POROČILO o prvem letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o dejavnostih agencij za izvozne kredite v državah članicah
19.6.2013 - (2012/2320(INI))
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Yannick Jadot
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o prvem letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o dejavnostih agencij za izvozne kredite v državah članicah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES[1],
– ob upoštevanju predloga za delegirano uredbo Komisije (EU) št. …/.. z dne 14. marca 2013 o spremembi priloge II Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov (C(2013)1378),
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o financiranju dejavnosti in vlaganj malih in srednjih podjetij v EU: lažji dostop do posojil v podporo internacionalizaciji[2],
– ob upoštevanju resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[7],
– ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah (2010/C 83/02),
– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko z dne 12. decembra 2011 (COM(2011)0886),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z 19. oktobra 2010 z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ (COM(2010)0573),
– ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 o strateškem okviru EU in akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo (11855/2012),
– ob upoštevanju informativnega poročila tematskega sektorja Evropskega parlamenta o primerjalnih merilih glede človekovih pravic za zunanjo politiko EU (EXPO/B/DROI/2011/15),
– ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 16. junija 2011 (HR/PUB/11/04, 2011),
– ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (COM(2013)207) z dne 16. aprila 2013,
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0193/2013),
A. ker so programi izvoznih kreditov v državah članicah pomemben instrument, ki evropskim podjetjem prinaša priložnosti za trgovino in poslovanje;
B. ker Uredba št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov državam članicam nalaga obveznost letnega poročanja Komisiji, na slednjo pa prenaša pooblastila, da se doseže čim hitrejša uveljavitev sprememb ureditve OECD v zakonodaji EU;
C. ker se na podlagi člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „skupna trgovinska [...] politika EU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“;
D. ker člena 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki je zavezujoč sporazum med državami članicami, vsebujeta načela, po katerih mora Unija organizirati odnose s preostalim svetom, in vodilna načela za njeno ukrepanje na mednarodnem prizorišču;
E. ker sta Komisija in visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko v sporočilu iz decembra 2011 zapisali, da je treba evropska podjetja spodbujati k dolžni skrbnosti, s čimer bodo zagotovila spoštovanje človekovih pravic pri svojih dejavnostih, ne glede na to, kje jih bodo opravljala;
F. ker je v strateškem okviru EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je sprejel Evropski svet, zapisano, da bo „EU [...] brez izjeme spodbujala človekove pravice na vseh področjih svojega zunanjega delovanja“;
G. ker je Listina EU o temeljnih pravicah za institucije EU in države članice EU – razen tistih držav članic, ki imajo možnost zavrnitve – pravno zavezujoča pri izvajanju zakonodaje EU in ker strategija Komisije za njeno učinkovito izvajanje izrecno navaja, da listina velja za vse zunanje ukrepe EU;
H. ker so Unija in države članice pozdravile vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in ker četrto načelo o odnosih med državo in podjetji izrecno omenja agencije za izvozne kredite;
I. ker se izvozni krediti pogosto dodeljujejo velikim projektom, za katere je težko pridobiti komercialna posojila zaradi velikega komercialnega, političnega, gospodarskega ali okoljskega tveganja, ki ga morajo agencije za izvozne kredite ustrezno oceniti in ovrednotiti;
J. ker je Komisija 14. marca 2013 predlagala delegirano uredbo o spremembi priloge II k Uredbi št. 1233/2011;
1. pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi vzpostavila okvir za letna poročila držav članic o dejavnostih izvoznih kreditov v skladu z Uredbo št. 1233/2011, s čimer bi se povečala preglednost na ravni EU; poudarja, da je eden ključnih ciljev teh poročil spremljati skladnost agencij za izvozne kredite v državah članicah z mednarodno ureditvijo, ki velja za izvozne kredite, in z obveznostmi iz PEU;
2. potrjuje, da je 14. decembra 2012 neuradno prejel prvo letno poročilo Komisije o dejavnostih izvoznih kreditov v državah članicah, v katerem so ocenjeni odgovori 20 izmed 27 držav članic, ki izvajajo programe izvoznih kreditov, priložena pa so mu tudi poročila teh držav članic; ugotavlja, da je Komisija odobrila objavo teh dokumentov, da bi uresničila cilj uredbe glede povečanja preglednosti;
3. izraža priznanje Komisiji, ker njeno poročilo jasno navaja obseg in pomen dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah v letu 2011 z izpostavljenostjo v skupnem znesku več kot 250 milijard EUR – vključno z 260 transakcijami, ki naj bi imele precejšnje posledice za okolje – ki so evropskim podjetjem prinesle velike priložnosti za trgovino in poslovanje;
4. ugotavlja, da so države članice EU v svojih letnih poročilih o dejavnostih Komisiji posredovale finančne in operativne podatke o izvoznih kreditih, kot zahteva prvi odstavek priloge I Uredbe št. 1233/2011;
5. glede na obseg izvoznih kreditov v državah članicah poudarja pomen uvodne izjave 4 Uredbe št. 1233/2011, ki zahteva skladnost s cilji zunanjega delovanja Unije, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic, skladnost politik za razvoj in boj proti podnebnim spremembam; v zvezi s tem znova opozarja na pomen posebnih obveznosti poročanja iz priloge I k tej uredbi, ki naj bi Komisiji in Parlamentu omogočile ocenjevanje skladnosti;
6. poudarja, da letna poročila držav članic in njihova ocena, ki jo opravi Komisija, ne zadostujejo za to, da bi lahko Parlament ustrezno ocenil, ali so dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah v skladu s cilji zunanje politike Unije, kot določata člena 3 in 21 PEU, in z uredbami, ki opredeljujejo, kako je treba obravnavati okoljska tveganja pri izračunu premij agencij za izvozne kredite;
7. pozdravlja dejstvo, da so države članice po navedbah Komisije v letnem poročilu v splošnem pripravljene, da v svojih programih izvoznih kreditov, ki so v skladu s splošnimi določbami členov 3 in 21, upoštevajo politike; želi pohvaliti prizadevanja Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in nekaterih drugih držav članic za ustreznejše poročanje o skladnosti z nekaterimi cilji zunanjega delovanja Unije;
8. se zaveda, da mora imeti Komisija možnost oceniti, ali so dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah skladne s cilji zunanjega delovanja Unije, zato priporoča, da bi bilo treba preveriti, ali imajo agencije za uradno podprte izvozne kredite učinkovite pravilnike, ki zagotavljajo usklajenost njihovih dejavnosti s cilji zunanjega delovanja Unije;
Primerjalna merila za skladnost agencij za izvozne kredite s cilji zunanjega delovanja Unije
9. se strinja z ugotovitvijo Komisije iz letnega poročila, da je težko opredeliti natančna primerjalna merila za merjenje skladnosti z zakonodajo EU; ponavlja, da določbe člena 21 ostajajo ključno primerjalno merilo, glede na katero je treba ocenjevati politike, ki se uporabljajo za transakcije na področju izvoznih kreditov;
10. poudarja, da bo Unija zaupanja vreden in vpliven svetovni akter samo pod pogojem, da bodo države članice in evropske institucije vodile usklajeno zunanjo politiko;
11. priporoča, da delovna skupina Sveta za izvozne kredite in Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje še pred rokom za pripravo naslednjega letnega poročila razvijeta metodologijo za smiselno poročanje o skladnosti s členom 21 ter se z njo posvetujeta o uporabi nekaterih smernic OECD na področju uradno podprtih izvoznih kreditov v EU; vztraja, da se je treba v tem procesu posvetovati tudi z javnostjo;
12. ocenjuje, da je izjemno pomembno pozvati države članice, naj pri preverjanju projektov, ki so prejeli uradne izvozne kredite, spremljajo, ali obstajajo postopki dolžne skrbnosti v zvezi z morebitnimi posledicami teh projektov za spoštovanje človekovih pravic, kakšni so rezultati projektov in ali so ti učinkoviti, ter o tem tudi poročajo;
13. se zaveda, da se agencije za izvozne kredite zanašajo na informacije, ki jih posredujejo njihovi projektni partnerji; je prepričan, da če bi agencije od teh partnerjev kot pogoj za financiranje projektov zahtevale strukturiran pristop k postopkom dolžne skrbnosti, bi partnerji te postopke opravili sami, s tem pa zmanjšali upravne stroške agencij;
14. meni, da bi bile lahko agencije za izvozne kredite zaradi napredka, ki so ga dosegle pri poročanju o skladnosti na področju človekovih pravic, zgled za poročanje o preostalih ciljih evropskega zunanjega delovanja iz člena 21, kot so izkoreninjenje revščine, in o obravnavanju okoljskih tveganj;
Poročanje o obravnavanju okoljskih tveganj pri izračunu premij agencij za izvozne kredite
poziva agencije za izvozne kredite v državah članicah, naj še naprej poročajo o svojih ocenah okoljskega tveganja, in meni, da je to poročanje ne glede na to, ali je država včlanjena v OECD ali ne, bistvenega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev;
Poročanje o pogojnih obveznostih
16. ugotavlja, da agencije za izvozne kredite v državah članicah na različne načine poročajo o izpostavljenosti pogojnim obveznostim; poziva Komisijo, naj oblikuje enotno definicijo, pri tem pa upošteva željo Parlamenta, da je obveščen o zunajbilančni izpostavljenosti;
Usmerjanje in ocenjevanje s strani Komisije
17. poziva Komisijo, naj države članice v naslednjem obdobju poročanja usmerja, med drugim pri tem, kako poročati o obstoju in učinkovitosti postopkov dolžne skrbnosti v zvezi s politikami človekovih pravic in kako poročati o obravnavanju okoljskih tveganj;
18. pričakuje, da bo naslednje letno poročilo Komisije vsebovalo izjavo, da je lahko ocenila skladnost držav članic s cilji in obveznostmi Unije, če to ne bo mogoče, pa vsaj priporočila, kako izboljšati poročanje v ta namen;
Poročilo Komisije o vzpostavljanju stikov z državami, ki niso članice OECD
19. izraža pohvalo Komisiji za skupna prizadevanja z ZDA v letu 2012, da bi Kitajsko, Brazilijo, Rusijo in druga gospodarstva v vzponu pritegnila k ustanovitvi mednarodne delovne skupine največjih ponudnikov izvoznega financiranja;
20. predlaga, da se razišče vlogo sektorskega pristopa pri nastanku mednarodne delovne skupine, da bo po možnosti vzpostavljen temelj za horizontalne določbe v drugi fazi, da bodo lahko vse agencije za izvozne kredite iz držav članic in nečlanic OECD sprejele enotne in učinkovite standarde na področju okolja, socialnih vprašanj in človekovih pravic, da bi ustvarile enake konkurenčne pogoje;
o
o o
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu OECD.
OBRAZLOŽITEV
Parlament in Svet sta se leta 2011 dogovorila, da bosta ureditev OECD za izvozne kredite iz leta 2005 prenesla v zakonodajo EU. V tem procesu je bilo sklenjeno, da se Komisijo pooblasti za sprejetje delegiranega akta za prenos naslednjih različic ureditve OECD, če bo zagotovila večjo preglednost dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah na ravni EU. Uredba št. 1233/2011, ki je rezultat dogovora, v prilogi I tako za države članice predvideva obveznost letnega poročanja Komisiji, in sicer:
– o sredstvih in obveznostih, plačanih terjatvah in izterjavah, novih obveznostih, izpostavljenosti in stroških premij, pa tudi o pogojnih obveznostih, ki bi lahko izhajale iz dejavnosti uradno podprtih izvoznih kreditov;
– o tem, kako so okoljska tveganja, ki lahko prinašajo druga pomembna tveganja, upoštevana pri uradno podprtih izvoznih kreditih;
– o oceni skladnosti agencij za izvozne kredite s cilji in obveznostmi EU.
Zadnjo točko obveznosti poročanja za države članice v osrednje besedilo uvaja uvodna izjava 3, ki ji daje še poseben pomen in usmeritev:
(3) Države članice bi morale pri ustanavljanju, razvoju in izvajanju nacionalnih sistemov za izvozne kredite ter izvajanju nadzora nad uradno podprtimi izvoznimi krediti upoštevati splošne določbe Unije o zunanjem delovanju, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in skladna politika za razvoj ter boj proti podnebnim spremembam.
Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije vsebujeta člena 3 in 21 PEU.
Poleg tega priloga I predvideva obveznost letnega poročanja Komisiji in Parlamentu o pogajanjih o vzpostavitvi svetovnih standardov na področju uradno podprtih izvoznih kreditov.
Prvo obdobje za poročanje po Uredbi št. 1233/2011 je leto 2011.
Predsednik parlamentarnega odbora INTA je 14. decembra 2012 neuradno prejel osnutek letnega poročila Komisije o dejavnostih izvoznih kreditov v državah članicah v letu 2011. V njem je Komisija ocenila poročila 20 izmed 27 držav članic, ki takšne programe imajo. Vseh 20 poročil držav članic je bilo poslanih na isti dan.
4. marca 2013 sta odbor INTA in odbor Sveta za trgovinsko politiko prejela iste dokumente, brez sprememb, z oznako „omejeni dokumenti“, kar pomeni, da vsebujejo občutljive informacije, namenjene samo osebam, ki jih potrebujejo iz profesionalnih razlogov, in da so namenjeni samo za interno uporabo članov odbora.
Parlament je 21. marca 2013 od Komisije prejel tudi poročilo o pogajanjih na področju izvoznih kreditov, v katerih je sodelovala v letih 2011 in 2012, v smislu Uredbe št. 1233/2011. Tudi ta dokument je bil označen kot „omejen“.
Medtem se je začela priprava tega poročila, in sicer z odločitvijo koordinatorjev odbora INTA decembra 2012 ter prvo in drugo izmenjavo mnenj v odboru INTA 21. februarja in 21. marca 2013, da bi Parlament še pravočasno prispeval k redakciji drugega letnega poročila držav članic. Ko sta potekali izmenjavi mnenj v odboru, dokumentov ni bilo mogoče dati na voljo zainteresirani javnosti na spletnem mestu odbora INTA. Ti temeljni dokumenti, na katere se poročilo sklicuje, niso bili na voljo širši javnosti niti na dan, ko je poročevalec pisal to obrazložitev.
Poročevalec je zato zelo zaskrbljen in nasprotuje temu, da Komisija te dokumente obravnava kot zaupne, saj je to povsem v nasprotju z namenom Uredbe št. 1233/2011, namreč da se poveča preglednost dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah na ravni EU. Svoje zahteve navaja v prvih odstavkih tega poročila.
27. marca 2013 je Parlament prejel delegirano uredbo Komisije (EU) št. …/.. z dne 14. marca 2013 o spremembi priloge II Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov, katere namen je posodobiti Uredbo št. 1233/2011, da bo vsebovala novosti v sistemu premij v okviru ureditve OECD ter spremembe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za civilne zrakoplove in sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, omilitev podnebnih sprememb in vodne projekte iz leta 2011.
Poročevalec sicer ne nasprotuje vsebini predlaganih sprememb, ne more pa razumeti, kako je bil lahko delegirani akt odobren, če zahteve glede uravnoteženja preglednosti iz Uredbe št. 1233/2011 še niso bile izpolnjene.
To neravnovesje je še toliko hujše zaradi slabe kakovosti poročil držav članic o dejavnostih izvoznih kreditov v letu 2011, pa tudi ocene teh poročil, ki jo je pripravila Komisija.
Po drugi strani poročilo Komisije jasno navaja obseg in pomen agencij za izvozne kredite. Po poročilih je izpostavljenost dejavnosti agencij za izvozne kredite v državah članicah v letu 2011 znašala več kot 250 milijard EUR, vključno z 260 transakcijami, pri katerih so bile okoljske posledice velike. Poročevalec je že med zakonodajnim postopkom o Uredbi št. 1233/2011 izrazil zadovoljstvo, da imajo države članice na voljo takšno orodje, ki evropskim podjetjem ponuja priložnosti za trgovino in poslovanje.
Za primerjavo: ta znesek je skoraj dvakrat tolikšen kot letni proračun Unije, v razdelku „EU kot globalni akter“ proračuna Unije pa je na voljo manj kot 10 milijard EUR. Tako agencije za izvozne kredite podpirajo projekte, ki vredni najmanj 25-krat toliko, kot znašajo proračunska sredstva Unije za zunanje delovanje.
Obseg dejavnosti agencij za izvozne kredite je dokaz, kako pomembna je uvodna izjava 4 Uredbe št. 1233/2011, namreč da bi morale države članice pri uporabi tega orodja upoštevati splošne določbe Unije o zunanjih ukrepih, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic, skladnost politike za razvoj in boj proti podnebnim spremembam. Zato je prav tako pomembna obveznost poročanja, ki jo predpisuje priloga I k tej uredbi, saj Parlamentu omogoča, da to skladnost oceni.
Žal letna poročila držav članic, pa tudi njihova ocena, ki jo je pripravila Komisija, še zdaleč ne zadoščajo zahtevam Parlamenta, ki bi morale biti izpolnjene, da bi lahko takšno oceno opravil. To velja zlasti za poročanje o nefinančnih postavkah priloge I, kot je obravnava okoljskega tveganja pri izračunu premij agencij za izvozne kredite ali skladnost s cilji zunanje politike Unije.
Ta pomanjkljivost na neki način ni presenetljiva. Nekatere države članice so se zelo potrudile, da bi poročale o teh nekoliko zahtevnejših temah, na primer Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Danska, vendar se je treba zavedati, da metodologija za poročanje o nefinančnih vprašanjih še ni oblikovana, države članice in tudi evropske finančne institucije, kot je Evropska investicijska banka, pa morajo še izpolniti zahteve iz Lizbonske pogodbe, da bodo dokazale skladnost s cilji zunanjega delovanja Unije.
Da bi prispeval k boljšemu poročanju, je poročevalec v preostanku poročila državam članicam in Komisiji priporočil, kako pripraviti naslednje letno poročilo, da bo bolj izpolnjevalo pričakovanja glede spremljanja dela agencij za izvozne kredite. To zadeva zlasti poročanje o skladnosti teh agencij s cilji zunanjega delovanja, kot jih določata člena 3 in 21 Lizbonske pogodbe.
Druga priporočila se nanašajo na poročanje o izračunu okoljskega tveganja pri določanju premij in o pogojnih obveznostih agencij, pa tudi o navezovanju stikov med Komisijo in državami nečlanicami OECD.
Poročilo je sklenjeno s pozivom Komisiji, naj države članice usmerja tako, da bo lahko v naslednjem letnem poročilu Parlamentu dejansko ocenila, ali so dejavnosti agencij za izvozne kredite v državah članicah skladne s cilji zunanjega delovanja EU.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
28.5.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Maria Badia i Cutchet, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Catherine Bearder, Albert Deß, Elisabeth Köstinger, Mario Pirillo, Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Marie-Christine Vergiat |
||||