno ocenjevati, ali agencija še naprej izpolnjuje svoje cilje in jih po potrebi posodabljati ali jo zapreti, če svojih ciljev več ne bi izpolnjevala.
Sporen je tudi sedež agencije v Heraklionu na grškem otoku Kreta. Tehnološki napredek sicer omogoča delo tudi v oddaljenih krajih, vendar nič ne more nadomestiti neposrednih človeških stikov. Mnogi opazovalci so poudarili, da je pomembno zaupanje v ta svet in lahko bi rekli, da je „osebno mreženje“ nujno za lažje zagotavljanje varnosti omrežij. Zlasti skrb zbujajoči so statistični podatki o potovanjih osebja agencije, tako s stroškovnega kot časovnega vidika. Ob pregledu statističnih podatkov o potovanju je jasno, da bi za lokacijo agencije precej bolj ustrezal Bruselj. S preselitvijo agencije v Bruselj bi okrepili njene zmogljivosti v več pogledih, na primer za odzivanje na nujne zahteve institucij EU v zadnjem hipu, ohranjanje mrež ključnih stikov, udeležbo na glavnih prireditvah ter izboljšanje njene sedanje prepoznavnosti.
Pričujoča uredba o novi agenciji, ki uradno nadomešča prvotno agencijo, ustanovljeno na podlagi uredbe iz leta 2004, je dobra priložnost za ponovno razpravo o novem sedežu. Poleg tega bi moral Parlament kot sozakonodajalec jasno uveljavljati svojo pravico do sprejemanja odločitev glede sedeža organov, ustanovljenih na podlagi njegove odobritve, in ne pustiti, da o tem brez javne razprave odločajo same države članice. Zato poročevalec priporoča, naj bo sedež agencije v Bruslju.
MNENJE Odbora za proračun (16. 6. 2011)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA)
(COM(2010)0521 – C7‑0302/2010 – 2010/0275(COD))
Pripravljavka mnenja: Jutta Haug
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlagana uredba naj bi okrepila in posodobila Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA) ter njen mandat podaljšala na pet let. Za oceno predlaganega mandata je pristojen izključno odbor ITRE.
Proračunski vidiki predloga
Ker je novi mandat s tehničnega vidika urejen s popolnoma novo uredbo za agencijo, bi pripravljavka mnenja uvodoma želela poudariti, da v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga ni prikazana razlika v sredstvih med sedanjim naborom nalog in njegovimi prihodnjimi nalogami, kot je to običajno, temveč absolutni zneski, potrebni za delovanje agencije (v primeru sprejetja nove uredbe, ki jo predlaga Komisija).
S proračunskega vidika to v primerjavi s sedanjim naborom nalog (sklicevanje na proračun za leto 2011) pomeni dodatna sredstva v višini od 1 do 1,5 milijona EUR in štiri dodatne zaposlene (tri po kadrovskem načrtu in en pogodbeni uslužbenec). Pripravljavka mnenja ne nasprotuje takšnemu zmernemu povečanju v agenciji, še toliko bolj, ker prejšnje študije in analize kažejo, da je ENISA pod kritično maso glede organizacijske strukture. To vpliva na njeno zmožnost, da bi imela resničen vpliv, in pomeni, da je prevelik delež sredstev namenjen upravnim in podpornim nalogam.
Preden pa bi predložila končno stališče o tem predlogu odboroma BUDG in ITRE, bi potrebovala več informacij o naslednjem:
– Predvideno je, da bi v Komisiji dodelili 3,5 ekvivalenta polnega delovnega časa za odnose z agencijo (442.000 EUR letno). O sedanjem stanju ni na voljo nobenega izhodišča za primerjavo, prav tako pa ni pojasnjeno, zakaj je potreben več kot en uradnik za zvezo, kot je to običajno.
– Dodeljena finančna sredstva za posamezne cilje zadevajo samo naslov 3 (operativni izdatki v višini približno 2,5 milijona EUR), ne pa glavnine proračuna agencije (več kot 8 milijonov za naslova 1 in 2: zaposleni in upravljanje). To je v nasprotju z načeli in metodologijo ABB (Activity-Based Budgeting: oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti), v skladu s katerimi bi morali odhodke za zaposlene in upravne odhodke dodeliti tudi nalogam in ciljem.
Poleg tega naj bi bil predlog skladen z večletnim finančnim okvirom, kar pa je težko reči (tudi s tako omejenimi dodatnimi zneski), saj je bil nedavno uporabljen instrument prilagodljivosti iz razdelka 1a za leto 2011 v višini približno 34 milijonov EUR. Zato je običajno opozorilo, da bodo vse proračunske odločitve sprejete v okviru letnega proračunskega postopka, še zlasti pomembno.
Vprašanje o sedežu
V zvezi s sedežem agencije, ki je trenutno v Heraklionu, želi pripravljavka mnenja opozoriti na stroške delovanja agencije, povezane z njegovo oddaljenostjo, ne le s finančnega vidika, temveč tudi z vidika privlačnosti in slabega dostopa za seje upravnega odbora ali drugih zainteresiranih strani. Po zunanji študiji iz leta 2009 naj bi ta sedež povzročil najvišje potne stroške med vsemi agencijami – tako neposredne potne stroške kot stroške, povezane s trajanjem potovanja. ENISA je resnično ena od agencij, ki so najbolj oddaljene od Bruslja. Potek sej v uradu v Atenah (katerega financiranje je leta 2008 odobrila tudi grška vlada) je v zvezi s tem druga najboljša rešitev, hkrati pa kaže na težave zaradi nedostopnosti lokacij, ki so jih izbrale države članice za agencije EU.
Drugi splošni vidiki, vključno z delom medinstitucionalne delovne skupine za agencije
Pripravljavka mnenja meni, da je delo medinstitucionalne delovne skupine že tako napredovalo, da se lahko prvi sklepi o vprašanjih upravljanja vključijo v to mnenje. Sklepe so na zadnji seji 23. marca 2011 že potrdile vse tri institucije, spremembe, ki so bile predlagane, pa zadevajo:
– okrepitev nadzorne pristojnosti Parlamenta glede večletne strategije (mnenje) in letnega delovnega programa (predstavitev) agencije,
– naloge spremljanja, ki jih opravlja upravni odbor, in z njimi povezano znanje, ki ga morajo imeti njegovi člani,
– ustanovitev izvršnega odbora,
– preprečevanje navzkrižja interesov v upravnem odboru,
– standardizacijo trajanja mandata članov upravnega odbora,
– oblikovanje natančnih kazalnikov za oceno učinkovitosti agencije.
Poleg tega pripravljavka mnenja meni, da bi bilo treba nadalje razmisliti o trajanju mandata agencije (pet let) in rokih za njeno oceno (tri leta). Glede na to, da je za zagotovitev normalnega delovanja agencije potreben čas, bi bilo dobro razmisliti o morebitnem podaljšanju navedenih obdobij. Za to pa naj bi bil pristojen izključno odbor ITRE.
Nadalje bi lahko tudi preučili, zakaj nova uredba – tako kot Uredba (EC) št. 460/2004 – izrecno ne izključuje sodelovanja osebja agencije ali članov upravnega odbora v delovnih skupinah iz člena 10(8), temveč se pri tem sklicuje na notranja pravila delovanja agencije.
Razlogi za vse predloge sprememb so navedeni v obrazložitvah.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. poudarja, da bi se morala točka 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1 uporabljati za podaljšanje mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij; poudarja, da odločitve zakonodajnega organa, ki podaljšanje podpirajo, ne vplivajo na odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka; |
|
|
_____________ |
|
|
1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1. |
Obrazložitev | |
Opozarjanje na proračunske pristojnosti Parlamenta. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
(11) Agencija mora prispevati k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji in razvoju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Evropski uniji ter tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
(11) Agencija bi morala prispevati k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji in razvoju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Evropski uniji ter tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga. Zato bi ji bilo treba dodeliti potrebna proračunska sredstva, da bi lahko do konca drugega leta svojega novega mandata in po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi podala celovito analizo v zvezi z oblikovanjem evropske strategije za kibernetsko varnost; |
Obrazložitev | |
Kibernetska varnost je zelo pomembno in dinamično področje, ki zadeva vse plasti naše družbe: industrijo, državljane in vlade. Ker to horizontalno vprašanje zajema mnoge občutljive teme (dejavnosti, povezane s kaznivimi dejanji, zaščita finančnih in/ali osebnih podatkov, shranjevanje podatkov, zaščita kritične informacijske infrastrukture in varnost podatkov na mreži), ki vse spadajo v neposredno pristojnost agencije, je treba zagotoviti finančna sredstva, da bi analizirali, kako je EU pripravljena na preprečevanje in/ali odzivanje na takšna kazniva dejanja. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 | |
|
(35) Da se agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost, ji je treba dodeliti lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu agencije. Država članica gostiteljica ali vsaka druga država članica lahko prostovoljno prispeva k prihodkom agencije. Za nepovratna sredstva v breme splošnega proračuna Evropske unije se uporablja postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo opravi Računsko sodišče. |
(35) Da bi agenciji zagotovili popolno samostojnost in neodvisnost ter da bi lahko opravljala dodatne in nove naloge, ji je treba dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu agencije. Država članica gostiteljica ali vsaka druga država članica bi morala imeti možnost, da bi prostovoljno prispevala k prihodkom agencije. Za nepovratna sredstva v breme splošnega proračuna Evropske unije naj bi se še naprej uporabljal postopek za sprejemanje proračuna Unije. Evropsko računsko sodišče bi moralo opravljati revizijo računovodskih izkazov, da bi zagotovilo preglednost in odgovornost. |
Obrazložitev | |
Omenjene dodatne naloge, ki jih je Komisija opredelila v svojem predlogu, precej razširijo pristojnosti agencije in bodo vplivale na njen proračun, kar je treba upoštevati. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
5a. Upravni odbor opravlja naloge, povezane s proračunom agencije, v skladu s členoma 19 in 21 ter spremlja zaključke in priporočila različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, na podlagi katerih sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe; |
Obrazložitev | |
Odgovornosti upravnega odbora glede sprejetja in izvajanja proračuna bi morale biti izrecno navedene kot njegove naloge. Za boljše sprejemanje in spremljanje ugotovitev revizije in ocenjevanja bi bilo treba upravnemu odboru, ki mu je direktor odgovoren, izrecno zaupati njuno nadzorovanje (medinstitucionalna delovna skupina). | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8. Upravni odbor lahko ustanovi delovna telesa, sestavljena iz njegovih članov, ki mu pomagajo pri opravljanju nalog, vključno s pripravo osnutkov sklepov in spremljanjem njihovega izvajanja. |
8. Upravni odbor ustanovi izvršni odbor, sestavljen iz njegovih članov, ki mu pomagajo pri opravljanju nalog, vključno s pripravo osnutkov sklepov in spremljanjem njihovega izvajanja. |
Obrazložitev | |
Ustanoviti bi morali izvršni odbor, da bi na podlagi njegovih sklepov (medinstitucionalna delovna skupina) okrepili nadzor upravnega in proračunskega upravljanja. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Člani uprave in njihovi namestniki so imenovani na podlagi ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja varnosti omrežij in informacij. |
2. Člani uprave in njihovi namestniki so imenovani na podlagi ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja varnosti omrežij in informacij. Imajo tudi potrebno vodstveno, upravno in proračunsko znanje za izpolnjevanje nalog, naštetih v členu 5. |
|
|
Člani upravnega odbora dajo pisno izjavo o zavezi in pisno izjavo o interesu, v kateri navedejo, da nimajo neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost. Na vsaki seji dajo izjavo o interesih, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost pri obravnavi točk dnevnega reda, in se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah. |
Obrazložitev | |
Člani upravnega odbora bi morali imeti znanje v skladu s funkcijami, ki so jim dodeljene. Poleg tega bi bilo treba vključiti določbo, ki bi preprečevala kakršno koli navzkrižje interesov, trajanje mandata članov upravnega odbora pa bi moralo biti usklajeno z drugimi agencijami (medinstitucionalna delovna skupina). | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Mandat predstavnikov skupin iz odstavka 1(a), (b) in (c) traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če predstavnik zapusti ustrezno interesno skupino, Komisija imenuje njegovega namestnika. |
3. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če predstavnik zapusti ustrezno interesno skupino, Komisija imenuje njegovega namestnika. |
Obrazložitev | |
Trajanje mandata bi moralo biti za vse člane upravnega odbora enako, ne glede na to, ali jih imenuje Komisija ali države članice. Trajanje mandata predstavnikov držav članic ni navedeno (medinstitucionalna delovna skupina). | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 9a |
|
|
Izvršni odbor |
|
|
1. Ustanovi se izvršni odbor, ki ga sestavljajo člani upravnega odbora in dva predstavnika Komisije. Njegova velikost ne sme presegati tretjine upravnega odbora. Sestaja se najmanj vsake tri mesece. |
|
|
2. Izvršni odbor ima jasen formalni mandat upravnega odbora. Njegove naloge vključujejo nadzor nad izvajanjem sklepov upravnega odbora, reševanje vprašanj v zvezi z upravljanjem in proračunom v imenu upravnega odbora ter pripravljanje sklepov, programov in dejavnosti, ki jih mora sprejeti upravni odbor. Izvršni odbor je odgovoren upravnemu odboru, zato za vsako sejo upravnega odbora pripravi poročilo o dejavnosti. |
Obrazložitev | |
Ustanoviti bi morali izvršni odbor, da bi na podlagi njegovih sklepov (medinstitucionalna delovna skupina) okrepili nadzor upravnega in proračunskega upravljanja. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Imenuje ga za pet let na podlagi njegovih zaslug ter upravnih in vodstvenih sposobnosti, ki jih izkaže z dokazili, ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta pred imenovanjem pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. |
2. Izvršnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Imenuje ga za pet let na podlagi njegovih zaslug ter upravnih in vodstvenih sposobnosti, ki jih izkaže z dokazili, ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta pred imenovanjem pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Mnenje slednjega se obravnava pred imenovanjem. |
Obrazložitev | |
Jasno mora biti navedeno, da se mora vsako mnenje Parlamenta o izbranem kandidatu obravnavati pred njegovim imenovanjem. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, pri čemer mora upoštevati poročilo o oceni, in samo, če dolžnosti in zahteve Agencije to upravičujejo, mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za največ tri leta. |
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, pri čemer mora upoštevati poročilo o oceni, in samo, če dolžnosti in zahteve Agencije to upravičujejo, mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za največ pet let. |
Obrazložitev | |
Direktorjev mandat se podaljša za obdobje, ki je enako prvemu mandatu. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Program dela se pripravi v skladu z načelom upravljanja na podlagi dejavnosti. Program je v skladu s poročilom o načrtovanih prihodkih in odhodkih agencije ter proračunom agencije za isto proračunsko leto. |
4. Program dela se pripravi v skladu z načelom upravljanja na podlagi dejavnosti z napovedmi o človeških in finančnih virih, določenih za vsako dejavnost. V ta namen izvršni direktor v dogovoru s Komisijo določi natančne kazalnike uspešnosti za učinkovito oceno doseženih rezultatov. Program zajema virtualne in nevirtualne vidike ukrepov, dejavnosti in zavez agencije. Program je v skladu s poročilom o načrtovanih prihodkih in odhodkih agencije ter proračunom agencije za isto proračunsko leto. |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi morala delovni program in letno poročilo o delu agencije zagotavljati informacije o sredstvih, dodeljenih za dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev agencije, ter o splošni uspešnosti pri doseganju teh ciljev (medinstitucionalna delovna skupina). | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Potem ko upravni odbor sprejme program dela, ga izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam ter ga objavi. |
5. Potem ko upravni odbor sprejme program dela, ga izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam ter ga objavi. Izvršni direktor sprejme vsako povabilo pristojnega odbora Evropskega parlamenta, naj predstavi letni delovni program in izmenja mnenja o njem. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je formalizirati prakso o izmenjavi mnenj o letnem delovnem načrtu med direktorjem in pristojnim odborom. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
5a. Izvršni direktor pripravi večletno strategijo agencije in jo po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo predloži upravnemu odboru najmanj osem tednov pred njegovo sejo. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je zapisati v uredbo, da se je treba za sprejetje večletne strategije agencije posvetovati s Parlamentom (medinstitucionalna delovna skupina). | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Izvršni direktor vsako leto upravnemu odboru predloži osnutek splošnega poročila, v katerem so zajete vse dejavnosti agencije iz prejšnjega leta. |
1. Izvršni direktor vsako leto upravnemu odboru predloži osnutek splošnega poročila, v katerem so zajete vse dejavnosti agencije iz prejšnjega leta. Poročilo vključuje natančne kazalnike uspešnosti, ki omogočajo učinkovito oceno doseženih rezultatov. |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi morala delovni program in letno poročilo o delu agencije zagotavljati informacije o sredstvih, dodeljenih za dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev agencije, ter o splošni uspešnosti pri doseganju teh ciljev (medinstitucionalna delovna skupina). | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija najpozneje v treh letih od dneva ustanovitve iz člena 34 opravi ocenjevanje na podlagi pristojnosti, dogovorjenih z upravnim odborom, pri čemer upošteva mnenja vseh ustreznih zainteresiranih strani. Ocena vsebuje oceno učinka in učinkovitosti agencije pri doseganju ciljev iz člena 2 ter njenih delovnih praksah. Komisija opravi ocenjevanje zlasti zato, da bi lahko določila, ali agencija še vedno predstavlja učinkovit instrument in ali bi bilo treba trajanje agencije po obdobju iz člena 34 nadalje podaljšati. |
1. Komisija najpozneje v treh letih od dneva ustanovitve iz člena 34 opravi ocenjevanje na podlagi pristojnosti, dogovorjenih z upravnim odborom, pri čemer upošteva mnenja vseh ustreznih zainteresiranih strani. Ocena vsebuje oceno učinka in učinkovitosti agencije pri doseganju ciljev iz člena 2 ter njenih delovnih praksah. Komisija opravi ocenjevanje zlasti zato, da bi lahko določila, ali agencija še vedno predstavlja učinkovit instrument in ali bi bilo treba trajanje agencije po obdobju iz člena 33 nadalje podaljšati. |
Obrazložitev | |
Popravek napačnega sklicevanja. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2010)0521 – C7-0302/2010 – 2010/0275(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 19.10.2010 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 19.10.2010 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Jutta Haug 20.10.2010 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
15.6.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
37 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Damien Abad, Alexander Alvaro, Marta Andreasen, Francesca Balzani, Reimer Böge, Lajos Bokros, Andrea Cozzolino, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Claudio Morganti, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Miguel Portas, László Surján, Helga Trüpel, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Frédéric Daerden, Edit Herczog, Jan Mulder, María Muñiz De Urquiza |
||||
MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (11.10.2011)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA)
(COM(2010)0521 – C7‑0302/2010 – 2010/0275(COD))
Pripravljavec mnenja: Alexander Alvaro
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Informacijske in komunikacijske tehnologije so sestavni del javnega in zasebnega življenja v Evropi.
Zaradi pomembnosti, ki jo ima varnost omrežij in informacij, temelječa na pridobljenih izkušnjah in rastočih čezmejnih izzivih na tem področju, je treba pristojnosti in sredstva Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) povečati, da bi zagotovili in spodbudili visoko raven varnosti in varstva podatkov.
Agencija bi morala zato na podlagi predloga Komisije vzpostaviti sistem za zgodnje opozarjanje, zbirati, analizirati in usklajevati kršitve zasebnosti in varnosti podatkov ter tesneje sodelovati z državami članicami in evropskimi institucijami, pa tudi organi pregona in pravosodnimi organi na njihovo zahtevo ali lastno pobudo.
Poleg tega je treba za zagotovitev popolne preglednosti okrepiti demokratični nadzor agencije.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Elektronske komunikacije, infrastruktura in storitve so bistven dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Imajo ključno vlogo za družbo in so tako kot oskrba z električno energijo ali vodo postale nepogrešljive. Njihove motnje lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, zaradi česar so ukrepi za povečanje zaščite in odpornosti, ki naj bi zagotovili neprekinjenost kritičnih storitev, še toliko pomembnejši. Varnost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, zlasti njihova celovitost in razpoložljivost, je izpostavljena vedno večjim izzivom. Za družbo je vedno pomembnejša, navsezadnje tudi zato, ker lahko zaradi kompleksnosti sistemov, nesreč, napak in napadov nastanejo težave, ki imajo lahko posledice za fizično infrastrukturo, prek katere se evropskim državljanom zagotavljajo storitve v njihovo dobrobit. |
(1) Elektronske komunikacije, infrastruktura in storitve so bistven dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Imajo ključno vlogo za družbo in so tako kot oskrba z električno energijo ali vodo postale nepogrešljive. Njihove motnje lahko povzročijo veliko gospodarsko in družbeno škodo, zaradi česar so ukrepi za povečanje zaščite in odpornosti, ki naj bi zagotovili neprekinjenost kritičnih storitev, še toliko pomembnejši. Varnost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, zlasti njihova celovitost in razpoložljivost, je izpostavljena vedno večjim izzivom. Za družbo je vedno pomembnejša, navsezadnje tudi zato, ker lahko zaradi kompleksnosti sistemov, nesreč, napak in napadov nastanejo težave, ki imajo lahko posledice za fizično infrastrukturo, prek katere se evropskim državljanom zagotavljajo storitve v njihovo dobrobit. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Predstavniki držav članic so na zasedanju Evropskega sveta 13. decembra 2003 sprejeli sklep, da bo sedež Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA), ki naj bi bila ustanovljena na podlagi predloga Komisije, v grškem mestu, ki ga bo določila grška vlada. |
(4) Predstavniki držav članic so na zasedanju Evropskega sveta 13. decembra 2003 sprejeli sklep, da bo sedež Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA), ki naj bi bila ustanovljena na podlagi predloga Komisije, v grškem mestu, ki ga bo določila grška vlada. Sedež agencije je v Heraklionu na Kreti. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Ukrepi na notranjem trgu na področju varnosti elektronskih komunikacij ter varnosti omrežij in informacij na splošno zahtevajo, da jih države članice in Komisija tehnično in organizacijsko različno izvajajo. Različno izvajanje teh zahtev lahko povzroči neučinkovitost in na notranjem trgu ustvari ovire. Zato je treba na evropski ravni ustanoviti strokovni center, ki bo države članice in evropske institucije usmerjal, jim svetoval in na zahtevo pomagal pri vprašanjih, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, ter na katerega se bodo te lahko zanesle. Agencija lahko te potrebe zadovolji, če bo razvila in ohranila visoko raven strokovnega znanja in izkušenj ter državam članicam, Komisiji in s tem tudi gospodarski skupnosti pomagala pri izpolnjevanju pravnih in regulativnih zahtev, ki veljajo za varnost omrežij in informacij, ter tako prispevala k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
(7) Ukrepi na notranjem trgu na področju varnosti elektronskih komunikacij ter varnosti omrežij in informacij na splošno zahtevajo, da jih države članice in Komisija tehnično in organizacijsko različno izvajajo. Različno izvajanje teh zahtev lahko povzroči neučinkovitost in na notranjem trgu ustvari ovire. Zato je treba na evropski ravni ustanoviti strokovni center, ki bo države članice in evropske institucije usmerjal, jim svetoval in na zahtevo pomagal pri vprašanjih, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, ter na katerega se bodo te lahko zanesle. Agencija lahko te potrebe zadovolji, če bo razvila in ohranila visoko raven strokovnega znanja in izkušenj ter državam članicam, Komisiji in s tem tudi gospodarski skupnosti pomagala pri izpolnjevanju pravnih in regulativnih zahtev, ki veljajo za varnost omrežij in informacij, opredeljevala in obravnavala vprašanja njihove varnosti ter tako prispevala k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Agencija mora opravljati naloge, ki so bile nanjo prenesene z veljavno zakonodajo Unije o elektronskih komunikacijah, ter z nudenjem strokovnega znanja in izkušenj, svetovanjem in spodbujanjem izmenjave dobrih praks na splošno prispevati k večji varnosti elektronskih komunikacij. |
(8) Agencija bi morala opravljati naloge, ki so bile nanjo prenesene z veljavno zakonodajo Unije o elektronskih komunikacijah, ter z nudenjem strokovnega znanja in izkušenj, svetovanjem in spodbujanjem izmenjave dobrih praks na splošno prispevati k večji varnosti elektronskih komunikacij ter varstvu zasebnosti in osebnih podatkov. Poleg tega bi morala vzbujati zaupanje s svojo neodvisnostjo, kakovostnim svetovanjem in informacijami ter preglednimi delovnimi postopki in metodami. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Agencija mora prispevati k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji in razvoju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Evropski uniji ter tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
(11) Agencija bi morala prispevati k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji, boljšemu varstvu zasebnosti in osebnih podatkov ter k razvoju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Evropski uniji ter tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Nabor nalog mora določati, kako naj agencija doseže svoje cilje, ter ji hkrati dopuščati dovolj prožnosti pri njenem delovanju. Med naloge agencije mora spadati zbiranje ustreznih informacij in podatkov, da se lahko opravijo analize tveganj za varnost in odpornost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, ter v sodelovanju z državami članicami oceni stanje varnosti omrežij in podatkov v Evropi. Agencija mora zagotoviti sodelovanje z državami članicami in izboljšati sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v Evropi tako, da v svoje dejavnosti vključi zlasti pristojne nacionalne organe in strokovnjake s področja varnosti omrežij in informacij iz zasebnega sektorja. Agencija mora Komisijo in države članice podpirati v dialogu s stroko, da se pri izdelkih strojne in programske opreme odpravijo varnostne težave ter tako prispeva k sodelovalnemu pristopu do varnosti omrežij in informacij. |
(12) Nabor nalog mora določati, kako naj agencija doseže svoje cilje, ter ji hkrati dopuščati dovolj prožnosti pri njenem delovanju. Med naloge agencije mora spadati zbiranje ustreznih informacij in podatkov, da se lahko opravijo analize tveganj za varnost in odpornost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, ter v sodelovanju z državami članicami oceni stanje varnosti omrežij in podatkov v Evropi. Agencija mora zagotoviti sodelovanje z državami članicami in izboljšati sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v Evropi tako, da v svoje dejavnosti vključi zlasti pristojne nacionalne organe in strokovnjake s področja varnosti omrežij in informacij iz zasebnega sektorja. Agencija mora institucije Unije in države članice podpirati v dialogu s stroko, da se pri izdelkih strojne in programske opreme odpravijo varnostne težave ter tako prispeva k sodelovalnemu pristopu do varnosti omrežij in informacij. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14a) Agencija bi morala podpirati Evropski forum za države članice (EFMS), ki je namenjen spodbujanju razprave o zgledih dobre prakse politike in njihovi izmenjavi, da bi imeli na področju varnosti in odpornosti informacijsko-komunikacijske infrastrukture skupne cilje politike in prednostne naloge, agencija pa bi morala prevzeti dejavnejšo vlogo pri delu tega foruma. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Agencija mora olajšati sodelovanje med pristojnimi javnimi organi držav članic, zlasti podpirati razvoj in izmenjavo dobrih praks in standardov za izobraževalne programe in programe ozaveščanja. Take ukrepe bi poenostavila boljša izmenjava informacij med državami članicami. Agencija mora podpirati tudi sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji na ravni Unije, med drugim tudi tako, da spodbuja izmenjavo informacij, kampanje za ozaveščanje, izobraževalne programe in programe usposabljanja. |
(20) Agencija mora olajšati sodelovanje med pristojnimi neodvisnimi regulativnimi organi držav članic, zlasti podpirati razvoj in izmenjavo dobrih praks in standardov za izobraževalne programe in programe ozaveščanja. Take ukrepe bi poenostavila boljša izmenjava informacij med državami članicami. Agencija mora podpirati tudi sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji na ravni Unije, med drugim tudi tako, da spodbuja izmenjavo informacij, kampanje za ozaveščanje, izobraževalne programe in programe usposabljanja. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23a) Agencija bi morala države članice in izvajalce storitev spodbujati k zvišanju splošnih varnostnih standardov, tako da bi vsi uporabniki interneta ustrezno ukrepali za zagotovitev svoje kibernetske varnosti. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Da bi agencija cilje dosegla v celoti, mora navezati stike z organi pregona in organi za zaščito zasebnosti, da bi lahko v boju proti kibernetskemu kriminalu izpostavila in ustrezno obravnavala varnostne vidike omrežij in informacij. Predstavniki teh organov morajo postati enakopravni akterji agencije in biti zastopani v stalni skupini zainteresiranih strani agencije. |
(25) Da bi agencija cilje dosegla v celoti, mora navezati stike in sodelovati z organi pregona in organi za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, da bi lahko v boju proti kibernetskemu kriminalu in pri varstvu osebnih podatkov izpostavila in ustrezno obravnavala varnostne vidike omrežij in informacij. Predstavniki teh organov morajo postati enakopravni akterji agencije in biti zastopani v stalni skupini zainteresiranih strani agencije. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Pri opravljanju nalog agencija ne sme posegati v pristojnosti oziroma okrniti pooblastil in nalog naslednjih organov, jih ovirati ali se z njimi prekrivati: nacionalnih regulativnih organov iz direktiv o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, Organa evropskih regulatornih organov za elektronske komunikacije (BEREC), ki je bil ustanovljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1211/2009, Odbora za komunikacije iz Direktive 2002/21/ES, evropskih in nacionalnih inštitutov za standardizacijo, stalnega odbora iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe ter nadzornih organov držav članic na področju zaščite fizičnih oseb pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov. |
(27) Pri opravljanju nalog agencija ne sme posegati v pristojnosti oziroma okrniti pooblastil in nalog naslednjih organov, jih ovirati ali se z njimi prekrivati: nacionalnih regulativnih organov iz direktiv o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, Organa evropskih regulatornih organov za elektronske komunikacije (BEREC), ki je bil ustanovljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1211/2009, Odbora za komunikacije iz Direktive 2002/21/ES, evropskih in nacionalnih inštitutov za standardizacijo, stalnega odbora iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe ter neodvisnih nadzornih organov držav članic na področju zaščite fizičnih oseb pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
(Besedilo, ki ga predlaga Komisija) |
Predlog spremembe |
|
1. Agenciji pri izpolnjevanju pravnih in regulativnih zahtev v skladu z veljavno in prihodnjo zakonodajo Unije, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, pomagajo Komisija in države članice, ki tako prispevajo k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
1. Agenciji pri izpolnjevanju pravnih in regulativnih zahtev v skladu z veljavno in prihodnjo zakonodajo Unije, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, pa tudi na varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, pomagajo Komisija, druge institucije Unije in države članice, ki tako prispevajo k nemotenemu delovanju notranjega trga. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Agencija zagotavlja visoko raven varstva in varnosti podatkov. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) na zahtevo ali lastno pobudo pomaga Komisiji z nasveti, mnenji, tehničnimi in družbeno-gospodarskimi analizami ter pripravami na razvoj in posodobitev zakonodaje Unije o varnosti omrežij in informacij oblikovati politiko varnosti omrežij in informacij; |
(a) na zahtevo ali lastno pobudo pomaga Komisiji z nasveti, mnenji, tehničnimi, pravnimi in družbeno-gospodarskimi analizami ter pripravami na razvoj in posodobitev zakonodaje Unije o varnosti omrežij in informacij oblikovati politiko varnosti omrežij in informacij, pa tudi o varstvu zasebnosti in osebnih podatkov, upoštevaje zlasti spletne vidike; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) olajšuje sodelovanje med državami članicami ter državami članicami in Komisijo pri čezmejnih prizadevanjih za preprečevanje in odkrivanje incidentov na področju varnosti omrežij in informacij ter za odzivanje nanje; |
(b) olajšuje sodelovanje med državami članicami ter državami članicami in institucijami Unije – na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo – za preprečevanje in odkrivanje incidentov na področju varnosti omrežij in informacij ter za odzivanje nanje, ko ima to čezmejne razsežnosti; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) podpira države članice ter evropske institucije in organe v prizadevanjih, da zbirajo, analizirajo in razširjajo podatke o varnosti omrežij in informacij; |
(c) podpira države članice ter evropske institucije in organe – na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo – v prizadevanjih, da zbirajo, analizirajo in razširjajo podatke o varnosti omrežij in informacij; |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) v sodelovanju z državami članicami in evropskimi institucijami redno ocenjuje stanje varnosti omrežij in informacij v Evropi; |
(d) na podlagi informacij, ki jih v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, sprejetimi na podlagi zakonodaje Unije, posredujejo države članice in institucije Unije, so seznanjene z najnovejšim dogajanjem na področju varnosti omrežij in informacij v Uniji v korist držav članic in institucij Unije; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) podpira sodelovanje med pristojnimi evropskimi javnimi organi, zlasti pri prizadevanjih za razvoj ter izmenjavo dobrih praks in standardov; |
(e) podpira sodelovanje med pristojnimi javnimi organi ter med javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi v Uniji – na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo, spodbuja dialog in prizadevanja za razvoj ter izmenjavo dobrih praks, spodbuja in zagotavlja, da so popolnoma neodvisni, spodbuja izmenjavo informacij in ozaveščanje, lažje opredeljevanje in sprejemanje evropskih ter mednarodnih standardov za obvladovanje tveganj in varnost elektronskih izdelkov, omrežij in storitev; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) podpira organe pregona in pravosodne organe – na njihovo zahtevo ali lastno pobudo – z nudenjem strokovnega znanja za boj proti kibernetskemu kriminalu in odzivanje na kibernetske incidente; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka f aa (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(faa) podpira organe pregona in pravosodne organe z nudenjem strokovnega znanja za boj proti kibernetskemu kriminalu in odzivanje na kibernetske incidente– na njihovo zahtevo ali lastno pobudo; vseeno pa Agencija ne sproža posebnih kazenskih preiskav ter je organi izvrševanja in pregona ter pravosodni organi ne pozivajo rutinsko k operativni pomoči, na primer pri preiskavah o kibernetskem kriminalu ali v računalniški forenziki; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka f c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fc)spodbuja dobro prakso pri zagotavljanju varne obdelave podatkov z notranjo uporabo najučinkovitejših in naprednih varnostnih postopkov ter njihovih metod delovanja ter z omejitvijo poseganja v zasebnost na najmanjšo možno raven in deluje kot referenčna točka pri praktičnem izvajanju najboljših razpoložljivih tehnologij na področju varnosti; |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka i | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) na zahtevo držav članic ter evropskih institucij in organov podpira prizadevanja, da se razvije sposobnost za odkrivanje, analiziranje in odzivanje na področju varnosti omrežij in informacij; |
(i) pomaga institucijam Unije in organom, ustanovljenim na podlagi zakonodaje Unije, pri njihovem prizadevanju, da bi razvili zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje, analiziranje in odzivanje na področju varnosti omrežij in informacij; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka k | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(k) opravlja naloge, ki so bile nanjo prenesene s pravnimi akti Unije. |
(k) opravlja naloge, ki so bile nanjo prenesene s pravnimi akti Unije, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 3a |
|
|
Skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT) |
|
|
1. Agencija podpira nacionalne skupine CERT v državah članicah in na ravni Unije ter ustanovitev in delovanje mreže nacionalnih in evropskih tovrstnih skupin, vključno s člani skupine evropskih vladnih skupin CERT. Za pomoč pri zagotavljanju, da imajo vse tovrstne skupine držav članic in Unije dovolj napredne zmogljivosti in da te čim bolj ustrezajo zmogljivostim najnaprednejših tovrstnih skupin, agencija pomaga pri določanju meril za skupine in spodbuja dialog ter izmenjavo informacij in najboljših praks med skupinami CERT in skupino evropskih vladnih skupin CERT. Agencija spodbuja in podpira sodelovanje med zadevnimi skupinami držav članic in Unije v primeru dogodkov, ki so ali bi utegnili biti povezani z njimi. |
|
|
2. Agencija olajšuje stike ter izmenjavo informacij in zgledov najboljše prakse z ustreznimi državnimi in drugimi skupinami za odzivanje na računalniške grožnje ter skupinami in forumi v tretjih državah. |
|
|
3. Agencija deluje kot usklajevalni organ teh skupin na ravni EU. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pristojni odbori Evropskega parlamenta pred imenovanjem povabijo, da da izjavo in odgovarja na vprašanja njihovih članov. Evropski parlament na podlagi te izjave sprejme mnenje, v katerem izrazi stališče glede izbranega kandidata. Upravni odbor obvesti Evropski parlament o tem, kako je to mnenje upošteval. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Imenuje ga za pet let na podlagi njegovih zaslug ter upravnih in vodstvenih sposobnosti, ki jih izkaže z dokazili, ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta pred imenovanjem pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. |
2. Izvršnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Imenuje ga za pet let na podlagi njegovih zaslug ter upravnih in vodstvenih sposobnosti, ki jih izkaže z dokazili, ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pristojni odbori Evropskega parlamenta pred imenovanjem povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njihovih članov. Evropski parlament na podlagi te izjave sprejme mnenje, v katerem izrazi stališče glede izbranega kandidata. Upravni odbor obvesti Evropski parlament o tem, kako je to mnenje upošteval. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Direktorja lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. |
5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Direktorja v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, npr. stroko informacijskih in komunikacijskih tehnologij, skupine potrošnikov, znanstvenike s področja varnosti omrežij in informacij, organe pregona in organe za zaščito zasebnosti. |
1. Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor ustanovi stalno skupino zainteresiranih strani, ki jo sestavljajo strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani, npr. stroko informacijskih in komunikacijskih tehnologij, skupine potrošnikov, znanstvenike s področja varnosti omrežij in informacij, organe pregona in organe za varstvo podatkov. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v agenciji. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2010)0521 – C7-0302/2010 – 2010/0275(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 19.10.2010 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 19.10.2010 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Alexander Alvaro 9.12.2010 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
24.5.2011 |
19.9.2011 |
11.10.2011 |
|
|
|
Datum sprejetja |
11.10.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
48 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Vilija Blinkevičiūtė, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Véronique Mathieu, Nuno Melo, Claude Moraes, Jan Mulder, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Jacek Protasiewicz, Carmen Romero López, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp, Axel Voss, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Ioan Enciu, Nadja Hirsch, Ádám Kósa, Hubert Pirker, Bogusław Sonik, Cecilia Wikström |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2010)0521 – C7-0302/2010 – 2010/0275(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
30.9.2010 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 19.10.2010 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 19.10.2010 |
IMCO 19.10.2010 |
LIBE 19.10.2010 |
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
IMCO 11.10.2010 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Giles Chichester 10.11.2010 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
27.1.2011 |
31.3.2011 |
5.10.2011 |
20.10.2011 |
|
|
Datum sprejetja |
20.2.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
48 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ioan Enciu, Satu Hassi, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Bernd Lange, Marian-Jean Marinescu, Zofija Mazej Kukovič, Pavel Poc, Vladimír Remek, Algirdas Saudargas, Silvia-Adriana Ţicău |
||||
|
Datum predložitve |
28.2.2013 |
||||