Postopek : 2013/0309(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0190/2014

Predložena besedila :

A7-0190/2014

Razprave :

PV 02/04/2014 - 16
CRE 02/04/2014 - 16

Glasovanja :

PV 03/04/2014 - 7.5
CRE 03/04/2014 - 7.5

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0281

POROČILO     ***I
PDF 1904kWORD 2731k
20. marec 2014
PE 522.762v02-00 A7-0190/2014

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

(COM(2013)0627 – C7-0267/2013 – 2013/0309(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalka: Pilar del Castillo Vera

Pripravljavec mnenja (*):

Malcolm Harbour, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

(*) Pridruženi odbori – člen 50 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (*)
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

(COM(2013)0627 – C7-0267/2013 – 2013/0309(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0627),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0267/2013),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0190/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Naslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklepa 243/2012/EU.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Evropa mora izkoristiti vse vire rasti, da bi izšla iz krize, ustvarila delovna mesta ter ponovno postala konkurenčna. Obnovitev gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji je cilj strategije Evropa 2020. Evropski svet je na zasedanju spomladi leta 2013 poudaril pomen digitalnega enotnega trga za rast in pozval k sprejetju konkretnih ukrepov za vzpostavitev enotnega trga informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). V skladu s cilji strategije Evropa 2020 in tem pozivom je namen te uredbe, da se z dopolnitvijo in prilagoditvijo obstoječega regulativnega okvira Unije za elektronske komunikacije vzpostavi enotni trg elektronskih komunikacij.

(1) Evropa mora izkoristiti vse vire rasti, da bi izšla iz krize, ustvarila nova delovna mesta ter ponovno postala konkurenčna. Obnovitev gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji je cilj strategije Evropa 2020. Poleg tega digitalno okolje postaja del javnega prostora, kjer se uveljavljajo nove oblike čezmejnega trgovanja in nastajajo nove poslovne priložnosti za evropska podjetja, skupaj z inovativnim tržnim razvojem ter družbeno in kulturno interakcijo. Evropski svet je na zasedanju spomladi leta 2013 poudaril pomen digitalnega enotnega trga za rast in pozval k sprejetju konkretnih ukrepov za vzpostavitev enotnega trga informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). V skladu s cilji strategije Evropa 2020 in tem pozivom je namen te uredbe prispevati k vzpostavitvi enotnega trga elektronskih komunikacij, tako da se v nekaterih pogledih dopolni in prilagodi obstoječi regulativni okvir Unije za elektronske komunikacije ter opredelijo splošna vsebina, cilj in časovni načrt za naslednji pregled tega okvira.

Obrazložitev

V skladu z neuradnim dokumentom čezatlantskega dialoga „Kibernetska varnost in vprašanja v zvezi z internetom – vzpostavitev okvira za transatlantske ukrepe“.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Digitalna agenda za Evropo, ki je ena od vodilnih pobud strategije Evropa 2020, je že potrdila nepogrešljivost IKT in omrežne povezljivosti za razvoj našega gospodarstva in družbe. Da bi Evropa lahko izkoristila prednosti digitalne preobrazbe, potrebuje Unija dinamičen enotni trg elektronskih komunikacij za vse sektorje in po vsej Evropi. Takšen pravi enotni trg komunikacij bo temelj inovativnega in „pametnega“ digitalnega gospodarstva ter podlaga za enoten digitalni trg, na katerem se lahko spletne storitve neovirano zagotavljajo prek meja.

(2) Digitalna agenda za Evropo, ki je ena od vodilnih pobud strategije Evropa 2020, je že potrdila nepogrešljivost IKT in omrežne povezljivosti za razvoj našega gospodarstva in družbe. Da bi Unija lahko izkoristila prednosti digitalne preobrazbe, potrebuje dinamičen enotni trg elektronskih komunikacij za vse sektorje in po vsej Evropi. Takšen pravi enotni trg komunikacij bo temelj inovativnega in „pametnega“ digitalnega gospodarstva ter podlaga za enoten digitalni trg, na katerem se bodo lahko spletne storitve neovirano zagotavljale prek meja v enotnem, odprtem, standardiziranem in interoperabilnem okviru.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Na brezhibno delujočem enotnem trgu elektronskih komunikacij bi bilo treba zagotoviti svobodno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za vsako stranko v Uniji in pravico vsakega končnega uporabnika, da izbere najboljšo ponudbo na trgu, pri čemer ga ne sme ovirati razdrobljenost trgov zaradi nacionalnih meja. Obstoječi regulativni okvir za elektronske komunikacije te razdrobljenosti ne obravnava v celoti zaradi nacionalnih odobritvenih režimov (namesto splošnega režima na ravni Unije), nacionalnih shem za dodeljevanje spektra, razlik v dostopovnih izdelkih, ki so na voljo ponudnikom elektronskih komunikacij v različnih državah članicah, in različnih naborov veljavnih sektorskih pravil o varstvu potrošnikov. Pravila Unije so v mnogih primerih le izhodiščna in se v državah članicah pogosto različno izvajajo.

(3) Zagotoviti bi bilo treba svobodno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za vsako stranko v Uniji in pravico vsakega uporabnika, da izbere najboljšo ponudbo na trgu, pri čemer ga ne sme ovirati razdrobljenost trgov zaradi nacionalnih meja. Obstoječi regulativni okvir za elektronske komunikacije sicer priznava in dopušča objektivno različne razmere v državah članicah, ne obravnava pa v celoti te razdrobljenosti, ki je posledica drugih vzrokov, saj dopušča različno nacionalno izvajanje splošnega odobritvenega režima, nacionalne sheme za dodeljevanje spektra in različen nabor veljavnih sektorskih pravil o varstvu potrošnikov. Medtem ko na primer direktiva o odobritvi omejuje vrsto informacij, ki se lahko zahtevajo, 12 držav članic zahteva dodatne podrobnosti, kot so kategorizacija načrtovanih vrst dejavnosti, geografsko področje dejavnosti, ciljni trg, struktura podjetja, vključno z imeni delničarjev in njihovih delničarjev, potrdilo gospodarske zbornice in kazenska evidenca predstavnika podjetja. Te dodatne zahteve kažejo, kako pomembna je odločna politika Unije v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Pravi enotni trg elektronskih komunikacij bi moral spodbujati integracijo trgov in čezmejne ponudbe storitev ter tako spodbujati konkurenco, naložbe ter inovacije v nova in izboljšana omrežja ter storitve. S tem bi pripomogel k izpolnitvi visoko zastavljenih ciljev v zvezi z visokohitrostnimi širokopasovnimi komunikacijami, ki jih določa Evropska digitalna agenda. Naraščajoča razpoložljivost digitalnih infrastruktur in storitev pa bi morala povečati izbiro uporabnikov, kakovost storitev in raznovrstnost vsebin ter prispevati k ozemeljski in družbeni koheziji ter olajšati mobilnost po vsej Uniji.

(4) Pravi enotni trg elektronskih komunikacij bi moral spodbujati integracijo trgov in čezmejne ponudbe storitev ter tako spodbujati konkurenco, usklajevanje, naložbe ter inovacije in več zmogljivosti v novih in izboljšanih omrežjih ter storitvah, pa tudi čim bolj zmanjšati nepotrebne regulativne ovire za podjetja. S tem bi pripomogel k izpolnitvi ali celo preseganju zastavljenih ciljev v zvezi z visokohitrostnimi širokopasovnimi komunikacijami, ki jih določa Evropska digitalna agenda, in pospešil razvoj storitev in aplikacij, zmožnih izkoriščati odprte podatke in formate na interoperabilen, standarden in zanesljiv način, ki bi bile na voljo na isti funkcionalni in nefunkcionalni ravni po vsej Uniji. Naraščajoča razpoložljivost digitalnih infrastruktur in storitev pa bi morala povečati izbiro uporabnikov, kakovost storitev in raznovrstnost vsebin ter prispevati k ozemeljski in družbeni koheziji ter olajšati mobilnost po vsej Uniji.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Kot je izpostavil generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta (tematski sektor B za strukturno in kohezijsko politiko) v študiji z naslovom „Internet, digitalna agenda in gospodarski razvoj evropskih regij“, ki je bila objavljena leta 2013, je ugoden regionalni okvir za sprejemanje in uvajanje IKT ter razvoj informacijske družbe v regijah pomemben ali celo odločilen dejavnik, saj je regionalna raven najprimernejša za razvoj povpraševanja na tem področju.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Na podlagi zgoraj navedene študije je regionalna raven primerna za opredelitev priložnosti, ki jih ponuja informacijska družba, in za izvajanje načrtov in programov, namenjenih spodbujanju njenega razvoja. Iz študije še izhaja, da se v interakciji med različnimi ravnmi upravljanja skriva velik potencial rasti. Pristopa „od spodaj navzgor“ in „od zgoraj navzdol“ bi bilo treba kombinirati ali vsaj vzporedno razvijati, da bi dokončno uresničili cilj izoblikovanja enotnega digitalnega trga.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c) Za vzpostavitev evropskega enotnega trga elektronskih komunikacij ter okrepitev teritorialne in socialne kohezije bi se morala izvajati prednostna naložba (2)(a) iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a za izgradnjo širokopasovnega dostopa do interneta in visokohitrostnih omrežij ter za podporo uporabi novih tehnologij in omrežij v digitalni ekonomiji, vsem evropskim regijam pa bi bilo treba omogočiti naložbe na teh področjih, kot določa člen 4 omenjene uredbe.

 

__________

 

1a Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d) Naložbe v infrastrukturo nove generacije, ki je nujna, da bi lahko prebivalci Unije uporabljali nove inovativne storitve, se ne smejo omejevati na osrednja ali gosto poseljena območja, kjer bodo zagotovo povrnjene. Vlagati je treba tudi na oddaljenih in zelo oddaljenih območjih, ki so redkeje poseljena in manj razvita, da ne bi bila še bolj razvojno prikrajšana.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Koristi, ki izhajajo iz enotnega trga elektronskih komunikacij, bi bilo treba razširiti na širši digitalni ekosistem, ki vključuje proizvajalce opreme Unije, ponudnike vsebin in aplikacij ter širše gospodarstvo s sektorji, kot so bančništvo, avtomobilska industrija, logistika ter maloprodajni, energijski in prometni sektor, ki bi s povezljivostjo izboljšali svojo produktivnost, npr. prek vsesplošnih aplikacij v oblaku, med seboj povezanih objektov in možnosti za zagotavljanje integriranih storitev za različne dele podjetij. Javne uprave in zdravstveni sektor bi morali izkoristiti tudi širšo razpoložljivost storitev e-uprave in e-zdravja. Na trgu elektronskih komunikacij bi se lahko povečala tudi ponudba kulturnih vsebin in storitev ter kulturna raznovrstnost na splošno. Zagotavljanje povezljivosti prek elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je tako pomembno za širše gospodarstvo in družbo, da bi bilo treba preprečiti neupravičene regulativne ali kakšne koli druge ovire, specifične za ta sektor.

(5) Koristi, ki izhajajo iz enotnega trga elektronskih komunikacij, bi bilo treba razširiti na širši digitalni ekosistem, ki vključuje proizvajalce opreme, ponudnike vsebin, aplikacij in programske opreme ter širše gospodarstvo s sektorji, kot so izobraževanje, bančništvo, avtomobilska industrija, logistika ter maloprodajni, energijski, medicinski in prometni sektor, sektor mobilnosti in pametno obvladovanje izrednih razmer in naravnih ujm, ki bi s povezljivostjo in širokopasovnimi povezavami izboljšali svojo produktivnost, kakovost in ponudbo končnemu uporabniku, npr. prek vsesplošnih aplikacij v oblaku, napredne analize masovnih podatkov, ki prihajajo iz komunikacijskih omrežij, med seboj povezanih in interoperabilnih objektov in možnosti za zagotavljanje čezmejnih integriranih storitev s ciljem odprte in standardne interoperabilnosti sistemov, ter v okviru odprtih podatkov. Državljani, javne uprave in zdravstveni sektor bi morali izkoristiti tudi širšo razpoložljivost storitev e-uprave in e-zdravja. Na trgu elektronskih komunikacij bi se lahko povečala tudi ponudba kulturnih in izobraževalnih vsebin in storitev ter kulturna raznovrstnost na splošno. Zagotavljanje prenosa signalov prek elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je tako pomembno za širše gospodarstvo, družbo in pametna mesta prihodnosti, da bi bilo treba preprečiti neupravičene regulativne ali druge ovire, specifične za ta sektor.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Namen te uredbe je z ukrepi na treh širših medsebojno povezanih oseh dokončno vzpostaviti enotni trg elektronskih komunikacij. Prvič, zagotoviti bi moral čezmejno svobodno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v različnih državah članicah, pri čemer bi moral temeljiti na konceptu enotne odobritve EU, ki določa pogoje za zagotavljanje večje skladnosti in predvidljivosti vsebin ter izvajanje sektorske zakonodaje po vsej Uniji. Drugič, pri čezmejnem zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je treba omogočiti dostop do bistvenih vložkov po veliko bolj konvergenčnih pogojih ne le za brezžične širokopasovne komunikacije, za katere je ključnega pomena licencirani in nelicencirani spekter, temveč tudi za povezljivost prek fiksne povezave. Tretjič, zaradi uskladitve poslovnih pogojev in povečanja digitalnega zaupanja državljanov bi morala ta uredba harmonizirati pravila za zaščito končnih uporabnikov, zlasti potrošnikov. To vključuje pravila glede nediskriminacije, pogodbenih informacij, prekinitve pogodb in zamenjave operaterja ter pravila glede dostopa do spletnih vsebin, aplikacij in storitev ter glede upravljanja prometa, ki ščitijo končne uporabnike in hkrati zagotavljajo neprekinjeno delovanje internetnega ekosistema kot gonilne sile inovacij. Poleg tega bi morali končni uporabniki z nadaljnjo reformo na področju gostovanja pridobiti zaupanje, da med potovanjem po Uniji ostanejo povezani, poleg tega pa bi morale reforme sčasoma postati gonilna sila za usklajeno oblikovanje cen in drugih pogojev v Uniji.

(6) Namen te uredbe je z ukrepi na treh širših medsebojno povezanih oseh prispevati k dokončni vzpostavitvi enotnega trga elektronskih komunikacij. Prvič, s harmonizirano in poenostavljeno uporabo sheme splošne odobritve bi moral uveljaviti čezmejno svobodno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v različnih državah članicah. Drugič, urediti je treba pogoje in postopke v zvezi z izdajanjem licenc za spekter za brezžične širokopasovne komunikacije, pa tudi v zvezi z uporabo nelicenciranega spektra. Tretjič, zaradi uskladitve poslovnih pogojev in povečanja digitalnega zaupanja državljanov bi bilo treba v tej uredbi obravnavati pravila za zaščito uporabnikov, zlasti potrošnikov. To vključuje pravila glede nediskriminacije, pogodbenih informacij, prekinitve pogodb in zamenjave operaterja ter pravila glede dostopa do spletnih vsebin, aplikacij in storitev ter glede upravljanja prometa ter skupne standarde zasebnosti, varstva in varnosti podatkov uporabnikov, ki ščitijo uporabnike in hkrati zagotavljajo neprekinjeno delovanje internetnega ekosistema kot gonilne sile inovacij. Poleg tega bi morale nadaljnje reforme na področju gostovanja uporabnikom omogočiti potrebno zaupanje, da bi med potovanjem po Uniji ostali povezani, ne da bi se jim pri tem zaračunavale dodatne (višje) pristojbine poleg tarif, ki jih že plačujejo v državi članici, kjer so sklenili pogodbo.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Ta uredba bi torej morala dopolnjevati sedanji regulativni okvir Unije (Direktivo 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta15, Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta16, Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta18, Direktivo Komisije 2002/77/ES19 ter Uredbo (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta20, Uredbo (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta21 ter Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta22) in relevantno nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu z zakonodajo Unije, in sicer tako, da bi s posledičnimi spremembami obstoječih direktiv ter Uredbe (EU) št. 531/2012 uvedla posebne pravice in obveznosti za ponudnike elektronskih komunikacij in končne uporabnike ter tako zagotovila večjo konvergenco ter nekatere vsebinske spremembe v skladu s konkurenčnejšim enotnim trgom.

(7) Ta uredba bi torej morala dopolnjevati sedanji regulativni okvir Unije (Direktivo 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta15, Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta16, Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta18, Direktivo Komisije 2002/77/ES19 ter Uredbo (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta20, Uredbo (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta21 ter Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta22) in relevantno nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu z zakonodajo Unije, in sicer tako, da bi z uvedbo posebnih ciljnih ukrepov vzpostavila posebne pravice in obveznosti za ponudnike elektronskih komunikacij in uporabnike ter s posledičnimi spremembami obstoječih direktiv in Uredbe (EU) št. 531/2012 zagotovila večjo konvergenco ter nekatere vsebinske spremembe v skladu s konkurenčnejšim enotnim trgom.

__________________

__________________

14 Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).

14 Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).

15 Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o avtorizaciji elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o avtorizaciji) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).

15 Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o avtorizaciji elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o avtorizaciji) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).

16 Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

16 Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

17 Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

17 Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

18 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

18 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

19 Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 249, 17.9.2002, str. 21).

19 Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 249, 17.9.2002, str. 21).

20 Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (UL L 337, 18.12.2009, str. 1).

20 Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (UL L 337, 18.12.2009, str. 1).

21 Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).

21 Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).

22 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

22 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Zagotavljanje čezmejnih elektronskih komunikacij še vedno trpi zaradi večjih upravnih bremen, kot jih povzročajo ovire zaradi nacionalnih meja. Zlasti morajo čezmejni ponudniki še vedno uradno obveščati pristojne organe in plačevati prispevke v posameznih državah članicah gostiteljicah. Za imetnike enotne odobritve EU bi bilo treba vzpostaviti en sam sistem uradnega obveščanja v državi članici, v kateri imajo glavni sedež (matični državi članici), s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za čezmejne operaterje. Enotna odobritev EU bi se morala uporabljati pri vsakem podjetju, ki zagotavlja ali namerava zagotavljati elektronske komunikacijske storitve in omrežja v več kot eni državi članici, s čimer bi lahko v vsaki posamezni državi članici uživalo pravice, povezane s svobodo do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v skladu s to uredbo. Enotna odobritev EU, ki opredeljuje pravni okvir za operaterje elektronskih komunikacijskih storitev v državah članicah na podlagi splošne odobritve v matični državi članici, bi morala zagotavljati učinkovito svobodo do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v vsej Uniji.

(9) Določena stopnja harmonizacije pri splošni odobritvi, v katero bi bil vključen tudi organ BEREC kot prejemnik uradnih obvestil, bi morala dodatno zagotoviti praktično učinkovitost svobodnega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij po vsej Uniji. Poleg tega za izkoriščanje sheme splošne odobritve uradno obveščanje ni obvezno in ga ne zahtevajo vse države članice. Ker zahteva o uradnem obveščanju za operaterja pomeni administrativno oviro, bi morale države članice, ki zahtevajo uradno obveščanje, dokazati njegovo upravičenost, v skladu s politiko Unije o odpravljanju nepotrebnih regulativnih ovir. Komisija bi morala te zahteve oceniti in po potrebi imeti tudi pooblastilo, da bi lahko zahtevala njihovo odpravo.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Čezmejno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij lahko poteka v različnih oblikah, odvisno od več dejavnikov, kot so vrsta zagotovljenega omrežja ali storitev, obseg potrebne fizične infrastrukture ali število naročnikov v različnih državah članicah. Namen čezmejnega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev ali upravljanja elektronskega komunikacijskega omrežja v več kot eni državi članici se lahko dokaže z dejavnostmi, kot so pogajanja o sporazumih o dostopu do omrežij v določeni državi članici ali trženje prek internetne strani v jeziku ciljne države članice.

črtano

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ne glede na to, kako se ponudnik odloči, da bo upravljal elektronska komunikacijska omrežja ali zagotavljal čezmejne elektronske komunikacijske storitve, bi moral biti regulativni režim, ki se uporablja za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij, nevtralen glede poslovnih odločitev, ki so osnova za organizacijo nalog in dejavnosti v državah članicah. Zato bi se morala matična država članica evropskega ponudnika elektronskih komunikacij ne glede na korporativno strukturo podjetja šteti za državo članico, v kateri se sprejemajo strateške odločitve v zvezi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev.

črtano

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Enotna odobritev EU bi morala temeljiti na splošni odobritvi v matični državi članici. Zanjo ne bi smeli veljati pogoji, ki se že uporabljajo na podlagi druge obstoječe nacionalne zakonodaje, ki ni specifična za sektor elektronskih komunikacij. Poleg tega bi morale določbe te uredbe in Uredbe (EU) št. 531/2012 veljati tudi za ponudnike evropskih elektronskih komunikacij.

črtano

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Večina pogojev, specifičnih za sektor, na primer glede dostopa do omrežij, varnosti in celovitosti omrežij ali dostopa do storitev v sili, je močno vezana na kraj, kjer se nahaja omrežje ali zagotavlja storitev. Zato lahko za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij veljajo pogoji, ki se uporabljajo v državah članicah, v katerih posluje, razen če ta uredba določa drugače.

črtano

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Zagotoviti je treba, da v podobnih okoliščinah različne države članice evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij ne diskriminirajo in da se na enotnem trgu uporabljajo med seboj usklajene regulativne prakse, zlasti pri ukrepih, ki spadajo v področje uporabe člena 15 ali 16 Direktive 2002/21/ES ali člena 5 ali 8 Direktive 2002/19/ES. Evropski ponudniki elektronskih komunikacij bi zato morali imeti pravico do enake obravnave v različnih državah članicah v objektivno enakih situacijah, s čimer bi se omogočilo bolj integrirano večozemeljsko poslovanje. Poleg tega bi morali biti v takih primerih v Uniji vzpostavljeni posebni postopki za pregled osnutkov sklepov o ukrepih po členu 7a Direktive 2002/21/ES, da bi se izognili neupravičenim razhajanjem v obveznostih, ki se za evropske ponudnike elektronskih komunikacij uporabljajo v različnih državah članicah.

(15) Eno splošnih načel prava Evropske unije, ki je zagotovljeno s členoma 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je načelo enakega obravnavanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso to načelo zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je to objektivno utemeljeno. Zagotoviti je treba, da različne države članice v podobnih okoliščinah ne bodo diskriminirale ponudnikov elektronskih komunikacij in da se bodo na enotnem trgu uporabljale med seboj usklajene regulativne prakse, zlasti pri ukrepih, ki spadajo v področje uporabe člena 15 ali 16 Direktive 2002/21/ES ali člena 5 ali 8 Direktive 2002/19/ES.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Med matično državo članico in vsako državo članico gostiteljico evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij bi bilo treba razporediti regulativne in nadzorne pristojnosti, da se zmanjšajo ovire za vstop in hkrati zagotovi, da ti ponudniki ustrezno upoštevajo veljavne pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij. Medtem ko bi moral vsak nacionalni regulatorni organ nadzorovati izpolnjevanje pogojev, ki se uporabljajo na njegovem ozemlju v skladu z zakonodajo Unije, vključno s pomočjo sankcij in vmesnih ukrepov, bi zato moral samo nacionalni regulativni organ v matični državi članici imeti pravico, da začasno prekliče ali umakne pravice evropskega ponudnika elektronskih komunikacij do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ali njenem delu.

črtano

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Radiofrekvenčni spekter je javna dobrina in bistven vir za notranji trg mobilnih, brezžičnih širokopasovnih in satelitskih komunikacij v Uniji. Razvoj brezžičnih širokopasovnih komunikacij prispeva k izvajanju Evropske digitalne agende, zlasti k doseganju cilja glede zagotavljanja dostopa do širokopasovne povezave s hitrostjo najmanj 30 Mb/s do leta 2020 za vse državljane Unije ter zagotavljanja največje možne hitrosti in zmogljivosti širokopasovnih povezav v Uniji. Vendar Unija pri širjenju in gostoti zadnje generacije brezžičnih širokopasovnih tehnologij, ki so potrebne za doseganje navedenih ciljev politike, zaostaja za drugimi pomembnimi svetovnimi regijami, kot so Severna Amerika, Afrika in deli Azije. Postopek izdajanja odobritev in zagotavljanja razpoložljivosti pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne komunikacije je razdrobljen, saj več kot polovica države članice zaprosi za odstopanje ali tega iz drugih razlogov ne stori do roka iz programa za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP) iz Odločbe 243/2012 Evropskega parlamenta in Sveta23, kar priča o nujnosti ukrepanja v okviru RSPP. Ukrepi Unije za uskladitev pogojev glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije v skladu z Odločbo 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 ne zadostujejo za odpravo tega problema.

(17) Radiofrekvenčni spekter je javna dobrina in omejen vir, ki je bistven za uresničevanje širokega nabora družbenih, kulturnih in gospodarskih vrednot za notranji trg mobilnih, brezžičnih širokopasovnih, radiodifuzijskih in satelitskih komunikacij v Uniji. Politika radijskega spektra v Uniji bi morala prispevati k svobodi izražanja, vključno s svobodo mišljenja ter pravico do prejemanja in razširjanja informacij in idej tudi čez mejo, ter k svobodi in pluralnosti medijev. Razvoj brezžičnih širokopasovnih komunikacij prispeva k izvajanju Evropske digitalne agende, zlasti k doseganju cilja glede zagotavljanja dostopa do širokopasovne povezave s hitrostjo najmanj 30 Mb/s do leta 2020 za vse državljane Unije ter zagotavljanja največje možne hitrosti in zmogljivosti širokopasovnih povezav v Uniji. A čeprav so nekatere regije Unije dosegle velik napredek tako z vidika političnih ciljev evropske digitalne agende kot v svetovnem merilu, druge zaostajajo. Vzrok za to je deloma razdrobljenost procesa Unije, s katerim bi razpoložljivi spekter postal primeren zlasti za visokohitrostni brezžični širokopasovni dostop, to pa ogroža doseganje teh političnih ciljev v Uniji kot celoti. Postopek izdajanja odobritev in zagotavljanja razpoložljivosti pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne komunikacije je razdrobljen, saj je več kot polovica držav članic od Komisije pridobila dovoljenje za odstopanje ali tega iz drugih razlogov ni storila do roka iz programa za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP) iz Sklepa 243/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, kar priča o nujnosti ukrepanja v okviru sedanjega RSPP. Kaže tudi, da mora Komisija bolje izvajati svoje pristojnosti, saj je to bistvenega pomena za ustrezno izvajanje ukrepov Unije in pristno sodelovanje med državami članicami. Odločna prizadevanja Komisije za izvajanje že sprejetih ukrepov Unije za harmonizacijo pogojev glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije v skladu s Sklepom 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta bi morala že sama po sebi znatno prispevati k reševanju tega problema.

__________________

__________________

23 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra, UL L 81, 21.3.2012.

23 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra, UL L 81, 21.3.2012.

24 Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).

24 Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) S trgovanjem in zakupom harmoniziranega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije se poveča prožnost in doseže učinkovitejše dodeljevanje spektrskih virov. Zato bi ju bilo treba dodatno olajšati in spodbujati, med drugim tako, da bi zagotovili dovolj dolgo trajanje za vse pravice za uporabo, tudi za že odobrene.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Izvajanje različnih nacionalnih politik ustvarja neskladnost in razdrobljenost na notranjem trgu ter tako ovira nadaljnje širjenje vseevropskih storitev in dokončno vzpostavitev notranjega trga brezžičnih širokopasovnih komunikacij. Zlasti bi lahko ustvarilo neenake pogoje za dostop do teh storitev in oviralo konkurenco med podjetji s sedežem v različnih državah članicah, naložbe v naprednejša omrežja in tehnologije ter pojav inovativnih storitev, s čimer bi državljane in podjetja prikrajšalo za vsesplošne visokokakovostne integrirane storitve, operaterje brezžičnih širokopasovnih omrežij pa oviralo pri povečevanju učinkovitosti, ki bi ga zagotovilo obsežnejše in bolj integrirano poslovanje. Zato bi morali razvoj širšega integriranega kritja z naprednimi brezžičnimi širokopasovnimi komunikacijskimi storitvami po Uniji spremljati ukrepi na ravni Unije, ki se nanašajo na nekatere vidike dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra. Hkrati bi morale države članice obdržati pravico, da sprejmejo ukrepe, s katerimi svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe.

(18) Izvajanje različnih nacionalnih politik ustvarja neskladnost in razdrobljenost na notranjem trgu ter tako ovira nadaljnje širjenje vseevropskih storitev in dokončno vzpostavitev notranjega trga brezžičnih širokopasovnih komunikacij. Zlasti bi lahko ustvarilo neenake pogoje za dostop do teh storitev in oviralo konkurenco med podjetji s sedežem v različnih državah članicah, naložbe v naprednejša omrežja in tehnologije ter pojavljanje inovativnih storitev, s čimer bi državljane in podjetja prikrajšalo za vsesplošne visokokakovostne integrirane storitve, operaterje brezžičnih širokopasovnih omrežij pa oviralo pri povečevanju učinkovitosti, ki bi ga zagotovilo obsežnejše in bolj integrirano poslovanje. Zato bi morali razvoj širšega integriranega kritja z naprednimi brezžičnimi širokopasovnimi komunikacijskimi storitvami po Uniji spremljati ukrepi na ravni Unije, ki se nanašajo na nekatere vidike dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra. Hkrati je potrebna zadostna prožnost, da bi izpolnili posebne nacionalne zahteve, države članice pa bi morale obdržati pravico sprejemanja ukrepov, s katerimi lahko svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe, ter varstva in spodbujanja ciljev splošnega interesa, denimo jezikovne in kulturne raznovrstnosti in pluralnosti medijev.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z mobilnimi operaterji ali konzorciji takih operaterjev, bi moralo biti omogočeno, da v dolgoročno korist končnih uporabnikov skupaj organizirajo učinkovito in cenovno dostopno pokritost velikega dela ozemlja Unije ter tako uporabljajo radiofrekvenčni spekter v več državah članicah pod podobnimi pogoji, postopki, stroški, časovnimi načrti, trajanjem v usklajenih pasovih ter dopolnilnimi paketi radiofrekvenčnega spektra, kakršna je kombinacija nižjih in višjih frekvenc za pokritost gosto in redkeje poseljenih območjih. Pobude za večjo usklajenost in skladnost bi prav tako izboljšale predvidljivost okolja naložb v omrežja. Takšno predvidljivost bi močno podprla tudi jasna politika v prid dolgoročne veljavnosti pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ne da bi pri tem posegala v časovno neomejenost takih pravic v nekaterih državah članicah, vendar vseeno bila povezana z jasnimi pogoji za prenos, zakup ali souporabo dela celotnega radiofrekvenčnega spektra, za katerega velja takšna posamezna pravica do uporabe.

(19) Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev bi moralo biti omogočeno, da v dolgoročno korist končnih uporabnikov organizirajo učinkovito, tehnološko sodobno, napredno in cenovno dostopno pokritost velikega dela ozemlja Unije ter tako uporabljajo radiofrekvenčni spekter v več državah članicah v skladu s podobnimi pogoji, postopki, stroški, časovnimi načrti, trajanjem v usklajenih pasovih ter z dopolnjujočimi se paketi radiofrekvenčnega spektra, kakršna je kombinacija nižjih in višjih frekvenc za pokritost gosto in redkeje poseljenih območij. Pobude za večjo usklajenost in skladnost bi prav tako izboljšale predvidljivost okolja naložb v omrežja. Predvidljivost bi močno podprla tudi jasna politika v prid dolgoročne veljavnosti pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki ne bi posegala v časovno neomejenost teh pravic v nekaterih državah članicah, vendar bi bila vseeno povezana z izboljšanimi pogoji za prenos, zakup ali souporabo dela celotnega radiofrekvenčnega spektra, za katerega velja posamezna pravica do uporabe.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Usklajenost in skladnost pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra bi se morali izboljšati vsaj pri pasovih, ki so bili usklajeni za brezžične fiksne, nomadske in mobilne širokopasovne komunikacije. To vključuje pasove, opredeljene na ravni ITU za napredne sisteme mednarodne mobilne telekomunikacije (IMT), ter pasove, ki se uporabljajo za radijska lokalna omrežja (RLAN), kot sta pasova 2,4 GHz in 5 GHz. Vključeni bi morali biti tudi pasovi, ki jih bo mogoče uskladiti za brezžične širokopasovne komunikacije v prihodnosti, kakor določata člen 3(b) programa za politiko radiofrekvenčnega spektra in mnenje Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra o strateških izzivih, s katerimi se sooča Evropa pri obravnavanju naraščajočega povpraševanja po radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne storitve, sprejetem 13. junija 2013, na primer v bližnji prihodnosti pasovi 700 MHz, 1,5 GHz in 3,8–4,2 GHz.

(20) Usklajenost in skladnost pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra bi se morali izboljšati. To vključuje pasove, opredeljene na ravni ITU za napredne sisteme mednarodne mobilne telekomunikacije (IMT), ter pasove, ki se uporabljajo za radijska lokalna omrežja (RLAN), kot sta pasova 2,4 GHz in 5 GHz. Vključeni bi morali biti tudi pasovi, ki jih bo mogoče harmonizirati za brezžične širokopasovne komunikacije v prihodnosti, kakor je predvideno v členu 3(b) programa politike radiofrekvenčnega spektra in mnenju Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra o strateških izzivih, s katerimi se sooča Evropa pri obravnavanju naraščajočega povpraševanja po radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne storitve, sprejetem 13. junija 2013. Glede na znaten družbeni, kulturni, socialni in gospodarski vpliv odločitev v zvezi s spektrom bi bilo treba pri tem upoštevati vidike iz člena 8a Direktive 2002/21/ES in po potrebi cilje splošnega interesa iz člena 9(4) omenjene direktive.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Pri drugih glavnih vsebinskih pogojih, ki so lahko vezani na pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave, bi usklajeno izvajanje regulativnih načel in meril iz te uredbe s strani posameznih držav članic podprlo usklajevalni mehanizem, ki bi Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic omogočil, da predložijo pripombe, preden določena država članica dodeli pravice do uporabe, Komisija pa bi imela možnost, da ob upoštevanju stališč držav članic prepreči izvajanje predlogov, za katere meni, da niso v skladu s pravom Unije.

(24) Usklajeno izvajanje regulativnih načel in meril iz regulativnega okvira Unije s strani posameznih držav članic bi podprlo usklajevalni mehanizem, ki bi Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic omogočil, da predložijo pripombe, preden posamezna država članica dodeli pravice do uporabe, Komisija pa bi imela možnost, da ob upoštevanju stališč držav članic prepreči izvajanje predlogov, za katere meni, da niso v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Glede na masivno rast povpraševanja po radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne povezave bi bilo treba spodbujati rešitve za alternativni spektrsko učinkovit dostop do brezžičnih širokopasovnih povezav. To vključuje uporabo brezžičnih dostopovnih sistemov majhne moči za obratovanje v maloobmočnem dosegu, na primer tako imenovanih žarišč (hotspots) radijskih lokalnih omrežjih (RLAN, znanih tudi kot „Wi-Fi“), kot tudi omrežij majhnih celičnih dostopovnih točk majhne moči (imenovanih tudi femto-, piko- ali metrocelice).

(25) Glede na zelo veliko rast povpraševanja po radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne povezave ne bi smeli onemogočati rešitev za alternativen spektrsko učinkovit dostop do brezžičnih širokopasovnih povezav, temveč jih spodbujati. To zaenkrat med drugim vključuje uporabo brezžičnih dostopovnih sistemov majhne moči za obratovanje v maloobmočnem dosegu, na primer tako imenovanih žarišč (hotspots) radijskih lokalnih omrežij (RLAN), kot tudi omrežij majhnih celičnih dostopovnih točk majhne moči (imenovanih tudi femto-, piko- ali metrocelice). Spodbujati in omogočati bi bilo treba dinamični dostop do spektra, vključno z nelicenciranim dostopom ter drugo inovativno tehnologijo in uporabo spektra.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Države članice bi morale zagotoviti, da upravljanje radiofrekvenčnega spektra na nacionalni ravni drugim državam članicam ne preprečuje, da bi uporabljale radiofrekvenčni spekter, do katerega so upravičene, ali izpolnjevale obveznosti glede pasov, za katere uporaba na ravni Unije ni harmonizirana. Krepitev obstoječih dejavnosti Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra je potrebna, da se zagotovi, da ima vsaka država članica enakopraven dostop do radiofrekvenčnega spektra in da so rezultati usklajevanja usklajeni in izvršljivi.

črtano

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Izkušnje pri izvajanju regulativnega okvira Unije kažejo, da obstoječe določbe, ki zahtevajo skladno izvajanje regulativnih ukrepov, skupaj s ciljem prispevanja k razvoju notranjega trga, niso ustvarile zadostnih spodbud za oblikovanje dostopovnih izdelkov na podlagi harmoniziranih standardov in procesov, zlasti pri fiksnih omrežjih. Pri poslovanju v različnih državah članicah operaterji težko najdejo dostopovne vložke z ustrezno kakovostjo ter stopnjo omrežne in storitvene interoperabilnosti, kadar pa so na voljo, imajo ti vložki različne tehnične lastnosti. To povečuje stroške in predstavlja oviro pri zagotavljanju storitev prek nacionalnih meja.

črtano

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Integracija enotnega trga elektronskih komunikacij bi se pospešila z vzpostavitvijo okvira, ki bi opredeljeval določene ključne evropske virtualne izdelke, ki so zlasti pomembni za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev pri zagotavljanju čezmejnih storitev in pri sprejemanju vseevropske strategije v vedno bolj AIPN okolju, ki temelji na ključnih parametrih in minimalnih lastnostih.

črtano

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Obravnavati bi bilo treba operativne potrebe, ki jih izpolnjujejo različni virtualni izdelki. Evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelki bi se morali zagotavljati, če mora operater z veliko tržno močjo po Okvirni direktivi in Direktivi o dostopu pod predpisanimi pogoji zagotavljati dostop na določeni dostopovni točki v svojem omrežju. Prvič, učinkovit čezmejni vstop na trg bi bilo treba olajšati s harmoniziranimi izdelki, ki bi čezmejnim ponudnikom omogočali začetno zagotavljanje storitev končnim strankam brez zamud ter s predvidljivo in zadostno kakovostjo, vključno s storitvami za poslovne stranke na več lokacijah v različnih državah članicah, kadar bi bilo to potrebno in sorazmerno glede na tržno analizo. Harmonizirani izdelki bi morali biti na voljo dovolj dolgo, da bi iskalci dostopa in ponudniki lahko načrtovali srednje- in dolgoročne naložbe.

črtano

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Drugič, visoko razviti virtualni dostopovni izdelki, ki zahtevajo večje naložbe iskalcev dostopa ter jim omogočajo večji nadzor in diferenciacijo, zlasti z zagotavljanjem dostopa na bolj lokalni ravni, so ključnega pomena za ustvarjanje pogojev za trajnostno konkurenco na notranjem trgu. Te veleprodajne dostopovne izdelke, ki so ključni za dostopovna omrežja naslednje generacije, bi bilo zato treba harmonizirati, da se olajšajo čezmejne naložbe. Ti virtualni širokopasovni dostopovni izdelki bi morali biti oblikovani tako, da bi imeli enakovredne funkcije za fizični razvezani dostop, s čimer bi se razširil obseg morebitnih veleprodajnih ukrepov, ki so na voljo nacionalnim regulativnim organom v okviru ocene sorazmernosti v skladu z Direktivo 2002/19/ES.

črtano

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Tretjič, harmonizirati je treba tudi veleprodajni dostopovni izdelek za zaključne segmente zakupljenih vodov z okrepljenimi vmesniki, da se za najzahtevnejše poslovne uporabnike omogoči čezmejno zagotavljanje povezljivostnih storitev, ki so ključnega pomena za nemoteno poslovanje.

črtano

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35a) Harmonizirati je treba pogoje za visokokakovostne veleprodajne izdelke, ki se uporabljajo za izvajanje poslovnih storitev, da bi lahko zagotavljali nemotene storitve čezmejnim in večnacionalnim korporacijam po vsej Evropski uniji. Harmonizacija bi lahko imela pomembno vlogo v smislu konkurenčnosti podjetij v EU na področju stroškov komunikacije.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Glede na postopno migracijo na AIPN omrežja pomanjkanje razpoložljivih povezljivostnih izdelkov, ki temeljijo na protokolu IP za različne razrede storitev z zagotovljeno kakovostjo storitev, ki znotraj držav članic in med njimi omogočajo komunikacijske poti po omrežnih domenah in prek meja omrežij, ovira razvoj aplikacij, ki so odvisne od dostopa do drugih omrežij, s čimer se omejujejo tehnološke inovacije. Poleg tega se tako onemogoča obsežnejše širjenje učinkovitosti, ki je povezana z upravljanjem in zagotavljanjem omrežij na podlagi IP in povezljivostnih izdelkov z zagotovljeno ravnjo kakovosti storitev, zlasti večjo varnostjo, zanesljivostjo in prilagodljivostjo, stroškovno učinkovitostjo in hitrejšim zagotavljanjem storitev, kar prinaša koristi omrežnim operaterjem, ponudnikom storitev in končnim uporabnikom. Zato je nujno potreben harmoniziran pristop k oblikovanju in dostopnosti teh izdelkov pod razumnimi pogoji, po potrebi vključno z navzkrižnim zagotavljanjem med zadevnimi podjetji elektronskih komunikacij.

črtano

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Uvedba evropskih virtualnih širokopasovnih dostopovnih izdelkov v skladu s to uredbo bi se morala upoštevati v oceni nacionalnih regulativnih organov o najustreznejših ukrepih glede dostopa do omrežij operaterjev z znatno tržno močjo, pri čemer bi bilo treba preprečiti prekomerno urejanje zaradi preštevilnih veleprodajnih dostopovnih izdelkov, ne glede na to, ali se naložijo na podlagi tržne analize ali pod drugimi pogoji. Uvedba evropskih virtualnih dostopovnih izdelkov sama po sebi zlasti ne bi smela povečati števila reguliranih dostopovnih izdelkov, naloženih določenemu operaterju. Poleg tega obveznost nacionalnih regulativnih organov, ki se naloži s sprejetjem te uredbe, da ocenijo, ali bi se moral namesto obstoječih ukrepov za veleprodajni dostop uvesti evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek in ali je uvedba evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka primerna v okviru prihodnjih pregledov trga, s katerimi opredelijo podjetja s pomembno tržno močjo, ne bi smela vplivati na njihovo odgovornost za določanje najprimernejših in sorazmernih ukrepov za obravnavanje ugotovljenih težav glede konkurence v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES.

črtano

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Zaradi regulativne predvidljivosti bi morala zakonodaja odražati tudi ključne elemente razvijajoče se prakse odločanja v okviru veljavnega pravnega okvira, ki vplivajo na pogoje, pod katerimi se veleprodajni dostopovni izdelki, vključno z evropskimi virtualnimi veleprodajnimi dostopovnimi izdelki, zagotavljajo za dostopovna omrežja naslednje generacije. Ti bi morali vključevati določbe, ki odražajo pomembnost razmerja med konkurenčnimi omejitvami alternativnih infrastruktur za fiksne in brezžične komunikacije, učinkovitim zagotavljanjem nediskriminacijskega dostopa in obstoječo ravnjo konkurence v smislu cen, izbire in kakovosti na maloprodajni ravni za analizo veleprodajnih dostopovnih trgov in zlasti za vprašanje, ali obstaja potreba po nadzoru cen takega dostopa do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Od slednjega so odvisne koristi za končne uporabnike. Na primer z oceno vsakega posameznega primera v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES ter ne glede na oceno pomembne tržne moči in izvajanja pravil EU o konkurenci lahko nacionalni regulativni organi presodijo, da so tržni pogoji v prisotnosti dveh fiksnih dostopovnih omrežij naslednje generacije dovolj konkurenčni, da lahko omogočijo nadgradnje omrežij in razvoj v smeri zagotavljanja ultra hitrih storitev, kar je eden od pomembnih parametrov konkurence na maloprodajni ravni.

črtano

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Razlike v nacionalnem izvajanju sektorskih predpisov o zaščiti končnih uporabnikov ustvarjajo velike ovire za enotni digitalni trg, zlasti zaradi povečanih stroškov usklajevanja za ponudnike javnih elektronskih komunikacij, ki želijo storitve ponuditi v več državah članicah. Poleg tega razdrobljenost in negotovost glede ravni zaščite v različnih državah članicah spodkopava zaupanje končnih uporabnikov in jih odvrača od nakupovanja elektronskih komunikacijskih storitev v tujini. Da bi dosegli cilj Unije glede odprave ovir na notranjem trgu je treba obstoječe različne nacionalne pravne ukrepe nadomestiti z enotnim in v celoti harmoniziranim naborom sektorskih pravil, ki bo zagotovil visoko skupno raven varstva končnih uporabnikov. Popolna harmonizacija pravnih določb ponudnikom javnih elektronskih komunikacij ne bi smela preprečevati, da končnim uporabnikom ponudijo pogodbene dogovore, ki presegajo to raven varstva.

črtano

Obrazložitev

Ko bodo pravila iz tega predloga uredbe prenesena v direktivo o univerzalnih storitvah, ne bo več treba ohranjati uvodnih izjav te uredbe, ki so povezane s pravicami potrošnikov.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ker ta uredba usklajuje samo nekatera sektorska pravila, ne sme posegati v splošna pravila o varstvu potrošnikov, kot jih določajo akti Unije in nacionalna zakonodaja, ki jih izvaja.

(41) Ta uredba ne bi smela posegati v splošna pravila o varstvu potrošnikov, kot jih določajo zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja za njeno izvajanje.

Obrazložitev

Ko bodo pravila iz tega predloga uredbe prenesena v direktivo o univerzalnih storitvah, ne bo več treba ohranjati uvodnih izjav te uredbe, ki so povezane s pravicami potrošnikov.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Če se določbe v poglavjih 4 in 5 te uredbe nanašajo na končne uporabnike, se takšne določbe uporabljajo ne le za potrošnike, temveč tudi za druge kategorije končnih uporabnikov, predvsem za mikropodjetja. Končni uporabniki, razen potrošnikov, se lahko na lastno zahtevo z individualno pogodbo dogovorijo za odstopanje od nekaterih določb.

črtano

Obrazložitev

Ko bodo pravila iz tega predloga uredbe prenesena v direktivo o univerzalnih storitvah, ne bo več treba ohranjati uvodnih izjav te uredbe, ki so povezane s pravicami potrošnikov.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Zelo velike razlike v cenah še vedno obstajajo pri fiksnih in mobilnih komunikacijah, domačih govornih in sporočilnih komunikacijah ter zaključevanju komunikacij v drugi državi članici. Velike razlike med državami, operaterji in tarifnimi paketi ter med mobilnimi in fiksnimi storitvami še naprej vplivajo na ranljivejše skupine potrošnikov in predstavljajo oviro za nemoteno komunikacijo znotraj Unije. Stanje je takšno kljub bistvenemu zmanjšanju cen zaključevanja klicev v različnih državah članicah in konvergenci v absolutnem smislu ter nizkim cenam na tranzitnih trgih. Poleg tega bi se morali s prehodom na AIPN okolje elektronskih komunikacij v določenem času dodatno znižati stroški. Kakršne koli večje razlike v maloprodajnih tarifah med domačimi fiksnimi medkrajevnimi komunikacijami, med katere se ne štejejo komunikacije znotraj enega lokalnega območja, kot ga opredeljuje geografska območna koda v nacionalnem načrtu oštevilčenja, in fiksnimi komunikacijami, ki se zaključijo v drugi državi članici, bi zato bilo treba utemeljiti na podlagi objektivnih meril. Maloprodajne tarife za mednarodne mobilne komunikacije ne bi smele biti višje od evropskih govornih tarif in evropskih sporočilnih tarif za regulirane gostujoče klice oz. sporočila SMS, ki jih določa Uredba (EU) št. 531/2012, razen če so utemeljene z objektivnimi merili. Takšna merila lahko vključujejo dodatne stroške ter razumne s tem povezane zgornje meje. Drugi objektivni dejavniki lahko vključujejo razlike v s tem povezani cenovni prožnosti in lahki dostopnosti za vse končne uporabnike do alternativnih tarif ponudnikov javnih elektronskih komunikacij, ki čezmejne komunikacije v Uniji ponujajo z majhnim doplačilom ali brez doplačila, ali do storitev informacijske družbe s primerljivimi funkcijami, pod pogojem, da ponudniki končne uporabnike aktivno obvestijo o takšnih alternativah.

črtano

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Internet se je v preteklih desetletjih razvijal kot odprta platforma za inovacije z majhnimi ovirami za dostop končnih uporabnikov, ponudnikov vsebin in aplikacij ter ponudnikov internetnih storitev. Obstoječi regulativni okvir je namenjen spodbujanju možnosti za končne uporabnike, da imajo dostop do informacij in jih razširjajo ali da uporabljajo aplikacije in storitve po lastni izbiri. Nedavno pa je poročilo Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) o upravljanju spletnega prometa, objavljeno maja 2012 v študiji o delovanju trga internetnega dostopa in njegovem zagotavljanju z vidika potrošnikov, ki jo je naročila Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike in je bila objavljena decembra 2012, pokazalo, da je znatno število končnih uporabnikov oškodovanih zaradi praks upravljanja spletnega prometa, ki onemogočajo ali upočasnjujejo določene aplikacije. Za odpravo teh trendov so potrebna jasna pravila na ravni Unije, da bi internet ostal odprta platforma in da se prepreči razdrobljenost enotnega trga zaradi ukrepov posameznih držav članic.

(45) Internet se je v preteklih desetletjih razvijal kot odprta platforma za inovacije z majhnimi ovirami za dostop uporabnikov, ponudnikov vsebin in aplikacij ter ponudnikov internetnih storitev. Načelo „omrežne nevtralnosti“ v odprtem internetu pomeni, da bi morali promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo. Kot je zapisano v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2011 o odprtem internetu in nevtralnosti omrežja v Evropi 2011/2866, je odprt značaj interneta ključna gonilna sila konkurenčnosti, gospodarske rasti, socialnega razvoja in inovacij, kar je imelo za posledico zelo hiter razvoj spletnih uporabniških programov, vsebin in storitev, ter posledično rasti v ponudbi in povpraševanju po vsebinah in storitvah, in je zato izredno pomemben pospeševalec prostega pretoka znanja, idej in informacij, tudi v državah, kjer je dostop do neodvisnih sredstev obveščanja omejen. Obstoječi regulativni okvir je namenjen spodbujanju možnosti za uporabnike, da imajo dostop do informacij in jih razširjajo ali da uporabljajo aplikacije in storitve po lastni izbiri. Nedavno pa je poročilo Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) o upravljanju spletnega prometa, objavljeno maja 2012 v študiji o delovanju trga internetnega dostopa in njegovem zagotavljanju z vidika potrošnikov, ki jo je naročila Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike in je bila objavljena decembra 2012, pokazalo, da je znatno število uporabnikov oškodovanih zaradi praks upravljanja spletnega prometa, ki onemogočajo ali upočasnjujejo določene aplikacije. Za odpravo teh trendov so potrebna jasna pravila na ravni Unije, da bi internet ostal odprta platforma in da se prepreči razdrobljenost enotnega trga zaradi ukrepov posameznih držav članic.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46) Svoboda končnih uporabnikov, da imajo dostop do informacij in zakonitih vsebin ter jih razširjajo ter da uporabljajo storitve po lastni izbiri, je pogojena s pravom Unije in nacionalno zakonodajo, ki je z njim skladna. Ta uredba opredeljuje meje za omejevanje te svobode s strani ponudnikov javnih elektronskih komunikacij, vendar ne posega v drugo zakonodajo Unije, vključno z avtorskimi pravicami in Direktivo 2000/31/ES.

(46) Svoboda uporabnikov, da imajo dostop do informacij in vsebin ter jih razširjajo ter da uporabljajo storitve po lastni izbiri, je pogojena s pravom Unije in nacionalno zakonodajo, ki je z njim skladna. Ta uredba opredeljuje meje za omejevanje te svobode s strani ponudnikov javnih elektronskih komunikacij, vendar ne posega v drugo zakonodajo Unije.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) V odprtem internetu ponudniki javnih elektronskih komunikacij v okviru pogodbeno dogovorjenih omejitev glede podatkovnih količin in podatkovnih hitrosti za internetne dostopovne storitve ne bi smeli onemogočati in upočasnjevati specifičnih vsebin, aplikacij, storitev ali posebnih razredov le-teh oz. jim zmanjševati kakovosti ali jih diskriminacijsko obravnavati, razen v primeru omejenega števila smiselnih ukrepov za upravljanje spletnega prometa, ki morajo biti pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. ki morajo biti pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Smiselno upravljanje spletnega prometa obsega preprečevanje ali oviranje hudih kaznivih dejanj, vključno s prostovoljnimi ukrepi ponudnikov za preprečevanje dostopa do otroške pornografije in njenega razširjanja. Čim večje zmanjšanje učinkov prezasedenosti omrežja bi se moralo šteti za smiselno pod pogojem, da je omrežna prezasedenost le začasna ali da do nje pride samo v izjemnih okoliščinah.

(47) V odprtem internetu ponudniki internetnih dostopovnih storitev v okviru pogodbeno dogovorjenih omejitev glede podatkovnih količin in podatkovnih hitrosti za internetne dostopovne storitve ne bi smeli onemogočati in upočasnjevati specifičnih vsebin, aplikacij, storitev ali posebnih razredov le-teh oz. jim zmanjševati kakovosti ali jih diskriminacijsko obravnavati, razen v primeru omejenega števila ukrepov za upravljanje spletnega prometa, ki morajo biti tehnično potrebni, pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Obravnavanje prezasedenosti omrežja bi moralo biti dovoljeno pod pogojem, da je omrežna prezasedenost le začasna ali da do nje pride samo v izjemnih okoliščinah. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost, da od ponudnika zahtevajo, da dokaže, da bi bila v tem primeru enaka obravnava prometa znatno manj učinkovita.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a) Ta uredba ne posega v Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

 

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48) Količinske tarife bi se morale šteti za združljive z načelom odprtega interneta, če končnim uporabnikom omogočajo, da na podlagi preglednih informacij o pogojih in posledicah takšne izbire izberejo tarifo, ki ustreza njihovi običajni podatkovni porabi. Hkrati bi take tarife ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočile, da zmogljivosti omrežij bolje prilagodijo na pričakovane podatkovne količine. Bistveno je, da so končni uporabniki popolnoma obveščeni, preden sprejmejo dogovor o omejitvah podatkovne količine ali hitrosti in veljavnih tarifah, da lahko stalno spremljajo porabo in da se jim zlahka povečajo razpoložljive količine podatkov, če tako želijo.

(48) Količinske tarife bi se morale šteti za združljive z načelom odprtega interneta, če uporabnikom omogočajo, da na podlagi jasnih, preglednih in izrecnih informacij o pogojih in posledicah izbire izberejo tarifo, ki ustreza njihovi običajni podatkovni porabi. Hkrati bi morale tarife ponudnikom internetnih dostopovnih storitev omogočati, da zmogljivosti omrežij bolje prilagodijo pričakovanim podatkovnim količinam. Bistveno je, da so uporabniki popolnoma obveščeni, preden sprejmejo dogovor o omejitvah podatkovne količine ali hitrosti in veljavnih tarifah, da lahko stalno spremljajo porabo in da se jim zlahka povečajo razpoložljive količine podatkov, če tako želijo.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Poleg tega končni uporabniki povprašujejo po storitvah in aplikacijah, za katere je potrebna povečana zagotovljena raven kakovosti, ki jo ponujajo ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij ali storitev. Take storitve lahko med drugim obsegajo radiodifuzijo prek internetnega protokola (IP-TV), videokonference in nekatere zdravstvene aplikacije. Končni uporabniki bi zato morali imeti tudi možnost, da s ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij ali storitev sklenejo sporazume o zagotavljanju specializiranih storitev z okrepljeno kakovostjo storitev.

(49) Obstajati bi morala možnost, da se zadosti povpraševanju uporabnikov po storitvah in aplikacijah, za katere je potrebna povečana zagotovljena raven kakovosti. Te storitve lahko med drugim obsegajo radiodifuzijo, videokonference in nekatere zdravstvene aplikacije. Uporabniki bi zato morali imeti tudi možnost, da s ponudniki internetnih dostopovnih storitev, ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij ali storitev sklenejo sporazume o zagotavljanju specializiranih storitev s povečano kakovostjo storitev. Če se tovrsten sporazum sklene s ponudnikom internetnih dostopovnih storitev, bi moral ta zagotoviti, da povečana kakovost storitve ne bi povzročila bistvenega zmanjšanja splošne kakovosti internetnega dostopa. Poleg tega se ukrepi za upravljanje prometa ne bi smeli uveljavljati tako, da bi prišlo do razlikovanja med konkurenčnimi storitvami.

 

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na prožnih parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki javnih elektronskih komunikacij pogajajo o takšni prilagodljivi ravni kakovosti storitve, je nujno potrebna za zagotavljanje specializiranih storitev, pričakuje pa se, da bo imela pomembno vlogo pri razvoju novih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Hkrati bi morali taki dogovori ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočiti, da bolje uravnotežijo spletni promet in preprečijo preobremenjenost omrežja. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom javnih elektronskih komunikacij bi zato moralo biti omogočeno, da prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če takšni sporazumi bistveno ne poslabšajo splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

(50) Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na prožnih parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki elektronskih komunikacij pogajajo o takšni prilagodljivi ravni kakovosti storitve, bi utegnila biti potrebna tudi za zagotavljanje nekaterih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom elektronskih komunikacij bi zato moralo biti še naprej omogočeno, da še naprej prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če ne poslabšujejo splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51) Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko končni uporabniki svobodo do internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij spoštujejo določbe ter zagotavljajo nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve niso poslabšale. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s specializiranimi storitvami ter kakovost, kot jo dojemajo končni uporabniki. Nacionalne regulativne organe bi bilo treba pooblastiti, da vsem posameznim ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči splošno poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

(51) Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko uporabniki svobodo internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da bodo ponudniki internetnih dostopovnih storitev, drugi ponudniki elektronskih komunikacij in drugi ponudniki storitev spoštovali določbe ter zagotavljali nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve ne bodo poslabšale. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s storitvami povečane kakovosti ter kakovost, kot jo dojemajo uporabniki. Nacionalni regulativni organi bi morali vzpostaviti pritožbene postopke, ki bi uporabnikom zagotavljali učinkovita, preprosta in zlahka dostopna pravna sredstva, in biti pooblaščeni, da vsem ali posameznim ponudnikom internetnih dostopovnih storitev, drugim ponudnikom elektronskih komunikacij in drugim ponudnikom storitev naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči splošno poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

 

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52) Ukrepi za zagotavljanje večje preglednosti in primerljivosti cen, tarif in pogojev ter parametrov kakovosti storitev, vključno s parametri, ki se nanašajo na zagotavljanje internetnega dostopa, bi morali povečati možnost končnih uporabnikov, da čim bolje izberejo ponudnike in tako v celoti izkoristijo prednosti konkurence.

(52) Ukrepi za zagotavljanje večje preglednosti in primerljivosti cen, tarif in pogojev ter parametrov kakovosti storitev, vključno s parametri, ki se nanašajo na zagotavljanje internetnega dostopa, bi morali povečati možnost končnih uporabnikov, da čim bolje izberejo ponudnike in tako v celoti izkoristijo prednosti konkurence. Vse prostovoljne certifikacijske sheme za interaktivna primerjalna spletna mesta, vodnike ali podobna orodja bi morale biti neodvisne od vseh ponudnikov elektronskih komunikacij, uporabljati preprost in jasen jezik, zagotavljati popolne in posodobljene informacije, uporabljati pregledno metodologijo, biti zanesljive in dostopne v skladu s smernicami za dostopnost spletnih vsebin 2.0 ter imeti vzpostavljen učinkovit postopek za obravnavo pritožb.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53) Končni uporabniki bi morali biti pred nakupom storitve ustrezno obveščeni o ceni in vrsti ponujene storitve. Ti podatki bi morali biti na voljo tudi neposredno pred vzpostavitvijo povezave, če za klic na določeno številko ali storitev veljajo posebni pogoji oblikovanja cen, na primer klici na premijske storitve, za katere pogosto veljajo posebne cene. Če je taka obveznost glede na trajanje in stroške nesorazmerna s tarifnimi informacijami ponudnika storitev v primerjavi s povprečnim trajanjem klica in stroškovnim tveganjem, ki mu je izpostavljen končni uporabnik, lahko nacionalni regulativni organi odobrijo odstopanje. Končni uporabniki bi morali biti prav tako obveščeni, če za brezplačno telefonsko številko veljajo dodatne pristojbine.

črtano

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(54) Ponudniki javnih elektronskih komunikacij naj bi na ustrezen način obveščali končne uporabnike, med drugim o svojih storitvah in tarifah, parametrih kakovosti storitev, dostopu do storitev v sili in morebitnih omejitvah ter o izbiri storitev in izdelkov, ki so zasnovani za invalidne porabnike. Te informacije bi morale biti predstavljene jasno in pregledno ter se nanašati na države članice, v katerih se storitve opravljajo; v primeru sprememb bi jih bilo treba posodobiti. Pri ponudbah na podlagi individualnih pogajanj bi morali biti ponudniki izvzeti iz takšnih zahtev po informacijah.

(54) Ponudniki javnih elektronskih komunikacij naj bi na ustrezen način obveščali končne uporabnike, med drugim o svojih storitvah in tarifah, parametrih kakovosti storitev, dostopu do storitev v sili in morebitnih omejitvah ter o izbiri storitev in izdelkov, ki so zasnovani za invalidne porabnike. V primeru tarifnih shem z vnaprej določenimi količinami prenesenih signalov bi morali ponudniki javnih elektronskih komunikacij obveščati tudi o možnosti potrošnikov in končnih uporabnikov, ki to zahtevajo, da neuporabljeno količino iz prejšnjega obračunskega obdobja prenesejo v tekoče obračunsko obdobje. Te informacije bi morale biti predstavljene jasno in pregledno ter se nanašati na države članice, v katerih se storitve opravljajo; v primeru sprememb bi jih bilo treba posodobiti. Pri ponudbah na podlagi individualnih pogajanj bi morali biti ponudniki izvzeti iz zahtev po informacijah.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56) Pogodbe so pomembno sredstvo, ki končnim uporabnikom zagotavlja visoko raven preglednosti informacij in pravne varnosti. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi morali končnim uporabnikom zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, preden jih pogodba zavezuje. Informacije bi morale biti obvezne in se ne bi smele spreminjati, razen s kasnejšim dogovorom med končnim uporabnikom in ponudnikom. Komisija in več nacionalnih regulativnih organov je nedavno ugotovilo bistvena razhajanja med oglaševano hitrostjo internetnega dostopa in hitrostjo, ki je dejansko na voljo končnim uporabnikom. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi zato morali pred sklenitvijo pogodbe končne uporabnike obvestiti o hitrosti in drugih parametrih kakovosti storitev, ki jih lahko resnično zagotovijo na glavni lokaciji končnega uporabnika.

(56) Pogodbe so pomembno sredstvo, ki končnim uporabnikom zagotavlja visoko raven preglednosti informacij in pravne varnosti. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi morali uporabnikom zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, preden jih pogodba zavezuje. Informacije bi morale biti obvezne in se ne bi smele spreminjati, razen s kasnejšim dogovorom med končnim uporabnikom in ponudnikom. Komisija in več nacionalnih regulativnih organov so nedavno ugotovili znatna razhajanja med oglaševano hitrostjo internetnega dostopa in hitrostjo, ki je končnim uporabnikom dejansko na voljo. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi zato morali pred sklenitvijo pogodbe končne uporabnike obvestiti o hitrosti in drugih parametrih kakovosti storitev, ki jih lahko resnično zagotovijo na glavni lokaciji končnega uporabnika. Za fiksne in mobilne podatkovne povezave je običajno razpoložljiva hitrost komunikacijske storitve hitrost, ki jo potrošnik večinoma lahko pričakuje pri dostopu do storitve ne glede na čas dneva. Običajno razpoložljiva hitrost bi morala izhajati iz ocenjenih razponov hitrosti, povprečnih hitrosti, hitrosti v prometnih konicah in najmanjše hitrosti. Metodologija bi morala biti opredeljena v smernicah organa BEREC in bi jo bilo treba redno pregledovati in posodabljati v skladu z razvojem tehnologije in infrastrukture. Države članice bi morale zagotoviti, da bi ponudniki končnim uporabnikom omogočili, da bi imeli pred sklenitvijo pogodbe dostop do primerljivih informacij o pokrivanju mobilnih omrežij, vključno z različnimi tehnologijami v njihovi državi članici, in bi se tako lahko premišljeno odločili za nakup.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57) Glede terminalske opreme bi morale biti v pogodbi navedene morebitne omejitve ponudnika v zvezi z uporabo opreme, na primer z „zaklenjenimi SIM karticami“ pri mobilnih napravah in z vsemi stroški, ki nastanejo zaradi prekinitve pogodbe pred dogovorjenim potekom veljavnosti. Stroški ne bi smeli dospeti v plačilo po izteku dogovorjenega trajanja pogodbe.

(57) Glede terminalske opreme bi morale biti v pogodbi navedene morebitne omejitve ponudnika v zvezi z uporabo opreme, na primer z „zaklenjenimi SIM karticami“ pri mobilnih napravah in z vsemi stroški, ki nastanejo zaradi prekinitve pogodbe pred dogovorjenim potekom veljavnosti. Po izteku dogovorjenega trajanja pogodbe ne bi smelo biti zapadlih stroškov. V pogodbah bi morale biti navedene tudi vrste zagotovljenih poprodajnih storitev, storitev vzdrževanja in storitev pomoči uporabnikom. Te informacije bi morale po možnosti na zahtevo vključevati tudi tehnične informacije o pravilnem delovanju terminalske opreme, ki jo izbere končni uporabnik. Če ni ugotovljena tehnična nezdružljivost, bi morale biti te informacije brezplačne.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58) V izogib neprijetnim presenečenjem ob prejemu računa bi morali imeti končni uporabniki možnost, da opredelijo finančne zgornje meje stroškov, nastalih z uporabo govornih storitev in storitev internetnega dostopa. Ta instrument bi moral biti na voljo brezplačno in bi moral vsebovati ustrezno obvestilo, ki ob približevanju mejne vrednosti omogoča ponoven ogled. Ko je dosežena zgornja meja, končni uporabniki ne bi smeli več prejemati teh storitev ali se jim ne bi smele več zaračunavati, razen če izrecno zahtevajo nadaljnje zagotavljanje po dogovoru s ponudnikom.

 

(58) Da bi se izognili neprijetnim presenečenjem ob prejemu računa, bi morali imeti končni uporabniki za vse naročniške storitve možnost, da vnaprej določijo finančne zgornje meje stroškov, nastalih z uporabo govornih storitev in storitev internetnega dostopa. Ta instrument bi moral vsebovati ustrezno obvestilo, ki bi ob približanju mejni vrednosti omogočal ponoven ogled.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(58a) Obdelava osebnih podatkov iz uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine bi morala biti skladna z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1a, ki ureja obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to uredbo in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih določijo države članice, ter z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij1b.

 

________________

 

1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

 

1b Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(58b) Obdelava osebnih podatkov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine bi morala biti skladna z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov1a.

 

__________________

 

1a UL L 8, 12.1.2001 str. 1.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59) Izkušnje iz držav članic in nedavna raziskava, ki jo je naročila Izvajalska agencija za potrošnike in zdravje, so pokazale, da dolga pogodbena obdobja in samodejno ali tiho podaljšanje pogodbe predstavljajo pomembne ovire pri spreminjanju ponudnika. Zaželeno je torej, da bi lahko končni uporabniki brez stroškov prekinili pogodbo šest mesecev po njeni sklenitvi. V tem primeru bi lahko ponudniki od končnih uporabnikov zahtevali, da poravnajo preostalo vrednost subvencionirane terminalske opreme ali vrednost drugih promocijskih akcij po načelu časovne sorazmernosti. Pogodbe, ki so bile tiho podaljšane, bi morale imeti možnost prekinitve z enomesečnim odpovednim rokom.

črtano

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi podprli zagotavljanje storitev po načelu „vse na enem mestu“ in olajšali nemoteno zamenjavo za končne uporabnike, bi moral postopek zamenjave ponudnika voditi sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij. Prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij ne bi smel zavlačevati ali ovirati postopka zamenjave. Čim bolj bi morali uporabljati samodejne postopke in zagotavljati visoko raven varstva osebnih podatkov. Razpoložljivost preglednih, natančnih in pravočasnih informacij o zamenjavi ponudnika bi morala okrepiti zaupanje končnih uporabnikov v zamenjavo in povečati njihovo pripravljenost do bolj aktivnega sodelovanja v konkurenčnem procesu.

(63) Da bi končnim uporabnikom olajšali nemoteno zamenjavo, bi moral biti organ BEREC pooblaščen za sprejetje smernic, s katerimi bi določil obveznosti sprejemnega in prenosnega ponudnika v postopku zamenjave in prenosa ter med drugim zagotovil, da prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij ne bi zavlačeval ali oviral postopka zamenjave, da bo postopek čim bolj samodejen in da bo zagotovljena visoka raven varstva osebnih podatkov. Smernice bi morale poleg tega obravnavati vprašanje, kako končnim uporabnikom zagotoviti kontinuiteto, tudi kar zadeva identifikacijske podatke, kot so elektronski naslovi, na primer z možnostjo storitve preusmerjanja elektronske pošte. Razpoložljivost preglednih, natančnih in pravočasnih informacij o zamenjavi ponudnika bi morala okrepiti zaupanje končnih uporabnikov v zamenjavo in povečati njihovo pripravljenost do bolj aktivnega sodelovanja v konkurenčnem procesu.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64) Pogodbe s prenosnimi ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi se morale samodejno prekiniti po zamenjavi ponudnika, ne da bi se od končnih uporabnikov zahtevala dodatna dejanja. V primeru predplačniških storitev bi se moral pozitiven saldo, ki ni bil porabljen, povrniti potrošniku, ki menja ponudnika.

črtano

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65) Končnim uporabnikom bi morala biti zagotovljena kontinuiteta pri menjavi pomembnih identifikacijskih podatkov, kot so elektronski naslovi. V ta namen in da se zagotovi, da se elektronska sporočila ne izgubijo, bi končni uporabniki morali imeti možnost, da v primerih, ko jim elektronski naslov zagotavlja prenosni ponudnik, brezplačno izberejo storitev preusmerjanja elektronske pošte, ki jo ponuja prenosni ponudnik storitve internetnega dostopa.

črtano

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(68) Da bi se upošteval razvoj trga in tehnični napredek, bi moralo biti Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeljeno pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da ustrezne dokumente istočasno, pravočasno in na ustrezen način predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

črtano

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70) Izvedbena pooblastila v zvezi s harmonizacijo in uskladitvijo odobritev za radiofrekvenčni spekter, značilnostmi maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, usklajevanjem med državami članicami glede dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra, podrobnejšimi tehničnimi in metodološkimi pravili o evropskih virtualnih dostopovnih izdelkih in zagotavljanjem internetnega dostopa ter smiselno upravljanja prometa in kakovosti storitev bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta25.

(70) Izvedbena pooblastila v zvezi s harmonizacijo in uskladitvijo odobritev za radiofrekvenčni spekter, značilnostmi maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk in merila poštene uporabe bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta25.

____________________

____________________

25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71) Da bi se zagotovila skladnost med cilji in ukrepi, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij v skladu s to uredbo, in nekaterimi posebnimi obstoječimi zakonodajnimi določbami ter da bi zakonodaja odražala ključne elemente razvijajoče se prakse odločanja, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2002/21/ES, direktivi 2002/20/ES in 2002/22/ES ter Uredbo št. 531/2012. To pomeni, da se Direktiva 2002/21/ES in z njo povezane Direktive uporabljajo v povezavi s to uredbo, uvedbo okrepljenih pristojnosti Komisije za zagotavljanje usklajenosti ukrepov, ki veljajo za evropske ponudnike elektronskih komunikacij s pomembno tržno močjo v okviru evropskega mehanizma posvetovanja, harmonizacijo meril, sprejetih pri ocenjevanju opredelitve in konkurenčnosti pomembnih trgov, prilagajanje sistema uradnega obveščanja v skladu z Direktivo 2002/20/ES v smislu enotne odobritve v EU ter razveljavitev določb o minimalni harmonizaciji pravic končnih uporabnikov iz Direktive 2002/22/ES, ki so ob popolni harmonizaciji, ki jo določa ta uredba, postale odvečne.

(71) Da bi se zagotovila skladnost med cilji in ukrepi, ki so potrebni za izpolnjevanje ciljev te uredbe, in nekaterimi posebnimi obstoječimi zakonodajnimi določbami, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2002/21/ES, direktivi 2002/20/ES in 2002/22/ES, uredbi št. 531/2012 in (ES) št. 1211/2009 ter Sklep št. 243/2012/EU. To pomeni harmonizacijo meril, sprejetih pri ocenjevanju opredelitve in konkurenčnosti pomembnih trgov, prilagajanje sistema uradnega obveščanja v skladu z Direktivo 2002/20/ES ter razveljavitev določb o minimalni harmonizaciji pravic končnih uporabnikov iz Direktive 2002/22/ES, ki so ob harmonizaciji, ki jo določa ta uredba, postale odvečne.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 72

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(72) Trg mobilnih komunikacij je v Uniji še vedno razdrobljen, saj ni mobilnih omrežij, ki bi krila vse države članice. Posledično morajo ponudniki storitev gostovanja, ki želijo domačim strankam, ki potujejo po Uniji, zagotavljati mobilne komunikacijske storitve, te storitve nabavljati po veleprodajnih cenah pri izvajalcih v obiskani državi članici. Te veleprodajne cene predstavljajo pomembno oviro pri zagotavljanju storitev gostovanja na cenovni ravni, ki bi ustrezala domačim mobilnim storitvam. Zato bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, ki bi olajšali zniževanje teh cen. Komercialni ali tehnični sporazumi med ponudniki storitev gostovanja, ki omogočajo virtualno razširitev pokritosti z njihovim omrežjem po vsej EU, so sredstvo za vključevanje veleprodajnih stroškov. Da bi se zagotovile primerne spodbude, bi bilo treba prilagoditi nekatere regulativne obveznosti iz Uredbe (ES) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta26. Zlasti če ponudniki storitev gostovanja prek svojih omrežij ali z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi o gostovanju zagotavljajo, da se vsem potrošnikom v Uniji samodejno nudijo tarife gostovanja na ravni domačih tarif, zanje ne bi smela veljati obveznost domačih ponudnikov, da svojim potrošnikom omogočijo dostop do storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja pri katerem koli alternativnem ponudniku gostovanja, pri čemer bi bilo treba upoštevati prehodno obdobje, če je bil tak dostop že dodeljen.

črtano

__________________

 

26 Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).

 

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73) Dvostranski ali večstranski sporazumi o gostovanju lahko mobilnemu operaterju omogočijo, da gostovanje domačih strank v omrežjih svojih partnerjev v veliki meri šteje za enakovredno zagotavljanju storitev takim strankam v lastnih omrežjih, kar ima posledične učinke na njegove maloprodajne cene za tako virtualno pokritost z lastnim omrežjem (on-net) po vsej Uniji. Taka ureditev na veleprodajni ravni bi lahko omogočila razvoj novih izdelkov gostovanja ter tako povečala izbiro in konkurenco na maloprodajni ravni.

črtano

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74) Digitalna agenda za Evropo in Uredba št. 531/2012 določata cilj politike, v skladu s katerim naj bi se razlika med cenami gostovanja in domačimi tarifami zniževala proti nič. V praksi to pomeni, da bi morali potrošniki, ki sodijo v eno od širših opazovanih kategorij domače potrošnje, opredeljenih na osnovi različnih domačih maloprodajnih paketov pogodbene stranke, med občasnimi potovanji po Uniji imeti možnost, da brez skrbi posnemajo tipičen vzorec domače potrošnje, povezan z njihovimi ustreznimi domačimi maloprodajnimi paketi, ne da bi pri tem imeli dodatne stroške poleg tistih, ki nastanejo v domačem okolju. Take širše kategorije se lahko opredelijo glede na trenutno komercialno prakso, na primer na osnovi razlikovanja med: predplačniki in naročniki pri domačih maloprodajnih paketih; paketi, ki vsebujejo samo storitve GSM (tj. govorni klici, SMS); paketi, prilagojenimi različnim obsegom porabe; paketi za podjetja oziroma potrošnike; maloprodajni paketi s cenami na porabljeno enoto in paketi, ki zagotavljajo „svežnje“ enot (npr. govornih minut, megabajtov prenosa podatkov) za standardno plačilo, ne glede na dejansko porabo. Raznovrstnost maloprodajnih tarifnih shem in paketov, ki so na voljo strankam na domačih mobilnih trgih po vsej Uniji, upošteva različne potrebe uporabnikov, povezane s konkurenčnim trgom. Taka prožnost na domačih trgih bi se morala odražati tudi v okolju gostovanja znotraj Unije, pri čemer je treba upoštevati, da so zaradi potrebe ponudnikov storitev gostovanja po veleprodajnih vložkih neodvisnih upravljavcev omrežij v različnih državah članicah omejitve s sklicevanjem na razumno uporabo, če za tako porabo storitev gostovanja veljajo domače tarife, še vedno lahko upravičene.

črtano

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Uvodna izjava 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(75) Čeprav naj bi ponudniki gostovanja predvsem sami ocenili razumen obseg gostujočih govornih klicev, sporočil SMS in prenosa podatkov, za katere bo v njihovih različnih maloprodajnih paketih veljala domača tarifa, bi morali nacionalni regulativni organi nadzirati, kako ponudniki gostovanja omejujejo razumno uporabo in zagotoviti, da so omejitve podrobno opredeljene glede na podrobno količinsko določene podatke v pogodbah na način, ki je potrošnikom jasen in razumljiv. Pri tem bi morali nacionalni regulativni organi v največji možni meri upoštevati ustrezne usmeritve BEREC. BEREC bi moral v svojih usmeritvah opredeliti različne vzorce uporabe, utemeljene z osnovnimi trendi uporabe govornih, podatkovnih in SMS storitev na ravni Unije ter razvoj pričakovanj, zlasti glede porabe brezžičnih podatkovnih storitev.

(75) Čeprav naj bi ponudniki gostovanja sami ocenili obseg gostujočih govornih klicev, sporočil SMS in prenosa podatkov, za katere bo v njihovih različnih maloprodajnih paketih veljala domača tarifa, lahko ne glede na odpravo maloprodajnih pristojbin za gostovanje do 15. decembra 2015 za uporabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po ustreznih domačih tarifah uporabijo klavzulo o pošteni uporabi s sklicevanjem na merila poštene uporabe. Ta merila bi se morala uporabljati tako, da bi se lahko potrošniki na rednih potovanjih po Uniji brez negotovosti ravnali po tipičnem vzorcu domače potrošnje, povezanim z njihovim domačim maloprodajnim paketom. Nacionalni regulativni organi bi morali nadzirati, kako ponudniki gostovanja uporabljajo omejitve poštene uporabe, in zagotoviti, da bi bile podrobno določene z navedbo podrobnih kvantificiranih podatkov v pogodbah na način, ki bo potrošnikom jasen in razumljiv. Pri tem bi morali nacionalni regulativni organi v največji možni meri upoštevati ustrezne, na rezultatih javnega posvetovanja temelječe usmeritve BEREC glede uporabe meril poštene uporabe v maloprodajnih pogodbah ponudnikov gostovanja. BEREC bi moral v svojih usmeritvah opredeliti različne vzorce uporabe, utemeljene z osnovnimi trendi uporabe govornih, podatkovnih in SMS storitev na ravni Unije ter razvoj pričakovanj, zlasti glede porabe brezžičnih podatkovnih storitev. Zgornje meje evrotarife bi se morale do izteka veljavnosti Uredbe (EU) št. 531/2012 še naprej uporabljati kot varnostna omejitev za pristojbine za porabo, ki presega pošteno uporabo.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76) Poleg tega bi moralo bistveno znižanje povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji pred kratkim omogočiti, da se pri dohodnih klicih odpravijo dodatni stroški gostovanja.

(76) Da bi zagotovili jasnost in pravno varnost, bi bilo treba kot datum dokončne odprave maloprodajnih dodatnih pristojbin za gostovanje, ki se je začela z Uredbo (ES) št. 717/2007, določiti 15. december 2015. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2015 in pred dokončno odpravo maloprodajnih dodatnih pristojbin poročati o potrebnih spremembah veleprodajnih cen ali veleprodajnih tržnih mehanizmov, pri čemer bi morala upoštevati tudi cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporabljajo za gostovanje v vsej Uniji.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(77) Da bi bile dejavnosti BEREC stabilne in strateško vodene, bi moral odbor regulatorjev BEREC zastopati stalno zaposleni predsednik, ki bi ga po odprtem izbirnem postopku, ki bi ga organiziral in upravljal Odbor regulatorjev ob pomoči Komisije, imenoval upravni odbor regulatorjev na podlagi dosežkov, spretnosti, poznavanja tržnih udeležencev in trgov elektronskih komunikacij ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo. Za imenovanje prvega predsednika odbora regulatorjev bi morala Komisija med drugim pripraviti ožji seznam kandidatov na podlagi dosežkov, spretnosti, poznavanja tržnih udeležencev in trgov elektronskih komunikacij ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo. Za naslednja imenovanja bi morala v poročilu, pripravljenem v skladu s to uredbo, preučiti možnost, da Komisija pripravi ožji seznam kandidatov. Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije bi zato morali sestavljati predsednik odbora regulatorjev, upravni odbor in upravni vodja.

črtano

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(78) Direktive 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredbi (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(78) Direktive 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, uredbi (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklep št. 243/2012/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Uvodna izjava 79

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(79) Komisija lahko vedno zahteva mnenje BEREC v skladu z Uredbo (ES) št. 1211/2009, če meni, da je to potrebno za izvajanje določb te uredbe.

(79) Komisija bi morala zahtevati mnenje BEREC v skladu z Uredbo (ES) št. 1211/2009, če je to potrebno za izvajanje določb te uredbe.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Uvodna izjava 79 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(79 a) Pregledati bi bilo treba regulativni okvir za elektronske komunikacije, k čemur je Evropski parlament pozval v svoji resoluciji o poročilu o izvajanju regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja1a. Pregled bi moral temeljiti na naknadnih ocenah učinka okvira od leta 2009, celovitem posvetovanju in temeljiti predhodni oceni pričakovanih učinkov predlogov, ki bi izhajali iz pregleda. Predloge bi bilo treba predstaviti dovolj zgodaj, da bi imel zakonodajalec čas, da bi jih ustrezno preučil in o njih razpravljal.

 

____________

 

1a P7_TA(2013)0454.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba določa regulativna načela in podrobna pravila, potrebna za dokončno vzpostavitev evropskega enotnega trga elektronskih komunikacij, na katerem:

1. Ta uredba določa pravila, potrebna za:

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) imajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij pravico, možnost in pobude za razvijanje, razširjanje in upravljanje svojih omrežij ter zagotavljanje storitev ne glede na sedež njihovega podjetja ali geografski položaj strank v Uniji,

(a) olajšanje praktičnega uveljavljanja pravice ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij do upravljanja svojih omrežij ter zagotavljanja storitev ne glede na sedež podjetja ali geografski položaj strank v Uniji prek harmoniziranega in poenostavljenega sistema obveščanja na podlagi harmonizirane predloge,

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) imajo državljani in podjetja pravico in možnost za dostop do konkurenčnih, varnih in zanesljivih komunikacijskih storitev ne glede na to, od kod iz Unije se zagotavljajo, ne da jih pri tem ovirajo čezmejne omejitve ali neupravičeni dodatni stroški.

(b) olajšanje praktičnega uveljavljanja pravice državljanov in podjetij do dostopa do konkurenčnih, varnih in zanesljivih komunikacijskih storitev s skupnimi pravili, ki bodo zagotavljala visoke standarde varstva, zasebnosti in varnosti njihovih osebnih podatkov, ne da bi jih pri tem ovirale čezmejne omejitve ali neupravičeni dodatni stroški in kazni.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) doseganje bolj usklajenega okvira Unije za harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacijske storitve;

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) postopno odpravo neupravičenih dodatnih stroškov za gostovanje v Uniji.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta uredba določa zlasti regulativna načela v povezavi z določbami direktiv št. 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, na podlagi katerih Komisija, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in pristojni nacionalni organi delujejo v okviru svojih pristojnosti:

2. Ta uredba določa zlasti regulativna načela v povezavi z določbami direktiv št. 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, na podlagi katerih Komisija, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) ter pristojni nacionalni in regionalni organi delujejo v okviru svojih pristojnosti:

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) da bi zagotovili poenostavljene, predvidljive in konvergenčne regulativne pogoje za ključne upravne in komercialne parametre, med drugim tudi kar zadeva sorazmernost posameznih obveznosti, ki se lahko naložijo na podlagi tržne analize;

črtano

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) da bi spodbujali vzdržno konkurenco na enotnem trgu in globalno konkurenčnost Unije ter zmanjšali sektorsko tržno ureditev glede na to, kdaj se ti cilji dosežejo;

črtano

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) da bi spodbujali naložbe in inovacij v nove in okrepljene visokozmogljive infrastrukture, ki segajo po vsej Uniji in ki lahko zadovoljijo spreminjajoče se povpraševanje končnih uporabnikov;

(c) da bi spodbujali naložbe in inovacije v nove in okrepljene visokozmogljive infrastrukture ter zagotovili, da se bodo širile po vsej Uniji in da bodo lahko zadovoljile spreminjajoče se povpraševanje končnih uporabnikov, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo;

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d) da bi poenostavili zagotavljanje inovativnih in visokokakovostnih storitev;

črtano

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

e) da bi zagotovili razpoložljivost in visoko učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne storitve, ki podpirata inovacije, naložbe, delovna mesta in koristi končnih uporabnikov ne glede na to, ali gre za splošne odobritve ali posamezne pravice uporabe;

črtano

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

f) da bi služili interesom državljanov in končnih uporabnikov pri povezljivosti, pri čemer bi spodbujali naložbene pogoje za večjo izbiro in kakovost dostopa do omrežij in storitev ter omogočali mobilnost v Uniji ter družbeno in ozemeljsko vključenost.

črtano

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Da se zagotovi upoštevanje splošnih regulativnih načel iz odstavka 2, ta uredba določa tudi podrobna pravila za:

črtano

(a) enotno odobritev EU za evropske ponudnike elektronskih komunikacij;

 

(b) nadaljnjo konvergenco regulativnih pogojev glede potrebnosti in sorazmernosti ukrepov, ki jih evropskim ponudnikom elektronskih komunikacij naložijo regulativni nacionalni organi;

 

(c) usklajeno zagotavljanje določenih veleprodajnih izdelkov za širokopasovne storitve na ravni Unije pod konvergenčnimi regulativnimi pogoji;

 

(d) usklajen evropski okvir za dodeljevanje usklajenega radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacijske storitve in s tem vzpostavljanje evropskega brezžičnega prostora;

 

(e) uskladitev pravil za pravice končnih uporabnikov in spodbujanje učinkovite konkurence na maloprodajnih trgih in s tem oblikovanje evropskega prostora potrošnikov za elektronske komunikacije;

 

(f) postopno odpravo neupravičenih dodatnih pristojbin za komunikacije znotraj Unije in gostujoče komunikacije v Uniji.

 

Obrazložitev

S prenosom pravic potrošnikov iz tega predloga uredbe v direktivo o univerzalnih storitvah ne bo več potrebe, da bi se ohranile v osnutku uredbe.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Določbe te uredbe ne posegajo v pravni red Unije o varstvu podatkov in v člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „evropski ponudnik elektronskih komunikacij“ pomeni podjetje s sedežem v Uniji, ki neposredno ali prek ene ali več hčerinskih podjetij zagotavlja ali namerava zagotavljati elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, preusmerjena v več kot eno državo članico, in ki se ne šteje za hčerinsko podjetje drugega ponudnika elektronskih komunikacij;

črtano

Obrazložitev

S temi določbami se uvaja izjemno zapleten sistem, ki vključuje nepredvidljivo nadzorno strukturo. O vsakem takem predlogu bi se bilo treba poglobljeno in temeljito posvetovati in ga nato preučiti pri pregledu celotnega okvira.

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „hčerinsko podjetje“ pomeni podjetje, v katerem lahko drugo podjetje neposredno ali posredno:

črtano

(i) uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic ali

 

(ii) imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

 

(iii) ima pravico do vodenja poslov podjetja;

 

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „enotna odobritev EU“ pomeni pravni okvir, ki se uporablja za evropske ponudnike elektronskih komunikacij po vsej Uniji na podlagi splošne odobritve v matični državi članici in v skladu s to uredbo;

črtano

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima evropski ponudnik elektronskih komunikacij glavni sedež.

črtano

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „glavni sedež“ pomeni kraj sedeža v državi članici, v kateri se sprejemajo glavne odločitve o naložbah in načinu zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij v Uniji;

črtano

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri evropski ponudnik elektronskih komunikacij zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja ali storitve;

črtano

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) usklajeni radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije“ pomeni radiofrekvenčni spekter, za katerega so pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo usklajeni na ravni Unije, zlasti v skladu z Odločbo 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, in ki je namenjen elektronskim komunikacijskim storitvam, razen radiodifuziji;

(8) harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije“ pomeni radiofrekvenčni spekter, za katerega so pogoji za razpoložljivost, učinkovitost in primarno uporabo harmonizirani na ravni Unije, v skladu z določbami Direktive 2002/21/ES in Odločbo 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, in ki je namenjen elektronskim komunikacijskim storitvam, razen radiodifuziji;

__________________

__________________

27 Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).

27 Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „maloobmočna brezžična dostopovna točka“ pomeni brezžično omrežno dostopovno opremo majhne moči in velikosti, ki deluje v majhnem dosegu, ki je lahko del javnega prizemnega mobilnega komunikacijskega omrežja ali ne in opremljena z eno ali več antenami z majhnim vizualnim učinkom, ki javnosti omogoča brezžični dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij ne glede na osnovno omrežno topologijo;

(9) „maloobmočna brezžična dostopovna točka“ pomeni brezžično omrežno dostopovno opremo majhne moči in velikosti, ki deluje v majhnem dosegu, uporablja licencirani spekter ali kombinacijo licenciranega in nelicenciranega spektra ter je lahko del javnega prizemnega mobilnega komunikacijskega omrežja ali ne in opremljena z eno ali več antenami z majhnim vizualnim učinkom, ki javnosti omogoča brezžični dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij ne glede na osnovno omrežno topologijo;

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) „radijsko lokalno omrežje“ (RLAN) pomeni brezžični dostopovni sistem majhne moči, ki obratuje v majhnem dosegu, z majhnim tveganjem motenja za druge take sisteme, ki jih v neposredni bližini uporabljajo drugi uporabniki, in ki uporablja spekter na neizključni podlagi, pri katerem so pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo za ta namen usklajeni na ravni Unije;

(10) „radijsko lokalno omrežje“ (RLAN) pomeni brezžični dostopovni sistem majhne moči, ki obratuje v majhnem dosegu, z majhnim tveganjem motenja za druge take sisteme, ki jih v neposredni bližini uporabljajo drugi uporabniki, in ki na nelicencirani podlagi uporablja spekter, pri katerem so pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo za ta namen harmonizirani na ravni Unije;

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) „virtualni širokopasovni dostop“ pomeni vrsto veleprodajnega dostopa do širokopasovnih omrežij, ki vključuje virtualno dostopovno povezavo do prostorov stranke prek katere koli dostopovne omrežne arhitekture, razen fizičnega razvezanega dostopa, ter prenosno storitev do opredeljenega nabora izročilnih točk, vključno s posebnimi omrežnimi elementi, posebnimi omrežnimi funkcijami in pomožnimi sistemi IT;

črtano

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) „povezljivostni izdelek z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ)“ pomeni izdelek, ki se zagotovi na izmenjavi IP in ki strankam omogoča, da vzpostavijo komunikacijsko povezavo IP med točko za medomrežno povezovanje in eno ali več fiksnimi omrežnimi priključnimi točkami, ter ki na podlagi posebnih parametrov opredeljenim ravnem omrežne zmogljivosti med koncema omogoča zagotavljanje posebnih storitev končnim uporabnikom na podlagi oskrbovanja z določeno zagotovljeno kakovostjo storitev;

črtano

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) „medkrajevne komunikacije“ pomenijo govorne ali sporočilne storitve, ki se zaključijo zunaj področij krajevne centrale in območja zaračunavanja, kot ga opredeljuje geografska območna koda v nacionalnem načrtu oštevilčenja;

črtano

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom in s tem povezavo med skoraj vsemi končnimi točkami, povezanimi z internetom, ne glede na omrežno tehnologijo, ki se uporablja;

(14) „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom in s tem povezavo med skoraj vsemi končnimi točkami interneta, ne glede na omrežne tehnologije ali terminalsko opremo, ki se uporablja;

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev ali katero koli drugo storitev, ki omogoča dostop do specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. do kombinacije le-teh, katerih tehnične lastnosti so konstantno nadzorovane, ali pošiljanje podatkov določenemu številu oseb ali končnih točk oz. prejemanju podatkov od le-teh; taka storitev se ne trži ali splošno uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev;

(15) „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev, ki je optimizirana za specifične vsebine, aplikacije ali storitve oz. kombinacije le-teh, se izvaja prek logično ločene zmogljivosti in temelji na strogem nadzoru dostopa za zagotavljanje povečane kakovosti od začetne do končne točke ter se ne trži ali uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev;

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) „sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, na katerega se prenese telefonska številka ali storitev;

črtano

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 2 a – odstavek 2 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) „prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, s katerega se prenese telefonska številka ali storitev.

črtano

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski ponudnik elektronskih komunikacij ima pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ter do uresničevanja pravic, povezanih z zagotavljanjem takih omrežij in storitev, v vsaki državi članici, v kateri posluje na podlagi enotne odobritve EU, za katero veljajo le zahteve o uradnem obveščanju iz člena 4.

1. Vsak ponudnik elektronskih komunikacij ima pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ter do uresničevanja pravic, povezanih z zagotavljanjem takih omrežij in storitev, v vsaki državi članici, v kateri posluje.

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če v tej uredbi ni določeno drugače in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 531/2012, za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij veljajo pravila in pogoji, ki se uporabljajo v vsaki zadevni državi članici v skladu s pravom Unije.

črtano

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Z odstopanjem od člena 12 Direktive 2002/20/ES se lahko od vsakega evropskega ponudnika elektronskih komunikacij zahteva, da plača upravne pristojbine, veljavne v državi članici gostiteljici, samo če njegov letni promet storitev elektronskih komunikacij v navedeni državi članici znaša več kot 0,5 % skupnega nacionalnega prometa elektronskih komunikacij. Pri zaračunavanju teh pristojbin se upošteva samo promet storitev elektronskih komunikacij v zadevni državi članici.

črtano

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Z odstopanjem od člena 13(1)(b) Direktive 2002/22/ES se lahko evropskemu ponudniku elektronskih komunikacij zaračunajo pristojbine za delitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v državi članici gostiteljici, samo če njegov letni promet storitev elektronskih komunikacij v navedeni državi članici znaša več kot 3 % skupnega nacionalnega prometa elektronskih komunikacij. Pri zaračunavanju teh pristojbin se upošteva samo promet storitev elektronskih komunikacij v zadevni državi članici.

črtano

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nacionalni regulativni organi različnih držav članic evropskega ponudnika elektronskih komunikacij v objektivno enakovrednih situacijah obravnavajo enako.

5. Nacionalni regulativni organi evropske ponudnike elektronskih komunikacij v enakovrednih situacijah obravnavajo enako, ne glede na to, v kateri državi imajo sedež.

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. V primeru spora med podjetji, v katerega je vključen evropski ponudnik elektronskih komunikacij in ki se nanaša na obveznosti, ki se uporabljajo po direktivah 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, tej uredbi ali Uredbi (EU) št. 531/2012 v državi članici gostiteljici, se lahko evropski ponudnik elektronskih komunikacij posvetuje z nacionalnim regulativnim organom v matični državi članici, ki lahko poda mnenje, s čimer zagotovi razvoj med seboj skladnih regulativnih praks. Nacionalni regulativni organ v državi članici gostiteljici pri odločanju o sporu čim bolj upošteva mnenje nacionalnega regulativnega organa matične države članice.

črtano

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. 7. Evropski ponudniki elektronskih komunikacij, ki imajo na dan začetka veljavnosti te uredbe pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v več kot eni državi članici, najpozneje do 1. julija 2016 predložijo uradno obvestilo iz člena 4.

črtano

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta oddelek se uporablja za usklajeni radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije.

1. Ta oddelek se uporablja za harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije v skladu z Direktivo 2002/21/ES, Odločbo št. 676/2002/ES in Sklepom št. 243/2012/EU.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta oddelek ne posega v pravico držav članic, da naložijo prispevke, s čimer zagotovijo čim bolj učinkovito uporabo virov spektra v skladu s členom 13 Direktive 2002/20/ES, ter da njihov radiofrekvenčni spekter organizirajo in uporabljajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe.

2. Ta oddelek ne posega v pravico držav članic, da naložijo prispevke, s čimer zagotovijo čim bolj učinkovito uporabo virov spektra v skladu s členom 13 Direktive 2002/20/ES, ter da svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo in uporabljajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe, pri čemer varujejo cilje splošnega interesa, kot sta kulturna raznovrstnost in medijski pluralizem.

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri izvrševanju pristojnosti, podeljenih s tem oddelkom, Komisija čim bolj upošteva vsa zadevna mnenja, ki jih izda Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG), ustanovljena s Sklepom Komisije 2002/622/ES28.

3. Pri izvrševanju pristojnosti, podeljenih s tem oddelkom, Komisija čim bolj upošteva vsa zadevna mnenja, ki jih izda Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG), ustanovljena s Sklepom Komisije 2002/622/ES28, in vse najboljše regulativne prakse, poročila ali mnenja, ki jih izda BEREC in se nanašajo na zadeve v njegovi pristojnosti.

_______________

______________

28 Sklep Komisije 2002/622/ES z dne 26. julija 2002 o ustanovitvi skupine za politiko radijskega spektra (UL L 198, 27.7.2002, str. 49).

28 Sklep Komisije 2002/622/ES z dne 26. julija 2002 o ustanovitvi skupine za politiko radijskega spektra (UL L 198, 27.7.2002, str. 49).

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Harmonizacija nekaterih vidikov, povezanih s prenosom ali zakupom individualnih pravic do uporabe radijskih frekvenc in njihovim trajanjem

 

1. Brez poseganja v Direktivo 2002/21/ES ali v uporabo pravil o konkurenci za podjetja velja za prenos ali zakup pravic do uporabe spektra ali delov spektra, določenih v členu 6(8) Sklepa št. 243/2012/EU, naslednje:

 

(a) države članice javno objavljajo tekoče podrobne podatke o vseh tovrstnih pravicah v standardizirani elektronski obliki;

 

(b) države članice ne smejo zavrniti prenosa ali zakupa obstoječemu imetniku pravic do takšne uporabe;

 

(c) v primerih, ki niso zajeti v točki (b), lahko države članice zavrnejo prenos samo, če ugotovijo, da obstaja očitno tveganje, da novi imetnik ne bo mogel izpolniti veljavnih pogojev za pravico do uporabe;

 

(d) v primerih, ki niso zajeti v točki (b), države članice ne smejo zavrniti zakupa, če se prenosnik zaveže, da bo še naprej odgovoren za izpolnjevanje veljavnih pogojev za pravico do uporabe.

 

2. Vse upravne pristojbine, naložene podjetjem v zvezi z obravnavo vloge za prenos ali najem spektra, skupaj krijejo samo upravne stroške, ki nastanejo pri obravnavi vloge, tudi v zvezi s pomožnimi koraki, kot je izdaja nove pravice do uporabe. Vsaka taka pristojbina se naloži na objektiven, pregleden in sorazmeren način, ki čim bolj zmanjša dodatne upravne stroške in povezane pristojbine. Za pristojbine, zaračunane v skladu s tem odstavkom, se uporablja člen 12(2) Direktive 2002/20/ES.

 

3. Vse pravice do uporabe spektra se podelijo za obdobje najmanj 25 let in v vsakem primeru za obdobje, primerno za spodbuditev naložb in konkurence in preprečevanje premajhne uporabe ali „kopičenja“ spektra. Države članice lahko pravice do uporabe podelijo za nedoločen čas.

 

4. Države članice lahko določijo sorazmeren in nediskriminacijski odvzem pravic, tudi pravic s trajanjem najmanj 25 let, da bi zagotovile učinkovito uporabo spektra, med drugim zaradi upravljanja spektra, državne varnosti, kršitve dovoljenja, harmonizirane spremembe uporabe pasu in neplačevanja prispevkov.

 

5. Trajanje vseh obstoječih pravic do uporabe spektra se podaljša na 25 let od datuma podelitve, pri čemer se ne posega v druge pogoje, povezane s pravico do uporabe in pravicami do uporabe za nedoločen čas.

 

6. Uvedba dovoljenja za najmanj 25 let ne bi smela ovirati možnosti regulatorjev, da izdajo začasna dovoljenja in dovoljenja za sekundarno uporabo v harmoniziranem pasu.

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nacionalni organi, pristojni za radiofrekvenčni spekter, prispevajo k razvoju brezžičnega prostora, v katerem se naložbeni in konkurenčni pogoji za visokohitrostne brezžične širokopasovne komunikacije zlivajo ter ki omogoča načrtovanje in zagotavljanje integriranih večozemeljskih omrežij in storitev ter ekonomije obsega, s čimer spodbuja inovacije, gospodarsko rast in dolgoročne koristi za končne uporabnike.

Nacionalni organi, pristojni za radiofrekvenčni spekter, brez poseganja v cilje splošnega interesa prispevajo k razvoju brezžičnega prostora, v katerem se naložbeni in konkurenčni pogoji za visokohitrostne brezžične širokopasovne komunikacije zbližujejo ter ki omogoča načrtovanje in zagotavljanje integriranih, interoperabilnih in odprtih večozemeljskih omrežij in storitev ter ekonomije obsega, s čimer spodbuja inovacije, gospodarsko rast in dolgoročne koristi za končne uporabnike.

Nacionalni pristojni organi za uporabo radiofrekvenčnega spektra ne izvajajo postopkov ali nalagajo pogojev, s katerimi bi evropskim ponudnikom elektronskih komunikacij neupravičeno preprečevali zagotavljanje integriranih elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v več državah članicah ali v vsej Uniji.

Nacionalni pristojni organi za uporabo radiofrekvenčnega spektra ne izvajajo postopkov ali nalagajo pogojev, s katerimi bi ponudnikom elektronskih komunikacij neupravičeno preprečevali zagotavljanje integriranih elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v več državah članicah ali v vsej Uniji. Ti organi zagotovijo, da razvoj takšnega brezžičnega prostora z ustvarjanjem motenj ne ovira po nepotrebnem delovanja obstoječih storitev ali aplikacij v zadevnih pasovih radiofrekvenčnega spektra ter v sosednjih pasovih.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pristojni nacionalni organi uporabljajo najmanj obremenjujoč odobritveni sistem za uporabo radiofrekvenčnega spektra na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminacijskih in sorazmernih meril, tako da po vsej Uniji čim bolj povečajo prožnost in učinkovitost uporabe radiofrekvenčnega spektra ter spodbujajo primerljive pogoje za integrirane večozemeljske naložbe in poslovanje evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij.

2. Pristojni nacionalni organi uporabljajo najmanj obremenjujoč odobritveni sistem za uporabo radiofrekvenčnega spektra na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminacijskih in sorazmernih meril, tako da po vsej Uniji čim bolj povečajo prožnost in učinkovitost uporabe radiofrekvenčnega spektra ter spodbujajo primerljive pogoje za integrirane večozemeljske naložbe in poslovanje ponudnikov elektronskih komunikacij.

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri določanju odobritvenih pogojev in postopkov za uporabo radiofrekvenčnega spektra pristojni nacionalni organi zagotavljajo zlasti enako obravnavo obstoječih in potencialnih operaterjev ter evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij in drugih podjetij.

3. Pri določanju odobritvenih pogojev in postopkov za uporabo radiofrekvenčnega spektra pristojni nacionalni organi zagotavljajo zlasti objektivno, pregledno in nediskriminacijsko obravnavo obstoječih in potencialnih operaterjev ter skupno uporabo, souporabo in nelicencirano uporabo spektra. Pristojni nacionalni organi prav tako zagotovijo soobstoj obstoječih in novih uporabnikov radijskega spektra. V ta namen opravijo celovito oceno učinka, v katero vključijo vse deležnike, in posvetovanja z njimi.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Brez poseganja v odstavek 5 nacionalni organi pri določanju odobritvenih pogojev in postopkov za podeljevanje pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra upoštevajo naslednja regulativna načela in jih po potrebi uskladijo:

4. Brez poseganja v odstavek 5 nacionalni organi pri določanju odobritvenih pogojev in postopkov za podeljevanje pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra upoštevajo naslednja regulativna načela in jih po potrebi uskladijo:

a) čim bolj povečati interes končnih uporabnikov, vključno z interesom ključnih potrošnikov za učinkovite dolgoročne naložbe in inovacije v brezžična omrežja in storitve ter učinkovito konkurenco;

a) čim bolj povečati interes končnih uporabnikov, vključno z interesom ključnih potrošnikov za učinkovite dolgoročne naložbe in inovacije v brezžična omrežja in storitve ter učinkovito konkurenco;

b) zagotoviti čim bolj učinkovito uporabo in upravljanje radiofrekvenčnega spektra;

b) zagotoviti čim bolj učinkovito uporabo in upravljanje radiofrekvenčnega spektra, pa tudi razpoložljivost nelicenciranega spektra;

c) zagotoviti predvidljive in primerljive pogoje za načrtovanje naložb v omrežje in storitve na večozemeljski osnovi in doseganje ekonomij obsega;

c) zagotoviti predvidljive in primerljive pogoje za dolgoročne naložbe v omrežje in storitve na večozemeljski osnovi in doseganje ekonomije obsega;

d) zagotoviti nujnost in sorazmernost predpisanih pogojev, vključno z objektivno oceno, ali je naložitev dodatnih pogojev, ki bi lahko koristili ali škodili nekaterim operaterjem, utemeljena;

d) zagotoviti nujnost in sorazmernost predpisanih pogojev, vključno z objektivno in pregledno oceno, ali je naložitev dodatnih pogojev, ki bi lahko koristili ali škodili nekaterim operaterjem, utemeljena;

e) zagotoviti široko ozemeljsko pokrivanje z visokohitrostnimi brezžičnimi širokopasovnimi omrežji ter visoko raven gostote in porabe s tem povezanih storitev.

e) zagotoviti široko ozemeljsko pokritost z visokohitrostnimi brezžičnimi širokopasovnimi omrežji ter visoko raven uveljavitve in uporabe s tem povezanih storitev, obenem pa upoštevati javni interes ter družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost spektra kot celote;

 

ea) zagotoviti, da se pri vsaki spremembi politike glede učinkovite uporabe spektra upošteva njen vpliv na javni interes v smislu škodljivih motenj in stroškov.

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da so na voljo informacije o pogojih za odobritev in postopkih za uporabo radiofrekvenčnega spektra, in deležnikom omogočijo, da med postopkom predstavijo svoja stališča.

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) tehnične lastnosti različnih razpoložljivih frekvenčnih pasov radiofrekvenčnega spektra,

(a) tehnične lastnosti ter trenutno in načrtovano uporabo različnih razpoložljivih frekvenčnih pasov radiofrekvenčnega spektra;

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) najučinkovitejšo uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b), pri čemer upoštevajo lastnosti zadevnega pasu oziroma pasov;

(a) najučinkovitejšo uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b), pri čemer upoštevajo lastnosti zadevnega pasu oziroma pasov ter sedanjo in načrtovano uporabo zadevnega pasu oziroma pasov;

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da prispevki za pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra (če obstajajo):

Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da prispevki za pravice do vseh vrst uporabe radiofrekvenčnega spektra (če obstajajo):

(a) približno odražajo družbeno in gospodarsko vrednost radiofrekvenčnega spektra, vključno s pozitivnimi zunanjimi učinki;

(a) približno odražajo družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost radiofrekvenčnega spektra, vključno s pozitivnimi zunanjimi učinki;

(b) preprečujejo preredko uporabo ter spodbujajo naložbe v zmogljivosti, pokrivanje in kakovost omrežij in storitev;

(b) preprečujejo preredko uporabo ter spodbujajo naložbe v zmogljivosti, pokrivanje in kakovost omrežij in storitev;

(c) preprečujejo diskriminacijo in zagotavljajo enake možnosti med operaterji, vključno z obstoječimi in potencialnimi operaterji;

(c) preprečujejo diskriminacijo in zagotavljajo enake možnosti med operaterji, vključno z obstoječimi in potencialnimi operaterji;

(d) dosegajo čim boljšo porazdelitev med takojšnimi in morebitnimi rednimi plačili, pri čemer se upošteva zlasti potreba po spodbujanju hitrega širjenja omrežja in uporabe radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b) in (e).

(d) dosegajo čim boljšo porazdelitev med vnaprejšnjimi in po možnosti rednimi plačili, pri čemer se upošteva zlasti potreba po spodbujanju hitrega širjenja omrežja in uporabe radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b) in (e);

 

(da) se plačajo ne več kot eno leto pred tem, ko lahko operaterji začnejo uporabljati radijski spekter.

 

Tehnični in regulativni pogoji v zvezi s pravicami do uporabe radijskega spektra so določeni in na voljo operaterjem in deležnikom pred začetkom postopka dražbe.

Ta odstavek ne posega v uporabo odstavka 5 glede kakršnih koli pogojev, katerih posledica so različne prispevke med operaterji, ki jih ti določijo za spodbujanje učinkovite konkurence.

Ta odstavek ne posega v uporabo odstavka 5 glede kakršnih koli pogojev, katerih posledica so različne prispevke med operaterji, ki jih ti določijo za spodbujanje učinkovite konkurence.

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če tehnični pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo usklajenega radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije omogočajo uporabo zadevnega radiofrekvenčnega spektra po režimu splošne odobritve, se pristojni nacionalni organi izogibajo nalaganju dodatnih pogojev ter preprečijo morebitno alternativno uporabo, ki bi ovirala učinkovito uporabo takega usklajenega režima.

1. Če tehnični pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije omogočajo uporabo zadevnega radiofrekvenčnega spektra po režimu splošne odobritve, se pristojni nacionalni organi izogibajo nalaganju dodatnih pogojev ter preprečijo morebitno alternativno uporabo, ki bi ovirala učinkovito uporabo takega harmoniziranega režima. To ne posega v določbe člena 2(8).

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pristojni nacionalni organi določijo časovnice za podelitev ali ponovno dodelitev pravic do uporabe ali za podaljšanje teh pravic pod pogoji obstoječih pravic, ki se uporabljajo za usklajeni radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije.

1. Ob polnem upoštevanju Direktive 2002/21/ES, zlasti členov 7, 8, 8a in 9, Določbe št. 676/2002/EU in Sklepa št. 243/2012/EU, zlasti členov 2, 3, 5 in 6, pristojni nacionalni organi določijo časovnice za podelitev ali ponovno dodelitev pravic do uporabe ali za podaljšanje teh pravic pod pogoji obstoječih pravic.

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Trajanje pravic do uporabe ali datumi za poznejše podaljšanje se določijo pravočasno pred zadevnim postopkom iz časovnice iz prvega pododstavka. Pri časovnicah, trajanjih in ciklih za podaljšanje se upoštevajo potreba po predvidljivem naložbenem okolju, dejanska možnost za sprostitev vseh zadevnih usklajenih novih pasov radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije in obdobje amortizacije s tem povezanih naložb pod konkurenčnimi pogoji.

črtano

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Da se zagotovi skladno izvajanje odstavka 1 v vsej Uniji in zlasti omogoči hkratna razpoložljivost brezžičnih storitev v Uniji, lahko Komisija z izvedbenimi akti:

2. Da se zagotovi skladno izvajanje odstavka 1 v vsej Uniji in zlasti omogoči hkratna razpoložljivost brezžičnih storitev v Uniji, Komisija z izvedbenimi akti, ki jih sprejme v enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe:

(a) določi skupno časovnico za vso Unijo ali časovnice, pri katerih so upoštevane okoliščine različnih kategorij držav članic, določi datum oziroma datume, do katerih se podelijo posamezne pravice do uporabe usklajenega pasu ali do kombinacije z dopolnilnimi usklajenimi pasovi ter dovoli dejanska uporaba spektra za izključno ali skupno zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih komunikacij po vsej Uniji;

(a) določi skupno časovnico za vso Unijo ali časovnice, pri katerih so upoštevane okoliščine različnih kategorij držav članic, določi datum oziroma datume, do katerih se podelijo posamezne pravice do uporabe harmoniziranega pasu ali do kombinacije z dopolnilnimi harmoniziranimi pasovi ter dovoli dejanska uporaba spektra za izključno ali skupno zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih komunikacij po vsej Uniji;

(b) določi minimalno trajanje pravic, ki se podelijo za usklajene pasove;

(b) določi minimalno trajanje pravic, ki se podelijo za harmonizirane pasove, na najmanj 25 let in v vsakem primeru za obdobje, primerno za spodbuditev naložb in konkurence in preprečevanje premajhne uporabe ali „kopičenja“ spektra, ali določi, da se pravice podelijo časovno neomejeno;

(c) pri pravicah, katerih trajanje ni časovno neomejeno, določi hkratni datum prenehanja veljavnosti ali podaljšanja za vso Unijo;

(c) pri pravicah, katerih trajanje ni časovno neomejeno, določi hkratni datum prenehanja veljavnosti ali podaljšanja za vso Unijo;

(d) opredeli datum prenehanja veljavnosti vseh obstoječih pravic do uporabe usklajenih pasovih, razen za brezžične širokopasovne komunikacije, oziroma pri pravicah za nedoločen čas, datum, do katerega se pravica do uporabe spremeni, da se omogoči zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih komunikacij.

(d) določi datum, do katerega se za pasove, harmonizirane za brezžične širokopasovne komunikacije, spremeni obstoječa pravica do uporabe spektra, da se omogoči zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih komunikacij.

Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) in brez poseganja v določbe člena 9(3) in (4) Direktive 2002/21/ES.

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi uskladi konec trajanja ali podaljšanja posamezne pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave v usklajenih pasovih, ki na dan sprejetja takšnih aktov že obstajajo, da se po vsej Uniji uskladi datum za podaljšanje ali ponovno odobritev pravic do uporabe takšnih pasov, vključno z morebitno uskladitvijo z datumom podaljšanja ali ponovne dodelitve drugih pasov, usklajenih z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 2 ali s tem odstavkom. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

V enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe Komisija sprejme na podlagi člena 8a(4) tudi izvedbene akte, s katerimi harmonizira konec trajanja ali podaljšanja posamezne pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave v harmoniziranih pasovih, ki na dan sprejetja teh aktov že obstajajo, da se po vsej Uniji uskladi datum za podaljšanje ali ponovno odobritev pravic do uporabe teh pasov, vključno z morebitno uskladitvijo z datumom podaljšanja ali ponovne dodelitve drugih pasov, harmoniziranih z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 2 ali s tem odstavkom. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Če izvedbeni akti iz tega odstavka opredeljujejo usklajeni datum podaljšanja ali ponovne dodelitve pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki je po datumu prenehanja veljavnosti ali podaljšanja obstoječih posameznih pravic do uporabe takega radiofrekvenčnega spektra v eni od držav članic, pristojni nacionalni organi te obstoječe pravice podaljšajo do usklajenega datuma na podlagi enakih predhodno veljavnih materialnopravnih pogojev za odobritev, vključno z vsemi rednimi veljavnimi prispevki.

Če izvedbeni akti iz tega odstavka opredeljujejo harmonizirani datum podaljšanja ali ponovne dodelitve pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki je po datumu prenehanja veljavnosti ali podaljšanja obstoječih posameznih pravic do uporabe takega radiofrekvenčnega spektra v eni od držav članic, se trajanje teh pravic podaljša brez poseganja v druge pogoje, ki so z njimi povezani.

Če se prvotno trajanje pravic s podaljšanjem, odobrenim v skladu z drugim pododstavkom, občutno podaljša, se pristojni nacionalni organi lahko odločijo, da je za podaljšanje trajanja pravic možna prilagoditev prej veljavnih odobritvenih pogojev, ki je potrebna glede na spremenjene okoliščine, vključno z uvedbo dodatnih prispevkov. Ti dodatni prispevki temeljijo na časovno sorazmerni uporabi kakršnega koli začetnega prispevka za prvotne pravice do uporabe, ki je bila izračunana izrecno glede na prvotno predvideno trajanje pravic.

 

Izvedbeni akti iz tega odstavka ne predpisujejo skrajšanja obstoječih pravic do uporabe v zadevnih državah članicah, razen izjem po členu 14(2) Direktive 2002/20/ES, in se ne uporabljajo za obstoječe pravice za nedoločen čas.

Izvedbeni akti iz tega odstavka ne predpisujejo skrajšanja obstoječih pravic do uporabe v zadevnih državah članicah, razen izjem po členu 14(2) Direktive 2002/20/ES, in se ne uporabljajo za obstoječe pravice za nedoločen čas.

Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2, lahko smiselno uporabi določbe tega odstavka za vse pravice do uporabe zadevnega usklajenega pasu za brezžične širokopasovne povezave.

Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2, lahko smiselno uporabi določbe tega odstavka za vse pravice do uporabe zadevnega harmoniziranega pasu za brezžične širokopasovne povezave.

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če nacionalni pristojni organi podelijo pravice do uporabe v usklajenem pasu pred sprejetjem izvedbenega akta v zvezi z navedenim pasom, opredelijo pogoje takšne podelitve, zlasti tiste, ki se nanašajo na trajanje, in sicer tako, da imetnike pravice do uporabe seznanijo z možnostjo, da lahko Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejme izvedbene akte o določitvi minimalnega trajanja teh pravic ali cikla hkratnega prenehanja trajanja ali podaljšanja za vso Unijo. Ta pododstavek se ne uporablja za podeljevanje pravic za neomejen čas.

Če nacionalni pristojni organi podelijo pravice do uporabe v harmoniziranem pasu pred sprejetjem izvedbenega akta v zvezi z navedenim pasom, opredelijo pogoje podelitve, in sicer tako, da imetnike pravice do uporabe seznanijo z možnostjo, da bo Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejela izvedbene akte za vso Unijo. Ta pododstavek se ne uporablja za podeljevanje pravic za neomejen čas.

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za usklajene pasove, za katere je bila v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2, določena skupna časovnica za podelitev pravic in dovolitev dejanske uporabe, pristojni nacionalni organi zagotovijo Komisiji pravočasne in dovolj podrobne informacije o svojih načrtih za zagotovitev skladnosti. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in postopke za zagotavljanje takšnih informacij. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Za harmonizirane pasove, za katere je bila v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2, določena skupna časovnica za podelitev pravic in dovolitev dejanske uporabe, pristojni nacionalni organi zagotovijo Komisiji pravočasne in dovolj podrobne informacije o svojih načrtih za zagotovitev skladnosti. Komisija v enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe sprejme izvedbeni akt, v katerem določi obliko in postopke za zagotavljanje teh informacij. Izvedbeni akt sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Skupni odobritveni postopek za podelitev posameznih pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra

 

1. Dve ali več držav članic lahko skupaj s Komisijo sodeluje pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 6 in 7 direktive o odobritvi za uvedbo skupnega odobritvenega postopka za podelitev posameznih pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, pri čemer se po potrebi upošteva morebitna skupna časovnica, določena v skladu s členom 12(2). Skupni odobritveni postopek izpolnjuje naslednja merila:

 

(a) posamezne nacionalne odobritvene postopke sprožijo in izvajajo pristojni nacionalni organi v skladu s skupnim časovnim okvirom;

 

(b) po potrebi se določijo skupni pogoji in postopki za izbiro in podelitev individualnih pravic med zadevnimi državami članicami;

 

(c) po potrebi se določijo skupni ali primerljivi pogoji, ki so povezani s posameznimi pravicami uporabe med zadevnimi državami članicami in med drugim omogočajo, da se operaterjem odobrijo usklajeni portfelji spektra glede na spektrske bloke, ki se dodelijo.

 

2. Če nameravajo države članice uvesti skupni odobritveni postopek, ustrezni pristojni nacionalni organi Komisiji in pristojnim organom sočasno omogočijo dostop do osnutka ukrepov. Komisija obvesti ostale države članice.

 

3. Skupnemu odobritvenemu postopku se lahko kadar koli priključijo druge države članice.

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) trajanje pravic do uporabe;

(c) trajanje pravic do uporabe, ki ni krajše od 25 let in je v vsakem primeru primerno dolgo za spodbuditev naložb in konkurence ter preprečevanje premajhne uporabe ali „kopičenja“ spektra;

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) pogoji za dodeljevanje, prenašanje ali kopičenje pravic do uporabe;

(j) pogoji za dodeljevanje, ponovno dodeljevanje, prenašanje ali kopičenje pravic do uporabe;

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izvedbene ukrepe, sprejete v skladu s členom 12;

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za enotno izvajanje splošnega režima odobritve za uvedbo, povezovanje in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija z izvedbenim aktom določi tehnične lastnosti za uvedbo, povezovanje in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, katerih spoštovanje bo zagotovilo nevsiljevanje teh točk med uporabo v različnih lokalnih okoljih. Komisija določi te tehnične lastnosti glede na največjo velikost, moč, elektromagnetne lastnosti in vizualni vpliv uporabljenih maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk. Te tehnične lastnosti za uporabo maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk morajo izpolnjevati najmanj zahteve iz Direktive 2013/35/EU30 in pragove, opredeljene v priporočilu Sveta št. 1999/519/ES31.

2. Za enotno izvajanje splošnega režima odobritve za uvedbo, povezovanje in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk v skladu z odstavkom 1 Komisija z izvedbenim aktom, ki se sprejme v enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe, določi tehnične lastnosti za uvedbo, povezovanje in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, katerih spoštovanje bo zagotovilo nevsiljevanje teh točk med uporabo v različnih lokalnih okoljih. Komisija določi te tehnične lastnosti glede na največjo velikost, moč, elektromagnetne lastnosti in vizualni vpliv uporabljenih maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk. Te tehnične lastnosti za uporabo maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk morajo izpolnjevati najmanj zahteve iz Direktive 2013/35/EU30 in pragove, opredeljene v priporočilu Sveta št. 1999/519/ES31.

__________________

__________________

30 Direktiva 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES (UL L 179, 29.6.2013, str. 1).

30 Direktiva 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES (UL L 179, 29.6.2013, str. 1).

31 Priporočilo Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljanja javnosti elektromagnetnim poljem, (od 0 Hz do 300 GHz), UL L 1999, 30.7.1999, str. 59.

31 Poročilo Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljanja javnosti elektromagnetnim poljem, (od 0 Hz do 300 GHz), UL L 1999, 30.7.1999, str. 59.

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Lastnosti, ki se določijo zato, da se lahko pri uvedbi, povezovanju in obratovanju maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk uporabijo določbe iz odstavka 1, ne posegajo v bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na dajanje takih izdelkov na trg32.

Tehnične lastnosti, ki se določijo zato, da se lahko pri uvedbi, povezovanju in obratovanju maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk uporabijo določbe iz odstavka 1, ne posegajo v bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na dajanje takih izdelkov na trg32.

__________________

__________________

32 Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

32 Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  141

Predlog uredbe

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17a

 

Visokokakovostni veleprodajni dostopovni izdelki, ki omogočajo zagotavljanje poslovnih komunikacijskih storitev

 

1. Nacionalni regulativni organi preučijo sorazmernost ukrepa, ki bi ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, ki imajo v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) znatno tržno moč na zadevnem trgu, kar zadeva zagotavljanje veleprodajnih visokokakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev, naložil obveznost, da objavijo referenčno veleprodajno ponudbo, ki upošteva smernice organa BEREC iz odstavka 2. Ta preučitev bi se morala opraviti v enem mesecu po objavi smernic organa BEREC.

 

2. Organ BEREC do 31. decembra 2015 po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice, v katerih opredeli elemente, ki jih mora vsebovati referenčna ponudba. Te smernice bi morale zajemati vsaj zaključne segmente zakupljenih vodov in lahko zajemajo druge poslovne veleprodajne dostopovne izdelke, za katere organ BEREC ob upoštevanju maloprodajnega in veleprodajnega povpraševanja ter najboljših regulativnih praks meni, da so ustrezni. Nacionalni regulativni organi lahko zahtevajo, da referenčna ponudba zajema dodatne elemente. Organ BEREC te smernice redno pregleduje glede na razvoj trga in tehnološki razvoj.

Predlog spremembe  142

Predlog uredbe

Člen 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  144

Predlog uredbe

Člen 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  145

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij pri komunikacijah znotraj Unije, ki se zaključijo v drugi državi članici, ne uporabljajo višjih tarif, razen če so take razlike objektivno upravičene:

črtano

a) kot so tarife, ki se uporabljajo za domače medkrajevne komunikacije, kar zadeva komunikacije v fiksnih omrežjih;

 

b) kot so evrotarife za regulirane komunikacije prek govornega in gostovanja SMS v skladu z Uredbo (ES) št. 531/2012, kar zadeva mobilne komunikacije.

 

Obrazložitev

Mednarodni klici s fiksnih in mobilnih telefonov trenutno predstavljajo deregulirana konkurenčna tržišča, ki ne potrebujejo regulacije s posredovanjem EU.

Predlog spremembe  146

Predlog uredbe

Poglavje 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Usklajene pravice končnih uporabnikov

Pravice uporabnikov do odprtega internetnega dostopa

Predlog spremembe 147

Predlog uredbe

Člen 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22

črtano

Čezmejno reševanje sporov

 

1. Izvensodni postopki, ki se uvedejo v skladu s členom 34(1) Direktive 2002/22/ES, se uporabljajo tudi pri sporih, ki se nanašajo na pogodbe med potrošniki ter drugimi končnimi uporabniki, če so takšni izvensodni postopki na voljo tudi njim, in ponudniki javnih elektronskih komunikacij s sedežem v drugi državi članici. Za spore, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2013/11/EU33, se uporabljajo določbe navedene direktive.

 

___________________

 

33 Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES, UL L 165 z dne 18. junija 2013, str. 63.

 

Obrazložitev

Poročevalec predlaga črtanje tega člena v okviru svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predloge sprememb člena 36.

Predlog spremembe  148

Predlog uredbe

Člen 23 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Svoboda do zagotavljanja in uporabe odprtega internega dostopa ter smiselno upravljanje prometa

Svoboda do zagotavljanja in uporabe odprtega internega dostopa ter upravljanje prometa

Predlog spremembe  149

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Končni uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev prost dostop do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo aplikacije in uporabljajo storitve po lastni izbiri.

1. Uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev prost dostop do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo in zagotavljajo aplikacije in storitve ter uporabljajo terminale po lastni izbiri, ne glede na lokacijo uporabnika ali ponudnika storitve oziroma lokacijo, izvor ali cilj storitve, informacij ali vsebin.

Končni uporabniki s ponudniki internetnih dostopovnih storitev prosto sklepajo sporazume o podatkovnih količinah in hitrostih ter v skladu s takimi sporazumi o podatkovnih količinah koristijo ponudbe ponudnikov spletnih vsebin, aplikacij in storitev.

 

Predlog spremembe  150

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Končni uporabniki lahko tudi prosto sklepajo dogovore s ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij in storitev o zagotavljanju specializiranih storitev z boljšo kakovostjo.

2. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev, ponudniki javnih elektronskih komunikacij in ponudniki vsebin, aplikacij in storitev lahko uporabnikom ponujajo specializirane storitve. Tovrstne storitve se ponujajo le, če zmogljivost omrežja dopušča, da se zagotavljajo poleg internetnih dostopovnih storitev, in če ne povzročajo bistvenega poslabšanja dostopnosti ali zmanjšanja kakovosti internetnih dostopovnih storitev. Ponudniki internetnega dostopa končnim uporabnikom ne razlikujejo med tovrstnimi storitvami.

Da bi omogočili zagotavljanje specializiranih storitev za končne uporabnike, ponudniki vsebin, aplikacij in storitev ter ponudniki javnih elektronskih komunikacij med seboj prosto sklepajo sporazume o prenosu podatkovnih količin ali prometu kot specializiranih storitvah z opredeljeno kakovostjo storitve ali namensko zmogljivostjo. Zagotavljanje specializiranih storitev ne povzroča ponavljajočega se ali neprestanega zmanjšanja splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

 

Predlog spremembe  151

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Izvajanje svoboščin iz odstavkov 1 in 2 se olajša z zagotavljanjem celovitih informacij v skladu s členom 25(1), členom 26(2) in členom 27(1) in (2).

4. Uporabniki prejmejo celovite informacije v skladu s členom 20(2), členom 21(3) in členom 21a Direktive 2002/22/ES, vključno z informacijami o vseh ukrepih upravljanja prometa, ki so bili uporabljeni in bi lahko vplivali na dostop in razširjanje informacij, vsebin, aplikacij in storitev, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.

Predlog spremembe  152

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. V okviru pogodbeno dogovorjenih podatkovnih količin ali hitrosti za internetne dostopovne storitve ponudniki teh storitev svoboščin iz odstavka 1 ne omejujejo z blokiranjem, upočasnjevanjem, poslabšanjem ali diskriminacijo specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh, razen v primerih, ko je treba uvesti primerne ukrepe za upravljanja prometa. Primerni ukrepi za upravljanje prometa so pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:

5. V okviru pogodbeno dogovorjenih podatkovnih količin ali hitrosti za internetne dostopovne storitve ponudniki teh storitev svoboščin iz odstavka 1 ne omejujejo z blokiranjem, upočasnjevanjem, spreminjanjem ali poslabšanjem specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh, razen v primerih, ko je treba uvesti ukrepe za upravljanje prometa. Ukrepi za upravljanje prometa so pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:

a) izvajanje zakonodajne določbe ali izvršitev sodbe sodišča oz. za preprečitev ali poskus preprečevanja resnih kaznivih dejanj;

a) izvršitev sodbe sodišča;

b) ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;

b) ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;

c) preprečitev prenosa neželenih komunikacij končnim uporabnikom, ki so se predhodno strinjali s takimi omejevalnimi ukrepi;

 

d) čim večje zmanjšanje učinkov začasnih ali izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.

d) preprečitev ali ublažitev učinkov začasnih ali izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.

 

Ukrepi za upravljanje prometa se ne ohranijo dlje, kot je nujno potrebno.

Za ustrezno upravljanje prometa se podatki obdelujejo samo, kot je to potrebno in sorazmerno za namene tega odstavka.

Brez poseganja v Direktivo 95/46 vključujejo ukrepi za upravljanje prometa samo tako obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna in sorazmerna za namene tega odstavka, ter so v skladu z Direktivo 2002/58, zlasti kar zadeva zaupnost komunikacij.

 

Ponudniki internetnih dostopovnih storitev vzpostavijo ustrezne, jasne, odprte in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb glede domnevnih kršitev tega člena. Tovrstni postopki ne posegajo v pravico uporabnikov, da zadevo posredujejo nacionalnemu regulativnemu organu.

Predlog spremembe  153

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nacionalni regulativni organi skrbno spremljajo svoboščine iz člena 23(1) in (2) ter zagotavljajo dejansko sposobnost končnih uporabnikov, da jih izvajajo, ter upoštevanje člena 23(5) in neprekinjeno razpoložljivost nediskriminacijskih internetnih dostopovnih storitev takšne kakovosti, ki odraža napredek v tehnologiji in ki je ne znižujejo specializirane storitve. V sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi spremljajo tudi učinke specializiranih storitev na kulturno raznovrstnost in inovacije. Nacionalni regulativni organi o spremljanju in svojih ugotovitvah letno poročajo Komisiji in organu BEREC.

1. Nacionalni regulativni organi pri izvajanju pooblastil iz člena 30a, kar zadeva člen 23, skrbno spremljajo upoštevanje člena 23(5) in neprekinjeno razpoložljivost nediskriminacijskih internetnih dostopovnih storitev takšne kakovosti, ki odraža napredek v tehnologiji. V sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi spremljajo tudi učinke na kulturno raznovrstnost in inovacije. Nacionalni regulativni organi letno objavljajo poročila o spremljanju in svojih ugotovitvah ter ta poročila posredujejo Komisiji in organu BEREC.

Predlog spremembe  154

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Da se kakovost storitve pri internetnih dostopovnih storitvah ne bi na splošno poslabšala oziroma da se zavaruje sposobnost končnih uporabnikov za dostop do vsebin ali informacij in njihovo širjenje ali za zaganjanje aplikacij in storitev po lastni izbiri, lahko nacionalni regulativni organi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo minimalne zahteve glede kakovosti storitev.

2. Da se kakovost storitve pri internetnih dostopovnih storitvah ne bi na splošno poslabšala oziroma da se zavaruje sposobnost uporabnikov za dostop do vsebin ali informacij in njihovo širjenje ali za zaganjanje aplikacij, storitev in programske opreme po lastni izbiri, lahko nacionalni regulativni organi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo minimalne zahteve glede kakovosti storitev in po potrebi druge parametre kakovosti storitev, kot jih določijo nacionalni regulativni organi.

Nacionalni regulativni organi pred naložitvijo takih zahtev Komisiji pravočasno pošljejo povzetek razlogov za ukrepanje, predvidene zahteve in predlagani potek ukrepanja. Dostop do teh informacij omogočijo tudi organu BEREC. Po pregledu informacij lahko Komisija poda pripombe ali priporočila, s katerimi zlasti zagotovi, da predvidene zahteve ne vplivajo negativno na delovanje notranjega trga. Ko Komisija prejme popolne informacije, se predvidene zahteve ne sprejmejo še dva meseca po tem, razen če se Komisija in nacionalni regulativni organ ne dogovorita drugače ali če Komisija nacionalni regulativni organ obvesti o skrajšanem roku za pregled ali če poda pripombe ali priporočila. Nacionalni regulativni organi čim bolj upoštevajo pripombe ali priporočila Komisije ter Komisijo in BEREC obvestijo o sprejetih zahtevah.

Nacionalni regulativni organi pred naložitvijo takih zahtev Komisiji pravočasno pošljejo povzetek razlogov za ukrepanje, predvidene zahteve in predlagani potek ukrepanja. Dostop do teh informacij omogočijo tudi organu BEREC. Po pregledu informacij lahko Komisija poda pripombe ali priporočila, s katerimi zlasti zagotovi, da predvidene zahteve ne vplivajo negativno na delovanje notranjega trga. Nacionalni regulativni organi čim bolj upoštevajo pripombe ali priporočila Komisije ter Komisijo in BEREC obvestijo o sprejetih zahtevah.

Predlog spremembe  155

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne pogoje za izvajanje obveznosti pristojnih nacionalnih organov po tem členu. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

3. V šestih mesecih od sprejetja te uredbe organ BEREC po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v tesnem sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice, ki opredeljujejo enotne pogoje za izvajanje obveznosti, ki jih imajo pristojni nacionalni organi v skladu s tem členom, vključno kar zadeva uporabo ukrepov za upravljanje prometa in spremljanje skladnosti.

Predlog spremembe  156

Predlog uredbe

Člen 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 24a

 

Pregled

 

Komisija v tesnem sodelovanju z organom BEREC pregleda delovanje določb o specializiranih storitvah in po javnem posvetovanju do [vstaviti datum tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] poroča in predloži morebitne ustrezne predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  157

Predlog uredbe

Člen 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Poročevalec predlaga črtanje tega člena v okviru svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predloge sprememb člena 36.

Predlog spremembe  158

Predlog uredbe

Člen 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Poročevalec predlaga črtanje tega člena v okviru svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predloge sprememb člena 36.

Predlog spremembe  159

Predlog uredbe

Člen 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Poročevalec predlaga črtanje tega člena v okviru svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predloge sprememb člena 36.

Predlog spremembe  160

Predlog uredbe

Člen 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Poročevalec predlaga črtanje tega člena v okviru svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predloge sprememb člena 36.

Predlog spremembe  161

Predlog uredbe

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Poročevalec predlaga popolno črtanje tega člena. Čeprav je zaželeno, da se zagotovi ustrezna zaščita potrošnikov v zvezi z vsemi elementi paketa, poročevalec meni, da to ni najboljši način, saj področje uporabe telekomunikacijskega okvira ostaja omejeno na elektronske komunikacijske storitve in omrežja. Selektivna širitev področja uporabe (kot je predlagana v členu 29) ustvarja pravno negotovost, katere odprava bi zahtevala dolg seznam predlogov sprememb po vsem preostalem okviru (ki pa niso predlagani).

Predlog spremembe  162

Predlog uredbe

Člen 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Poročevalec predlaga črtanje tega člena v okviru svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predloge sprememb člena 36.

Predlog spremembe  163

Predlog uredbe

Člen 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 30a

 

Nadzor in izvrševanje

 

1. Nacionalni regulativni organi imajo ustrezna sredstva za spremljanje in nadziranje skladnosti s to uredbo na svojem ozemlju.

 

2. Nacionalni regulativni organi poskrbijo, da so najnovejše informacije, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, javno dostopne, in sicer tako, da jih lahko zainteresirane strani pridobijo brez težav.

 

3. Nacionalni regulativni organi so pooblaščeni, da od podjetij, za katera veljajo obveznosti po tej uredbi, zahtevajo, da zagotovijo vse informacije, ki so pomembne za izvajanje in izvrševanje te uredbe. Ta podjetja take informacije na zahtevo zagotovijo hitro ter v skladu z roki in stopnjo podrobnosti, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ.

 

4. Nacionalni regulativni organi lahko posredujejo na lastno pobudo, da bi zagotovili skladnost s to uredbo.

 

5. Nacionalni regulativni organi vzpostavijo ustrezne, jasne, odprte in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb glede domnevnih kršitev člena 23. Nacionalni regulativni organi se na pritožbe odzovejo brez nepotrebnega odlašanja.

 

6. Če nacionalni regulativni organ ugotovi kršitev obveznosti, določenih v tej uredbi, zahteva takojšnjo odpravo te kršitve.

Predlog spremembe  164

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri evropskih ponudnikih elektronskih komunikacij se sankcije naložijo v skladu s poglavjem 2 glede na pripadajoče pristojnosti nacionalnih regulativnih organov v matični državi članici in državi članici gostiteljici.

črtano

Predlog spremembe  165

Predlog uredbe

Člen 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  166

Predlog uredbe

Člen 34 – točka 1

Direktiva 2002/20/ES

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V členu 3(2) se drugi pododstavek črta.

(1) Člen 3 se spremeni:

Predlog spremembe  167

Predlog uredbe

Člen 34 – točka 1 – točka a (novo)

Direktiva 2002/20/ES

Člen 3 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2. Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali elektronskih komunikacijskih storitev lahko velja samo splošna odobritev, ne da bi to posegalo v posebne obveznosti iz člena 6(2) ali v pravice uporabe iz člena 5. Od zadevnega podjetja se lahko zahteva, da predloži uradno obvestilo, ne zahteva pa se, da pred uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz te odobritve, od nacionalnega regulativnega organa pridobi izrecno odločbo ali drugi upravni akt. Podjetje lahko po uradnem obvestilu, če se to zahteva, začne z opravljanjem dejavnosti, po potrebi ob upoštevanju določb o pravicah uporabe iz členov 5, 6 in 7.

2. Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali elektronskih komunikacijskih storitev lahko velja samo splošna odobritev, ne da bi to posegalo v posebne obveznosti iz člena 6(2) ali v pravice uporabe iz člena 5. Če država članica meni, da je zahteva o uradnem obveščanju upravičena, lahko od podjetij zahteva, da predložijo uradno obvestilo organu BEREC, ne more pa zahtevati, da pred uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz te odobritve, od nacionalnega regulativnega organa ali katerega koli drugega organa pridobijo izrecno odločbo ali drugi upravni akt. Podjetje lahko po posredovanju uradnega obvestila organu BEREC, če se to zahteva, začne z opravljanjem dejavnosti, po potrebi ob upoštevanju določb o pravicah uporabe iz členov 5, 6 in 7.”

Od podjetij, ki zagotavljajo čezmejne elektronske komunikacijske storitve podjetjem, ki imajo sedež v več državah članicah, se zahteva samo en postopek z uradnim obvestilom na zadevno državo članico.

 

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02002L0020-20091219&qid=1395661859138&from=EN)

Obrazložitev

S standardiziranim uradnim obvestilom organu BEREC bi zagotovili, da različne države ne bi diskriminirale obratovalcev v podobnih okoliščinah in da bi se na enotnem trgu uporabljale dosledne regulativne prakse.

Predlog spremembe  168

Predlog uredbe

Člen 34 – točka 1 – točka b (novo)

Direktiva 2002/20/ES

Člen 3 – odstavek 3

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

3. V uradnem obvestilu iz odstavka 2 se zahtevata samo ena izjava, ki jo da pravna ali fizična oseba nacionalnemu regulativnemu organu o tem, da namerava začeti z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, in predložitev minimalnih informacij, ki so potrebne, da lahko nacionalni regulativni organ vodi evidenco ali seznam ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Te informacije morajo biti omejene na tiste, ki so potrebne za identifikacijo ponudnika, to so na primer matične številke podjetij, kontaktne osebe ponudnika, naslov ponudnika, kratek opis omrežja ali storitve in predvideni datum začetka opravljanja dejavnosti.

 

3. V uradnem obvestilu iz odstavka 2 se zahtevata samo ena izjava na usklajeni predlogi v obliki, določeni v delu D Priloge, ki jo da pravna ali fizična oseba organu BEREC o tem, da namerava začeti z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, in predložitev minimalnih informacij, ki so potrebne, da lahko organ BEREC in nacionalni regulativni organ vodita evidenco ali seznam ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Države članice ne smejo naložiti dodatnih ali ločenih zahtev o uradnem obveščanju.“

(http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2002L0020:20091219:SL:PDF)

Predlog spremembe  169

Predlog uredbe

Člen 34 – točka 1 – točka c (novo)

Direktiva 2002/20/ES

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(c) doda se naslednji odstavek:

 

„3a. Če države članice menijo, da je zahteva o uradnem obveščanju utemeljena, pošljejo Komisiji in drugim državam članicam v 12 mesecih od dneva začetka veljavnosti Uredbe št. [XX/2014]* utemeljeno uradno obvestilo. Komisija uradno obvestilo preuči in po potrebi v treh mesecih od datuma uradnega obvestila sprejme odločitev, s katero od zadevne države članice zahteva, da odpravi zahtevo o uradnem obveščanju.“

 

 

______________

 

* Uredba (EU) št. [XX/2014] Evropskega parlamenta in Komisije z dne … o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (UL L…, str. …).”

Predlog spremembe  170

Predlog uredbe

Člen 34 – točka 2 (novo)

Direktiva 2002/20/ES

Člen 10 – odstavek 6a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2) V členu 10 se doda nov odstavek 6a:

 

„6a. Nacionalni regulativni organ o vseh ukrepih, ki jih namerava sprejeti v skladu z odstavkoma 5 in 6, obvesti organ BEREC. V obdobju dveh mesecev od prejetja uradnega obvestila, v katerem nacionalni regulativni organ ne sme sprejeti končnega ukrepa, organ BEREC sprejme utemeljeno mnenje, če meni, da bi osnutek ukrepa oviral enotni trg. Organ BEREC vsa mnenja posreduje nacionalnemu regulativnemu organu in Komisiji. Nacionalni regulativni organ v največji možni meri upošteva mnenje organa BEREC in slednjega obvesti o vsakršnem končnem ukrepu. Organ BEREC ustrezno posodobi svoj register.“

Predlog spremembe  171

Predlog uredbe

Člen 34 – točka 3 (novo)

Direktiva 2002/20/ES

Priloga – del D (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3) V Prilogi se doda naslednji del D:

 

„D. Informacije, ki se zahtevajo v uradnem obvestilu v skladu s členom 3

 

Uradno obvestilo vsebuje izjavo o nameri zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, ki se ji priloži izključno naslednje informacije:

 

1. ime ponudnika,

 

2. pravni status, pravno obliko in številko vpisa v register ponudnika, če je vpisan v trgovinski ali podoben javni register,

 

3. naslov glavnega sedeža ponudnika,

 

4. kontaktno osebo,

 

5. kratek opis omrežij ali storitev, ki jih namerava zagotavljati,

 

6. zadevno državo članico in

 

7. predvideni datum začetka opravljanja dejavnosti.”

Predlog spremembe  172

Predlog uredbe

Člen 34 a (novo)

Sklep št. 243/2012/EU

Člen 6 – odstavek 8 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 34a

 

Spremembe Sklepa št. 243/2012/EU

 

V členu 6(8) Sklepa št. 243/2012/EU

 

se doda naslednji pododstavek:

 

„Države članice dovolijo prenos ali zakup vseh dodatnih usklajenih pasov na enaki osnovi, kot velja za pasove iz prvega pododstavka.”

Predlog spremembe  173

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 1

Direktiva 2002/21/ES

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V členu 1 se doda naslednji odstavek 6:

črtano

„Ta direktiva in posebne direktive se razlagajo in uporabljajo v povezavi z določbami Uredbe št. [XX/2014].”

 

Predlog spremembe  174

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2002/21/ES

Člen 2 – točka g

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1a) V členu 2 se spremeni točka g:

„nacionalni regulativni organ” pomeni organ ali organe, ki jih država članica zadolži za opravljanje katerekoli regulativne naloge, dodeljene v tej direktivi in v posebnih direktivah;

„nacionalni regulativni organ” pomeni organ, ki ga država članica zadolži za opravljanje regulativnih nalog, dodeljenih v tej direktivi in v posebnih direktivah;

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02002L0021-20090702&qid=1395662408159&from=EN)

Predlog spremembe  175

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 1 b (novo)

Direktiva 2002/21/ES

Člen 3 – odstavek 3a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1b) V členu 3 se odstavek 3a nadomesti z naslednjim:

3a. Brez poseganja v določbe odstavkov 4 in 5 nacionalni regulativni organi, ki so v skladu s členom 20 ali 21 te direktive pristojni za ex ante urejanje trga ali reševanje sporov med podjetji, delujejo neodvisno in ne prosijo nobenega drugega organa za navodila v zvezi z opravljanjem nalog, ki so jim bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti, oziroma tovrstnih navodil ne sprejemajo. Te organe je mogoče nadzirati v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. Samo pritožbeni organi, ustanovljeni v skladu s členom 4, so pristojni, da odložijo izvršitev ali razveljavijo odločitev nacionalnih regulativnih organov.

3a. Brez poseganja v določbe odstavkov 4 in 5 je vsak nacionalni regulativni organ pristojen vsaj za ex ante urejanje trga v skladu s členi 7, 7a, 15 in 16 te direktive in členi 9 do 13b Direktive 2002/19/ES; za številčenje, dodeljevanje imen in naslovov, kolokacijo in souporabo omrežnih elementov in povezanih naprav ter za reševanje sporov med podjetji v skladu s členi 10, 12, 20 in 21 te direktive ter za dostopnost tarif, kakovost storitve določenih podjetij, razčlenitev stroškov obveznosti univerzalne storitve, regulativni nadzor maloprodajnih storitev, pogodbe, preglednost in objavo informacij, kakovost storitve, zagotavljanje enakovrednega dostopa in izbire za končne uporabnike invalide ter enotno evropsko številko klica v sili, dostop do številk in storitev, zagotavljanje dodatnih zmogljivosti, lažjo menjavo ponudnika v skladu s členi 9, 11, 12, 17, 20, 20a, 21, 21a, 22, 23a, 26, 26a, 28, 29 in 30 Direktive 2002/22/ES ter vprašanja, povezana z odobritvijo v skladu z Direktivo 2002/20/ES, ter za Direktivo 2002/58/ES.

Države članice zagotovijo, da se lahko vodja nacionalnega regulativnega organa ali, kjer je to ustrezno, člani kolektivnega organa, ki v okviru nacionalnega regulativnega organa iz prvega pododstavka opravljajo funkcijo vodje ali njihovi namestniki razrešijo samo, če ne izpolnjuje/izpolnjujejo več pogojev, potrebnih za opravljanje njegovih/njihovih dolžnosti, ki so vnaprej določene v skladu z nacionalno zakonodajo. Sklep o razrešitvi vodje nacionalnega regulativnega organa ali, kjer to ustrezno, članov kolektivnega organa, ki opravljajo njegovo funkcijo, se ob razrešitvi objavi. Razrešeni vodja nacionalnega regulativnega organa ali, kjer to ustrezno, člani kolektivnega organa, ki opravljajo njegovo funkcijo, prejme/prejmejo utemeljitev razlogov za razrešitev in ima/imajo pravico zahtevati objavo utemeljitve, če do tega sicer ne bi prišlo, in ta se v takem primeru tudi objavi.

Vsak nacionalni regulativni organ deluje neodvisno in ne prosi nobenega drugega organa za navodila v zvezi z opravljanjem nalog, ki so mu bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti, oziroma tovrstnih navodil ne sprejema. Te organe je mogoče nadzirati v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. Samo pritožbeni organi, ustanovljeni v skladu s členom 4, so pristojni, da odložijo izvršitev ali razveljavijo odločitev nacionalnih regulativnih organov. Države članice zagotovijo, da se lahko vodja nacionalnega regulativnega organa ali, kjer je to ustrezno, člani kolektivnega organa, ki v okviru nacionalnega regulativnega organa iz prvega pododstavka opravljajo funkcijo vodje ali njihovi namestniki razrešijo samo, če ne izpolnjuje/izpolnjujejo več pogojev, potrebnih za opravljanje njegovih/njihovih dolžnosti, ki so vnaprej določene v skladu z nacionalno zakonodajo. Sklep o razrešitvi vodje nacionalnega regulativnega organa ali, kjer to ustrezno, članov kolektivnega organa, ki opravljajo njegovo funkcijo, se ob razrešitvi objavi. Razrešeni vodja nacionalnega regulativnega organa ali, kjer to ustrezno, člani kolektivnega organa, ki opravljajo njegovo funkcijo, prejme/prejmejo utemeljitev razlogov za razrešitev in ima/imajo pravico zahtevati objavo utemeljitve, če do tega sicer ne bi prišlo, in ta se v takem primeru tudi objavi.

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi iz prvega pododstavka ločene letne proračune. Ti dokumenti se javno objavijo. Države članice zagotovijo tudi, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezne finančne in človeške vire zato, da dejavno sodelujejo in prispevajo pri Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)1.

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi iz prvega pododstavka ločene letne proračune in da so proračuni ustrezni za izvajanje njihovih nalog. Vsak nacionalni regulativni organ objavi proračune in revidirane letne računovodske izkaze. Vsak nacionalni regulativni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti in razpolaga z zadostnim številom strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog. Države članice zagotovijo tudi, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezne finančne in človeške vire zato, da dejavno sodelujejo in prispevajo pri Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)1.

______________________

______________________

1 Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada

1 Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada

Obrazložitev

En nacionalni regulativni organ na državo članico s harmoniziranimi temeljnimi pristojnostmi in okrepljenimi viri ne bo le neposredno koristil nadzoru in izvrševanju okvira v državi članici, temveč bo tudi posredno podpiral skupno delo vseh nacionalnih regulativnih organov v organu BEREC.

Predlog spremembe  176

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 2 – točka a

Direktiva 2002/21/ES

Člen 7a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– (a) v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

črtano

1. „Če je cilj predvidenega ukrepa iz člena 7(3) naložitev, sprememba ali umik obveznosti za operaterja ob uporabi člena 16 te direktive v povezavi s členom 5 ter členoma 9 in 13 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) ter členom 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalni storitvi), lahko Komisija v enem mesecu, kot določa člen 7(3) te direktive, zadevni nacionalni regulativni organ in BEREC obvesti o razlogih, zaradi katerih meni, da bi osnutek ukrepa lahko predstavljal oviro za enotni trg, oziroma o resnih dvomih o njegovi združljivosti s pravom Unije, pri čemer po potrebi upošteva vsa priporočila, sprejeta na podlagi člena 19(1) te direktive v zvezi z usklajeno uporabo posebnih določb te direktive in posebnih direktiv. V takšnem primeru se osnutek ukrepa ne sprejme še nadaljnje tri mesece po uradnem obvestilu Komisije.ʼ

 

Obrazložitev

Da bi preprečili škodljive učinke na končne uporabnike, je treba znova potrditi pristojnost nacionalnih organov glede naloge usklajevanja uporabe posebnih določb te direktive in drugih posebnih direktiv.

Predlog spremembe  177

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 2 – točka b

Direktiva 2002/21/ES

Člen 7a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– (b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

črtano

'2. „V trimesečnem obdobju iz odstavka 1 Komisija, BEREC in zadevni nacionalni regulativni organ med seboj tesno sodelujejo, da bi določili najustreznejši in najučinkovitejši ukrep glede na cilje iz člena 8, pri čemer ustrezno upoštevajo mnenja tržnih udeležencev in potrebo po zagotovitvi razvoja med seboj skladne regulativne prakse. Če namerava predvideni ukrep naložiti, spremeniti ali preklicati obveznost za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij po Uredbi [XXX/2014] v državi članici gostiteljici, se lahko sodelovanja udeleži tudi nacionalni regulativni organ matične države članice.“

 

Predlog spremembe  178

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 2 – točka c

Direktiva 2002/21/ES

Člen 7a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

- (c) v odstavek 5 se vstavi naslednja točka (aa):

črtano

„(aa) „(aa) sprejme odločitev, s katero od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da osnutek ukrepa skupaj s posebnimi predlogi za njegove spremembe umakne, če namerava predvideni ukrep naložiti, spremeniti ali preklicati obveznost za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij po Uredbi [XXX/2014]”

 

Predlog spremembe  179

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 2 – točka d

Direktiva 2002/21/ES

Člen 7a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– (d) v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:

črtano

„člen 7(6) se uporablja v primerih, v katerih Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 5(aa).”

 

Predlog spremembe  180

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 2 a (novo)

Direktiva 2002/21/ES

Člen 8 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) V členu 8(4) se črta točka (g).

Predlog spremembe  181

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 2 b (novo)

Direktiva 2002/21/ES

Člen 9b – odstavek 3 – pododstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2b) V členu 9b(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Komisija lahko sprejme ustrezne izvedbene ukrepe za opredelitev pasov, za katere je dovoljen prenos ali zakup pravic uporabe radijskih frekvenc med podjetji. Ti ukrepi se ne nanašajo na frekvence, ki se uporabljajo za radiodifuzijo.

„3. Komisija sprejme ustrezne izvedbene ukrepe za olajšanje prenosa ali zakupa pravic uporabe radijskih frekvenc med podjetji. Ti ukrepi se sprejmejo v 12 mesecih od datuma začetka uporabe Uredbe [XXX/2014]*. Ti ukrepi ne zajemajo frekvenc, ki se uporabljajo za radiodifuzijo.

 

_____________

 

* Uredba (EU) št. XXX/20XX Evropskega parlamenta in Komisije z dne … o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (UL L XXX, XX.XX.20XX, str. X).”

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02002L0021-20090702&qid=1395662408159&from=EN)

Predlog spremembe  182

Predlog uredbe

Člen 35 – točka 4

Direktiva 2002/21/ES

Člen 19 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Brez poseganja v člen 9 te direktive ter člena 6 in 8 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) lahko Komisija ob ugotovitvi, da bi lahko razlike v tem, kako nacionalni regulativni organi opravljajo regulativne naloge, določene v tej direktivi, posebnih direktivah in Uredbi št. [XX/2014], predstavljale oviro za notranji trg, ter ob kar največjem upoštevanju mnenja BEREC izda priporočilo ali sklep o usklajeni uporabi določb te direktive, posebnih direktiv in Uredbe št. [XX/2014], da bi pospešila doseganje ciljev iz člena 8.”

 

„Brez poseganja v člen 9 te direktive ter člena 6 in 8 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) Komisija ob ugotovitvi, da bi lahko razlike v tem, kako nacionalni regulativni organi opravljajo regulativne naloge, določene v tej direktivi, posebnih direktivah in Uredbi št. [XX/2014], predstavljale oviro za notranji trg, ter ob kar največjem upoštevanju mnenja BEREC izda priporočilo ali sklep o usklajeni uporabi določb te direktive, posebnih direktiv in Uredbe št. [XX/2014], da bi pospešila doseganje ciljev iz člena 8.”

Predlog spremembe  183

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 2 – točka f a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) V drugem pododstavku člena 2 se dodajo naslednje točke:

 

„(fa) „sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, na katerega se prenese telefonska številka ali storitev;

 

(fb) „prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, s katerega se prenese telefonska številka ali storitev.”

Obrazložitev

Ta določba vnaša novo opredelitev „sprejemnega ponudnika javnih elektronskih komunikacij“ kot novo opredelitev v člen 2 direktive o univerzalnih storitvah.

Predlog spremembe  184

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – naslov

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1b) Naslov člena 20 se nadomesti z naslednjim:

„Pogodbe”

„Zahtevane informacije pri sklepanju pogodb”;

Predlog spremembe  185

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – odstavek -1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) V člen 20 se vstavi naslednji odstavek:

 

„-1a. Države članice zagotovijo, da se informacije iz odstavkov 1 in 1a posredujejo pred sklenitvijo pogodbe v jasni, izčrpni in preprosto dostopni obliki ter brez poseganja v zahteve iz direktive o pravicah potrošnikov* glede pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, in pogodb na daljavo. Potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, imajo dostop do izvoda pogodbe na trajnem nosilcu podatkov.

 

Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji ohranijo ali uvedejo jezikovne zahteve v zvezi s pogodbenimi informacijami, da bi potrošnikom ali drugim končnim uporabnikom, ki to zahtevajo, zagotovile lažje razumevanje teh informacij.

 

_________________

 

* Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).“

Predlog spremembe  186

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 d (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1d) Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, pri naročanju na storitve, s katerimi se zagotovi priključitev na javno elektronsko komunikacijsko omrežje in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, pravico do sklenitve pogodbe s podjetjem ali podjetji, ki takšno priključitev in/ali storitve zagotavljajo. V pogodbi se v jasni, razumljivi in lahko dostopni obliki navedejo najmanj naslednji podatki:

„1. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, pri naročanju na storitve, s katerimi se zagotovi priključitev na javno elektronsko komunikacijsko omrežje in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, pravico do sklenitve pogodbe s podjetjem ali podjetji, ki takšno priključitev in/ali storitve zagotavljajo. V pogodbi se navedejo najmanj naslednje informacije:

(a) ime in naslov ponudnika;

(a) ime, naslov in kontaktni podatki podjetja ter naslov in kontaktni podatki za morebitne pritožbe, če se med seboj razlikujejo;

(b) ponujene storitve, predvsem:

(b) glavne značilnosti ponujenih storitev, predvsem:

 

(i) posamezna tarifna shema ali tarifne sheme, za katere velja pogodba, in za vsako tarifno shemo vrste ponujenih storitev, vključno z obsegom komunikacij;

– ali in v kateri državi članici se zagotavlja dostop do storitev v sili in informacije o lokaciji kličočega in vse omejitve v zvezi z zagotavljanjem storitev v sili iz člena 26,

(ii) dostop do informacij o storitvah v sili in lokaciji kličočega za vse ustrezne ponujene storitve in vse omejitve v zvezi z zagotavljanjem storitev v sili iz člena 26,

– informacije o vseh drugih pogojih, ki omejujejo dostop do storitev in aplikacij in/ali njihovo uporabo, če so takšni pogoji dovoljeni v okviru nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti,

 

minimalne ravni kakovosti ponujene storitve, vključno z rokom za začetno priključitev ter po potrebi drugimi kazalci kakovosti storitev, kot jih določijo nacionalni regulativni organi,

(iii) minimalne ravni kakovosti ponujene storitve, vključno z rokom za začetno priključitev ter po potrebi drugimi kazalci kakovosti storitev, kot jih določijo nacionalni regulativni organi,

– informacije o vseh postopkih, ki jih vzpostavi podjetje za merjenje in oblikovanje prometa, da se tako izogne obremenitvi ali preobremenitvi omrežne povezave, in informacije o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitve,

 

vrste ponujenih vzdrževalnih del in zagotovljene storitve pomoči uporabnikom ter načini za vzpostavitev stika s to službo;

 

(iv) vrste zagotovljenih poprodajnih storitev, storitev vzdrževanja in storitev pomoči uporabnikom, vključno s tehničnimi informacijami, če je izvedljivo, o pravilnem delovanju terminalske opreme, ki jo izbere končni uporabnik, pogoji in pristojbinami za te storitve, ter načini za vzpostavitev stika s temi storitvami,

vse omejitve ponudnika glede uporabe zagotovljene terminalske opreme;

(v) vse omejitve, ki jih ponudnik naloži v zvezi z uporabo dobavljene terminalske opreme, vključno z informacijami o odklepanju terminalske opreme in vsemi pristojbinami v primeru prekinitve pogodbe pred iztekom minimalnega trajanja pogodbe;

 

(vi) vsakršne omejitve porabe reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po veljavnih domačih tarifah na podlagi sklicevanja na merila poštene uporabe, vključno s podrobnimi informacijami, kako se tovrstna merila poštene uporabe uporabljajo glede na glavne parametre cene, količine ali druge parametre zadevne tarifne sheme;

(c) če obstaja obveznost na podlagi člena 25, možnosti naročnika, ali bo vključil svoje osebne podatke v imenik, in zadevni podatki;

(c) če obstaja obveznost na podlagi člena 25, možnosti naročnika, ali bo vključil svoje osebne podatke v imenik, in možnosti, ki jih ima za preverjanje, popravljanje ali odstranitev svojih vnosov;

(d) podrobni podatki o cenah in tarifah, vključno z načini, na katere se lahko pridobijo ažurirane informacije o vseh veljavnih tarifah in dajatvah za vzdrževanje, možnimi načini plačila in vsemi razlikami v stroških glede na način plačila;

(d) podrobni podatki o cenah in tarifah, vključno z davki in morebitnimi dodatnimi pristojbinami, ter načini, na katere se lahko pridobivajo najnovejše informacije o vseh veljavnih tarifah in pristojbinah za vzdrževanje;

 

(da) ponujeni načini plačila in vse razlike v stroških, povezane z načinom plačila, ter razpoložljive zmogljivosti za zagotavljanje preglednosti računov in spremljanje porabe;

(e) trajanje pogodbe ter pogoji za podaljšanje in prekinitev izvajanja storitev in pogodbe, vključno:

(e) trajanje pogodbe ter pogoji za podaljšanje in prekinitev izvajanja storitev in pogodbe, vključno:

z vsako najkrajšo uporabo ali trajanjem, ki se zahteva za uporabo pogojev iz posebne ponudbe,

(i) z vsako najkrajšo uporabo ali trajanjem, ki se zahteva za uporabo pogojev iz posebne ponudbe,

z vsemi stroški glede prenosljivosti številk in drugih identifikatorjev;

(ii) z vsemi pristojbinami za menjavo in prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak, vključno z dogovori o nadomestilu in povračilu v primeru zamude ali zlorabe menjave,

z vsemi stroški, nastalimi zaradi prekinitve pogodbe, vključno z vsemi povračili stroškov glede terminalske opreme;

(iii) z vsemi pristojbinami, nastalimi zaradi predčasne prekinitve pogodbe, vključno z vsemi povračili stroškov, povezanih s terminalsko opremo, na podlagi običajnih metod za amortizacijo, in vsemi drugimi prednostmi posebnih ponudb po načelu časovno sorazmerne uporabe,

(f) vsak dogovor o nadomestilu in povračilu, ki velja, če niso izpolnjene ravni kakovosti storitev iz pogodbe;

(f) vsak dogovor o nadomestilu in povračilu – vključno, kadar je ustrezno, z izrecnim sklicevanjem na zakonsko določene pravice potrošnika –, ki velja, če niso izpolnjene ravni kakovosti storitev iz pogodbe;

(g) način uvedbe postopkov za reševanje sporov v skladu s členom 34;

(g) način uvedbe postopkov za reševanje sporov, vključno s čezmejnimi spori, v skladu s členom 34;

 

(ga) podrobnosti o tem, kako končni uporabniki invalidi pridobijo informacije o izdelkih in storitvah, ki so zasnovani za njih;

(h) vrsta ukrepov, ki so na voljo podjetju v primeru incidentov v zvezi z varnostjo in celovitostjo ali v primeru groženj in izpostavljenosti.

(h) vrsta ukrepov, ki so na voljo podjetju v primeru incidentov v zvezi z varnostjo in celovitostjo ali v primeru groženj in izpostavljenosti.

Države članice lahko zahtevajo tudi, da mora pogodba vključevati vse informacije, ki jih v ta namen lahko dajejo zadevni javni organi o uporabi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za razširjanje škodljive vsebine ter o načinih zaščite osebne varnosti, zasebnosti in osebnih podatkov iz člena 21(4) in ki se navezujejo na ponujeno storitev.”

Države članice lahko zahtevajo tudi, da mora pogodba vključevati vse informacije, ki jih v ta namen lahko posredujejo zadevni javni organi o uporabi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za razširjanje škodljive vsebine ter o načinih zaščite osebne varnosti, zasebnosti in osebnih podatkov iz člena 21(4) in ki se navezujejo na ponujeno storitev.”

Predlog spremembe  187

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 e (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1e) V člen 20 se vstavi naslednji odstavek:

 

„1a. Če pogodba vključuje zagotavljanje internetnih dostopovnih in podatkovnih storitev, vsebuje poleg informacij iz odstavka 1 tudi naslednje:

 

(a) podrobnosti o oblikovanju cen za enoto in za velike količine podatkov ter morebitnih veljavnih pragovih, ki se nanašajo na določeno tarifno shemo ali tarifne sheme, za katere velja pogodba. Za količine podatkov nad pragovi oblikovanje cen za enoto ali velike količine na ad hoc ali stalni osnovi ter vse morebitne omejitve hitrosti prenosa podatkov, ki se lahko uporabljajo za določeno tarifno shemo ali tarifne sheme, za katere velja pogodba;

 

(b) načine, kako lahko končni uporabniki spremljajo trenutno porabo ter ali in kako je mogoče določiti prostovoljne omejitve;

 

(c) za fiksne podatkovne povezave običajno razpoložljivo minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov na glavni lokaciji končnega uporabnika;

 

(d) za mobilne podatkovne povezave ocenjeno minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov pri priključitvi prek brezžičnega omrežja ponudnika v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče;

 

(e) druge parametre kakovosti storitev, kot so opredeljeni v členu 24(2) Uredbe (EU) št. .../...*;

 

(f) informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik vzpostavi za merjenje in oblikovanje prometa, vključno z navedbo uporabljenih metod nadzora komunikacij, ki se uporabljajo kot smiselni ukrepi za upravljanje prometa, ter informacije o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitev, zasebnost končnih uporabnikov in varstvo osebnih podatkov ter

 

(g) jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, hitrost in drugi parametri kakovosti storitev dejansko vplivajo na internetne dostopovne storitve, zlasti uporabo vsebin, aplikacij in storitev.

 

__________________

 

* UL: prosimo, vstavite številko te uredbe.”

Predlog spremembe  188

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 f (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1f) Člen 20(2) se črta.

2. Države članice zagotovijo, da imajo naročniki pravico, da ob objavi sprememb pogodbenih pogojev, ki so jih predlagala podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve, odstopijo od pogodbe brez pogodbene kazni. Naročnike je treba o vsaki taki spremembi obvestiti v primernem roku, najmanj pa en mesec vnaprej, hkrati pa jih je treba obvestiti tudi o njihovi pravici do odstopa od takih pogodb brez pogodbene kazni, če novih pogojev ne sprejmejo. Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi lahko določijo obliko takšnega obvestila.

 

Obrazložitev

Poročevalec predlaga nov člen 20a o trajanju in prekinitvi pogodbe, ki vsebuje to določbo.

Predlog spremembe  189

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 g (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – odstavek 2 a (novo)

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1g) V členu 20 se doda naslednji odstavek:

 

„2a. Države članice lahko za pogodbe, za katere se uporablja ta člen, ohranijo zahteve v zvezi s pogodbenimi informacijami ali uvedejo dodatne.”

Predlog spremembe  190

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek – točka 1 h (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1h) V členu 20 se doda naslednji odstavek:

 

„2b. Organ BEREC izda smernice za pripravo standardnih predlog pogodbenih informacij, ki vsebujejo podatke, zahtevane v odstavkih 1 in 1a tega člena.

 

Nacionalni regulativni organi lahko določijo dodatne zahteve glede vsebine in oblike pogodbenih informacij, ki se objavijo, ter načina objave, zlasti glede hitrosti prenosa podatkov, pri tem pa dosledno upoštevajo smernice organa BEREC za načine merjenja hitrosti ter vsebino in obliko informacij, ki se objavijo, in način objave, kot je določeno v členu 21(3a).”

Predlog spremembe  191

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 i (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 20 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1i) Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 20a

 

Trajanje in odpoved pogodbe

 

1. Države članice zagotovijo, da se pogodbe med potrošniki in ponudniki javnih elektronskih komunikacij sklenejo za največ 24 mesecev. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij omogočijo končnim uporabnikom sklenitev pogodb za 12 mesecev.

 

2. Potrošnik ima pravico, da v skladu z Direktivo 2011/83/EU odstopi od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, v roku 14 dni od sklenitve.

 

3. Če pogodba ali nacionalno pravo omogočata, da se pogodbena obdobja za določen čas (v nasprotju z minimalnim trajanjem) samodejno podaljšajo, ponudnik javnih elektronskih komunikacij potrošnika o tem pravočasno obvesti, tako da ima potrošnik najmanj mesec dni, da nasprotuje samodejnemu podaljšanju. Če potrošnik samodejnemu podaljšanju ne nasprotuje, se pogodba šteje za pogodbo s podaljšanjem za nedoločen čas, ki jo potrošnik lahko kadar koli prekine z enomesečnim odpovednim rokom, ne da bi imel zaradi tega poleg stroškov zagotavljanja storitve med odpovednim rokom še druge stroške.

 

4. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki pravico do brezplačne prekinitve pogodbe po obvestilu o spremenjenih pogodbenih pogojih, ki jih predlaga ponudnik javnih elektronskih komunikacij, razen če predlagane spremembe koristijo izključno končnemu uporabniku. Ponudniki o vsaki takšni spremembi potrošnike obvestijo v primernem roku, tj. najmanj en mesec vnaprej, ter jih hkrati seznanijo s pravico do brezplačne prekinitve pogodbe, če novih pogodbenih pogojev ne sprejmejo. Smiselno se uporablja odstavek 2.

 

5. Vsako bistveno neprestano ali redno ponavljajoče se razhajanje med dejansko uspešnostjo glede hitrosti ali drugih parametrov kakovosti storitev in uspešnostjo, ki jo navede ponudnik javnih elektronskih komunikacij v skladu s členom 20, se šteje za neskladnost uspešnosti za namene določitve pravnih sredstev, ki so na voljo potrošniku v skladu z nacionalno zakonodajo.

 

6. Države članice zagotovijo, da naročnina na dodatne storitve, ki jih zagotavlja isti ponudnik javnih elektronskih komunikacij, ne pomeni, da začne ponovno teči prvotno pogodbeno obdobje, razen če se dodatne storitve ponudijo po posebno ugodni ceni, ki je na voljo le, če začne obstoječe pogodbeno obdobje ponovno teči.

 

7. Države članice zagotovijo, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij uporabljajo pogoje in postopke za prekinitev pogodbe, ki ne ovirajo menjave ponudnika storitev in ne odvračajo od nje.

 

8. Če paket storitev, ki se ponujajo potrošnikom, vključuje vsaj povezavo do elektronskega komunikacijskega omrežja ali eno elektronsko komunikacijsko storitev, se za vse dele paketa uporabljajo določbe iz tega člena.

 

9. Države članice lahko za pogodbe, za katere se uporablja ta člen, ohranijo zahteve za zagotovitev višje ravni varstva potrošnikov ali uvedejo dodatne.”;

Predlog spremembe  192

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 j (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 21

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1j) člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

„Člen 21

„1. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi nacionalni regulativni organi naložijo podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, obveznost objave preglednih, primerljivih, ustreznih in ažuriranih informacij o veljavnih cenah in tarifah, o vseh stroških, povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o standardnih pogojih za dostop do in uporabo storitev, ki jih zagotavlja končnim uporabnikom in potrošnikom v skladu s Prilogo II. Take informacije se objavijo v jasni, izčrpni in preprosto dostopni obliki. Nacionalni regulativni organi lahko določijo dodatne obveznosti glede načina objave teh informacij.

„1. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi nacionalni regulativni organi naložijo podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, obveznost objave preglednih, primerljivih, ustreznih in ažuriranih informacij o veljavnih cenah in tarifah, o vseh stroških, povezanih s predčasno prekinitvijo pogodbe, ter o standardnih pogojih za dostop do in uporabo storitev, ki jih zagotavljajo končnim uporabnikom v skladu s Prilogo II. Take informacije se objavijo v jasni, izčrpni in preprosto dostopni obliki ter se redno posodabljajo. Vse razlike v pogojih, ki veljajo za potrošnike in druge končne uporabnike, ki to zahtevajo, se izrecno navedejo. Nacionalni regulativni organi lahko določijo dodatne zahteve glede načina objave teh informacij, ki lahko vključujejo zlasti uvedbo jezikovnih zahtev, da se zagotovi razumljivost teh informacij potrošnikom in končnim uporabnikom, ki to zahtevajo. Države članice zagotovijo, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij te informacije pred objavo na zahtevo predložijo nacionalnim regulativnim organom.

2. Nacionalni regulativni organi spodbujajo zagotavljanje informacij, ki omogočijo končnim uporabnikom in potrošnikom, da neodvisno ocenijo stroške alternativnih vzorcev uporabe, na primer z interaktivnimi vodili ali podobnimi tehnikami. V primeru, da te možnosti na trgu niso dostopne brezplačno ali po razumni ceni, države članice zagotovijo, da jih nacionalni regulativni organi lahko dajo na voljo sami ali prek javnega naročila tretjim osebam. Tretje osebe imajo pravico do brezplačne uporabe informacij, ki jih objavijo podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, za prodajo ali dajanje na voljo takšnih interaktivnih vodil ali podobnih tehnik.

2. Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da imajo potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, dostop do neodvisnih ocenjevalnih orodij, ki jim omogočijo primerjavo učinkovitosti dostopa do elektronskega komunikacijskega omrežja in elektronskih komunikacijskih storitev ter stroškov alternativnih vzorcev uporabe. V primeru, da te možnosti na trgu niso dostopne brezplačno ali po razumni ceni, države članice zagotovijo, da jih nacionalni regulativni organi lahko dajo na voljo sami ali prek javnega naročila tretjim osebam. Tretje osebe imajo pravico do brezplačne uporabe informacij, ki jih objavijo podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, za prodajo ali dajanje na voljo takšnih neodvisnih ocenjevalnih orodij.

 

2a. Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi pod vodstvom organa BEREC in po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi vzpostavijo prostovoljno certifikacijsko shemo za interaktivna primerjalna spletna mesta, vodnike ali podobna orodja, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in sorazmernih zahtevah, zlasti na neodvisnosti od ponudnikov javnih elektronskih komunikacij.

3. Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni regulativni organi podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, naložijo obveznost, da med drugim:

3. Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni regulativni organi podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, naložijo obveznost, da med drugim:

(a) zagotovijo naročnikom informacije o veljavnih tarifah glede katere koli številke ali storitve, ki je predmet posebnih pogojev oblikovanja cen; nacionalni regulativni organi lahko glede na posamezne kategorije storitev zahtevajo, da se takšne informacije posredujejo neposredno pred priključitvijo klica;

(a) zagotovijo končnim uporabnikom informacije o veljavnih tarifah glede katere koli številke ali storitve, ki sta predmet posebnih pogojev oblikovanja cen; nacionalni regulativni organi lahko glede na posamezne kategorije storitev zahtevajo, da se takšne informacije posredujejo neposredno pred priključitvijo klica;

(b) obvestijo naročnike o vseh spremembah glede dostopa do storitev v sili ali do informacij o lokaciji kličočega v okviru storitve, na katero so naročeni;

(b) zagotovijo končnim uporabnikom informacije o dostopu do storitev v sili in o lokaciji kličočega za vse ustrezne ponujene storitve in vse omejitve pri zagotavljanju storitev v sili po členu 26 ter zagotovijo, da se vse spremembe takoj sporočijo;

(c) obvestijo naročnike o vseh spremembah glede pogojev, ki omejujejo dostop do storitev in aplikacij in/ali njihovo uporabo, če so takšni pogoji dovoljeni v okviru nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti;

 

(d) zagotovijo informacije o vseh postopkih, ki jih vzpostavi ponudnik za merjenje in oblikovanje prometa, da se tako izogne obremenitvi ali preobremenitvi omrežne povezave, in o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitve;

 

 

(da) zagotovijo informacije o internetnih dostopovnih storitvah, če se ponujajo, pri čemer navedejo:

 

(i) za fiksne podatkovne povezave običajno razpoložljivo minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče; za mobilne podatkovne povezave ocenjeno minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov pri priključitvi prek brezžičnega omrežja ponudnika v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče;

 

(ii) podrobnosti o oblikovanju cen za enoto ali za velike količine podatkov ter morebitne veljavne pragove. Za količine podatkov nad pragovi: oblikovanje cen za enoto ali velike količine na ad hoc ali stalni osnovi ter vse morebitne omejitve hitrosti prenosa podatkov;

 

(iii) načine, kako lahko končni uporabniki spremljajo trenutno porabo ter ali in kako je mogoče določiti prostovoljne omejitve;

 

(iv) jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, hitrost in drugi parametri kakovosti storitev dejansko vplivajo na uporabo internetnih dostopovnih storitev, zlasti uporabo vsebin, aplikacij in storitev;

 

(v) informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik vzpostavi za merjenje in oblikovanje prometa, kot je določeno v členu 23(5) Uredbe (EU) št. .../...*, vključno z navedbo uporabljenih metod nadzora komunikacij, ki se uporabljajo kot primerni ukrepi za upravljanje prometa, ter informacije o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitev, zasebnost končnih uporabnikov in varstvo osebnih podatkov;

(e) obvestijo naročnike o njihovi pravici, da se odločijo, ali bodo svoje osebne podatke vključili v imenik, in o vrstah zadevnih podatkov v skladu s členom 12 Direktive 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah); ter

(e) obvestijo potrošnike in po potrebi druge končne uporabnike o njihovi pravici, da se odločijo, ali bodo svoje osebne podatke vključili v imenik, in o vrstah zadevnih podatkov v skladu s členom 12 Direktive 2002/58/ES; ter

(f) redno obveščajo naročnike invalide o podrobnostih njim namenjenih izdelkov in storitev.

(f) redno obveščajo potrošnike invalide in po potrebi druge končne uporabnike o podrobnostih njim namenjenih izdelkov in storitev ter o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje enakovrednega dostopa;

Če se zdi potrebno, lahko nacionalni regulativni organi spodbujajo samoregulativne ali koregulativne ukrepe, preden naložijo kakršno koli obveznost.

Če se zdi potrebno, lahko nacionalni regulativni organi spodbujajo samoregulativne ali koregulativne ukrepe, preden naložijo kakršno koli obveznost. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede vsebine in oblike informacij, ki se objavijo, in načina objave, pri tem pa dosledno upoštevajo smernice organa BEREC iz odstavka 3a tega člena.

 

3a. Organ BEREC po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v tesnem sodelovanju s Komisijo do ...* določi splošne smernice za načine merjenja hitrosti internetnih dostopovnih storitev, parametre kakovosti storitev, ki se merijo (med drugim dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, kakovost, kot jo dojemajo uporabniki), in metode za njihovo merjenje glede na čas ter vsebino in obliko informacij, ki se objavijo, in način objave, vključno z morebitnimi mehanizmi za potrjevanje kakovosti, da se končnim uporabnikom, vključno s končnimi uporabniki invalidi, zagotovi dostop do izčrpnih, primerljivih, zanesljivih in uporabnikom prijaznih informacij. Po potrebi se lahko uporabijo parametri, opredelitve in merilne metode iz Priloge III.

4. Države članice lahko zahtevajo, da podjetja iz odstavka 3 brezplačno širijo informacije javnega interesa obstoječim in novim naročnikom, če je to primerno, prek enakih sredstev, kot jih ponavadi sama uporabljajo za komuniciranje z naročniki. V tem primeru takšne informacije zagotovijo zadevni javni organi v standardizirani obliki, med drugim pa zajemajo naslednje teme:

4. Države članice lahko zahtevajo, da podjetja iz odstavka 3 brezplačno širijo informacije javnega interesa končnim uporabnikom, če je primerno, prek enakih sredstev, kot jih po navadi sama uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Pri tem zadevni javni organi te informacije zagotovijo ponudnikom javnih elektronskih komunikacij v standardizirani obliki, nanašajo pa se lahko med drugim na naslednja področja:

(a) najobičajnejše oblike uporabe elektronskih komunikacijskih storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za širjenje škodljive vsebine, zlasti kjer bi to lahko škodovalo spoštovanju pravic in svoboščin drugih, vključno s kršenjem avtorskih pravic in sorodnih pravic, ter njihove pravne posledice, in

(a) najobičajnejše oblike uporabe elektronskih komunikacijskih storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za širjenje škodljive vsebine, zlasti kjer bi to lahko škodovalo spoštovanju pravic in svoboščin drugih, vključno s kršenjem pravic glede varstva podatkov, avtorskih in sorodnih pravic ter njihovimi pravnimi posledicami, in

(b) načine zaščite pred tveganji za osebno varnost, zasebnost in osebne podatke pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev.

(b) načine zaščite pred tveganji za osebno varnost, zasebnost in osebne podatke pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev.

 

_________________

 

* UL: prosimo, vstavite številko te uredbe.

 

** UL: prosimo, vstavite datum začetka uporabe te uredbe.”

Predlog spremembe  193

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 1 k (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 21 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1k) Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 21a

 

Nadzor porabe

 

1. Države članice zagotovijo, da ponudniki elektronskih komunikacij potrošnikom in končnim uporabnikom ponudijo možnost spremljanja in nadzora uporabe elektronskih komunikacijskih storitev, ki se zaračunavajo na podlagi časovne ali količinske porabe. To mora vključevati:

 

(a) za predplačniške in naročniške storitve pravočasen in brezplačen dostop do informacij o porabi;

 

(b) za naročniške storitve možnost brezplačno vnaprej določiti finančno zgornjo mejo porabe, možnost zahtevati obvestilo, ko sta dosežena vnaprej določeni delež zgornje meje in sama zgornja meja, postopek, ki se uporablja za nadaljnjo uporabo, ko je presežena zgornja meja, in ustrezne veljavne cenike;

 

(c) razčlenjene račune na trajnem nosilcu podatkov.

 

2. BEREC določi smernice za izvajanje odstavka 1.

 

Po prekoračitvi finančne omejitve lahko končni uporabniki še naprej prejemajo klice in sporočila SMS ter imajo dostop do brezplačnih telefonskih številk in storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112 do konca dogovorjenega obračunskega obdobja.“

Predlog spremembe  194

Predlog uredbe

Člen 36 a – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Členi 20, 21, 22 in 30 se črtajo.

(2) Člen 22 se črta.

Obrazložitev

Črtanje je nujno zaradi ohranitve/spremembe zadevnih členov.

Predlog spremembe  195

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 2002/22ES

Člen 26

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2a) Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

1. Države članice zagotovijo, da lahko vsi končni uporabniki storitev iz odstavka 2, vključno z uporabniki javnih plačilnih telefonov, brezplačno in brez uporabe plačilnih sredstev pokličejo službe za storitve v sili na enotno evropsko številko za klic v sili112 in na katero koli drugo nacionalno številko za klic v sili, ki so jo določile države članice.

1. Države članice zagotovijo, da lahko vsi končni uporabniki storitev iz odstavka 2, vključno z uporabniki javnih plačilnih telefonov, brezplačno in brez uporabe plačilnih sredstev pokličejo službe za storitve v sili na enotno evropsko številko za klic v sili 112 in na katero koli drugo nacionalno številko za klic v sili, ki so jo določile države članice.

 

1a. Države članice zagotovijo, da lahko vsi uporabniki zasebnih telekomunikacijskih omrežij pokličejo službe za ukrepanje v sili ali, kadar je ustrezno, notranje službe za ukrepanje v sili brezplačno na enotno evropsko številko za klic v sili 112 in na katero koli drugo nacionalno številko za klic v sili, ki so jo določile države članice.

2. Države članice v posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, organi, odgovornimi za storitve v sili, in ponudniki zagotovijo, da podjetja, ki končnim uporabnikom zagotavljajo elektronsko komunikacijsko storitev odpravljanja nacionalnih klicev na številko ali številke iz nacionalnega načrta telefonskega oštevilčenja, zagotovijo dostop do storitev v sili.

2. Države članice v posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, organi, odgovornimi za storitve v sili, in ponudniki zagotovijo, da podjetja, ki končnim uporabnikom zagotavljajo elektronsko komunikacijsko storitev odpravljanja nacionalnih klicev na številko ali številke iz nacionalnega načrta telefonskega oštevilčenja, zagotovijo dostop do storitev v sili.

3. Države članice zagotovijo, da so klici na enotno evropsko številko za klic v sili112 ustrezno odgovorjeni in obravnavani na način, ki je najprimernejši za delovanje njihovih sistemov klicev v sili. Na take klice se odgovarja in se jih obravnava vsaj tako hitro in učinkovito kot klice na drugo nacionalno številko oziroma številke za klic v sili, če se take številke še naprej uporabljajo.

3. Države članice zagotovijo, da so klici na enotno evropsko številko za klic v sili 112 ustrezno odgovorjeni in obravnavani na način, ki je najprimernejši za delovanje njihovih sistemov klicev v sili. Na take klice se odgovarja in se jih obravnava vsaj tako hitro in učinkovito kot klice na drugo nacionalno številko oziroma številke za klic v sili, če se take številke še naprej uporabljajo.

 

Komisija po posvetovanju z ustreznimi pristojnimi organi sprejme priporočilo o kazalnikih uspešnosti za države članice. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2015 in nato vsaki dve leti predloži poročilo o učinkovitosti uvedbe evropske številke za klic v sili 112 in o delovanju kazalnikov uspešnosti.

4. Države članice zagotovijo, da imajo končni uporabniki invalidi dostop do storitev v sili, ki je ekvivalenten dostopu drugih končnih uporabnikov. Pri ukrepih, sprejetih z namenom, bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili možnost dostopa do storitev v sili med potovanjem po drugih državah članicah, se v kar največji meri upoštevajo evropski standardi in specifikacije, objavljeni v skladu z določbami člena 17 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva); ti ukrepi morajo državam članicam tudi omogočati, da lahko naložijo dodatne obveznosti, da bi uresničile cilje iz tega člena.

4. Države članice zagotovijo, da imajo končni uporabniki invalidi dostop do storitev v sili, ki je ekvivalenten dostopu drugih končnih uporabnikov. Pri ukrepih, sprejetih z namenom, bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili možnost dostopa do storitev v sili med potovanjem po drugih državah članicah, se v kar največji meri upoštevajo evropski standardi in specifikacije, objavljeni v skladu z določbami člena 17 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva); ti ukrepi morajo državam članicam tudi omogočati, da lahko naložijo dodatne obveznosti, da bi uresničile cilje iz tega člena.

5. Države članice zagotovijo, da zadevna podjetja organu, ki je odgovoren za klice v sili, brezplačno dajo na voljo informacije o lokaciji kličočega, takoj ko organ sprejme klic. To velja za vse klice na enotno številko za klic v sili 112. Države članice lahko določijo, da ta obveznost velja tudi za klice na nacionalne številke za klic v sili. Pristojni regulativni organi določijo merila za natančnost in zanesljivost zagotovljenih informacij o lokaciji kličočega.“

5. Države članice zagotovijo, da zadevna podjetja organu, ki je odgovoren za klice v sili, brezplačno dajo na voljo informacije o lokaciji kličočega, takoj ko organ sprejme klic. To velja za vse klice na enotno številko za klic v sili 112. Države članice lahko določijo, da ta obveznost velja tudi za klice na nacionalne številke za klic v sili. Komisija zagotovi, da pristojni regulativni organi določijo merila za natančnost in zanesljivost zagotovljenih informacij o lokaciji v skladu z odstavkom 7 in ob doslednem upoštevanju smernic organa BEREC.

 

BEREC po posvetovanju z ustreznimi deležniki in v tesnem sodelovanju s Komisijo do (šest mesecev po DATUMU ZAČETKA UPORABE) določi smernice za merila za natančnost in zanesljivost informacij o lokaciji kličočega, ki se zagotovijo službam za ukrepanje v sili. V smernicah se upošteva, ali je za večjo natančnost in zanesljivost informacij o lokaciji kličočega na številko 112 izvedljiva uporaba mobilnega terminala, opremljenega z napravami GNSS mobilnih terminalov.

6. Države članice zagotovijo, da so državljani ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi enotne evropske številke za klic v sili „112“, zlasti prek pobud, ki so posebej namenjene osebam, ki potujejo iz ene države članice v drugo.

6. Države članice in Komisija zagotovijo, da so državljani ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi enotne evropske številke za klic v sili 112, zlasti prek pobud, ki so posebej namenjene osebam, ki potujejo iz ene države članice v drugo. Komisija podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic.

7. Komisija lahko po posvetovanju z BEREC sprejme tehnične izvedbene ukrepe, da zagotovi učinkovit dostop do storitev „112“ v državah članicah. Ti tehnični izvedbeni ukrepi se sprejmejo brez poseganja v organizacijo storitev v sili ali vplivanja nanjo, saj ta ostaja v izključni pristojnosti držav članic.

7. Da se v državah članicah zagotovi učinkovit dostop do storitev klica v sili na številki 112, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov po posvetovanju z organom BEREC v skladu s členom 37a v zvezi z merili glede informacij o lokaciji kličočega in ključnimi kazalniki uspešnosti dostopa do navedenih storitev. Ti ukrepi se sprejmejo brez poseganja v organizacijo storitev v sili ali vplivanja nanjo, saj ta ostaja v izključni pristojnosti držav članic.

 

7a. Komisija vodi podatkovno bazo številk evropskih služb za ukrepanje v sili v formatu E.164 in tako zagotovi, da lahko medsebojno komunicirajo med državami članicami.“;

Predlog spremembe  196

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 26 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b)Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 26 a

 

Povratni komunikacijski sistem EU za obveščanje 112

 

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do [leto dni po roku za prenos] predloži poročilo o izvedljivosti vzpostavitve povratnega komunikacijskega sistema EU za obveščanje 112 z uporabo obstoječih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki pokriva vso Unijo in je univerzalen, večjezičen, dostopen, enostaven in učinkovit ter namenjen obveščanju javnosti v primeru neizbežne ali razvijajoče se katastrofe ali velike nesreče.

 

Komisija se posvetuje z organom BEREC in službami civilne zaščite ter preuči standarde in specifikacije, ki so potrebni za vzpostavitev sistema iz odstavka 1. Pri pripravi poročila upošteva obstoječe nacionalne in regionalne sisteme 112 ter zakonodajo Unije o varstvu zasebnih podatkov. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog.“;

Predlog spremembe  197

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 30

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2c) Člen 30 se nadomesti z naslednjim:

1. Države članice zagotovijo, da lahko vsi naročniki s številkami iz nacionalnih načrtov telefonskega oštevilčenja, ki to zahtevajo, ohranijo svojo(-e) številko(-e) neodvisno od podjetja, ki storitev izvaja, v skladu z določbami iz dela C Priloge I.

1. Države članice zagotovijo, da lahko vsi naročniki s številkami iz nacionalnih načrtov telefonskega oštevilčenja, ki to zahtevajo, ohranijo svojo(-e) številko(-e) neodvisno od ponudnika javnih elektronskih komunikacij, ki storitev izvaja, v skladu z določbami iz dela C Priloge I.

2. Nacionalni organi zagotovijo, da je oblikovanje cen med operaterji in/ali ponudniki storitev v zvezi z zagotavljanjem prenosljivosti številk stroškovno naravnano in da morebitne neposredne dajatve naročnikov ne odvračajo od spremembe ponudnika storitev.

2. Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da je oblikovanje cen med operaterji in/ali ponudniki storitev v zvezi z zagotavljanjem prenosljivosti številk stroškovno naravnano in da morebitne neposredne dajatve naročnikov ne odvračajo od spremembe ponudnika storitev.

3. Nacionalni regulativni organi ne naložijo maloprodajnih tarif za prenos številk na način, ki bi izkrivljal konkurenco, na primer z določitvijo posebnih ali skupnih maloprodajnih tarif.

3. Nacionalni regulativni organi ne naložijo maloprodajnih tarif za prenos številk na način, ki bi izkrivljal konkurenco, na primer z določitvijo posebnih ali skupnih maloprodajnih tarif.

"4. Prenos številk in njihovo poznejše aktiviranje se izvede v najkrajšem možnem času. Za naročnike, ki so podpisali pogodbo za prenos številke na novega ponudnika, se številka v vsakem primeru aktivira v enem delovnem dnevu.

4. Prenos številk in njihovo poznejše aktiviranje se izvede v najkrajšem možnem času. Za končne uporabnike, ki so podpisali pogodbo za prenos številke na novega ponudnika, se številka aktivira v enem delovnem dnevu.

Pristojni nacionalni organi lahko brez poseganja v prvi pododstavek določijo celovit postopek prenosa številk, ob tem pa upoštevajo nacionalne določbe o pogodbah in tehnični izvedljivosti ter dejstvo, da morajo naročnikom zagotavljati neprekinjenost storitev. Prekinitev storitve med postopkom prenosa številke v vsakem primeru ne sme biti daljša od enega delovnega dneva. Pristojni nacionalni organi po potrebi zagotovijo zaščito naročnikov v celotnem postopku zamenjave ponudnika in poskrbijo, da se ponudnik ne zamenja proti volji naročnika.

Pristojni nacionalni organi lahko brez poseganja v prvi pododstavek določijo celovit postopek menjave in prenosa številk, ob tem pa upoštevajo smernice organa BEREC iz odstavka 4b. Pri tem upoštevajo, da je treba zaščititi končnega uporabnika med postopkom menjave ter zagotoviti učinkovitost takega postopka za končnega uporabnika, neprekinjenost storitve za končnega uporabnika in da postopki menjave ne škodijo konkurenci. Prekinitev storitve med postopkom prenosa številke v vsakem primeru ne sme biti daljša od enega delovnega dneva. Ponudnika se ne zamenja proti volji končnega uporabnika.

Države članice zagotovijo, da se podjetjem naložijo primerne sankcije, vključno z dolžnostjo, da v primeru, če podjetja ali kdo drug v njihovem imenu prepozno prenese številko ali zlorabi prenos, naročnikom izplačajo nadomestilo.

Države članice zagotovijo, da se podjetjem naložijo primerne sankcije, vključno z dolžnostjo, da v primeru, če podjetja ali kdo drug v njihovem imenu prepozno prenese številko, ne da na voljo informacij, ki so potrebne za pravočasen prenos, ali zlorabi prenos, naročnikom izplačajo nadomestilo.

 

4a. Sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij vodi proces menjave in prenosa. Končni uporabniki prejmejo ustrezne informacije o menjavi pred menjavo in med njo ter takoj po opravljeni menjavi.

 

4b. BEREC določi smernice za vse pogoje in postopke menjave in prenosa, zlasti glede obveznosti sprejemnega in prenosnega ponudnika med postopkom menjave in prenosa, informacij, ki jih med postopkom prejmejo potrošniki, pravočasne prekinitve obstoječe pogodbe, povračila predplačil in učinkovitih storitev posredovanja elektronske pošte.

 

4c. Če paket storitev, ki se ponujajo potrošnikom, vključuje vsaj povezavo do elektronskega komunikacijskega omrežja ali eno elektronsko komunikacijsko storitev, se za vse dele paketa uporabljajo določbe iz tega člena.“;

5. Države članice zagotovijo, da se v pogodbah, sklenjenih med potrošniki in podjetji, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ne zahteva začetnega zavezujočega obdobja, ki presega 24 mesecev. Države članice zagotovijo tudi, da podjetja ponudijo uporabnikom možnost, da podpišejo pogodbo za največ 12 mesecev.

 

6. Brez poseganja v najkrajše pogodbeno obdobje države članice zagotovijo, da pogoji in postopki za prekinitev pogodbe ne odvračajo od zamenjave ponudnikov storitev."

 

Predlog spremembe  198

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 34 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2d) V členu 34 se doda naslednji odstavek:

 

„1a. Zunajsodni postopki, ki se uvedejo v skladu z odstavkom 1, se uporabljajo tudi pri sporih v zvezi s pogodbami med potrošniki in drugimi končnimi uporabniki, če so takšni zunajsodni postopki na voljo tudi njim, ter ponudniki javnih elektronskih komunikacij s sedežem v drugi državi članici. V primeru sporov, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2013/11/EU*, se uporabljajo določbe navedene direktive.

 

________________________

 

* Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).“

Predlog spremembe  199

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 e (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Člen 37a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2e) Vstavi se naslednji člen 37a:

 

„Člen 37a

 

Izvajanje pooblastila

 

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 26 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od ...*.

 

3. Prenos pooblastila iz člena 26 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Veljati začne dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki ga ta določa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4. Komisija po sprejetju delegiranega akta takoj uradno hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

 

_________________

 

* UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe“.

Predlog spremembe  200

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 f (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Priloga II – točka 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2f) V Prilogi II se točka 1 nadomesti z naslednjim:

1. Ime(-na) in naslov(-i) podjetja(-ij)

1. Ime(-na), naslov(-i) in kontaktni podatki podjetja(-ij).

i.e. To so imena in naslovi sedežev podjetij, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne telefonske storitve.“

To so imena in naslovi sedežev podjetij, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne telefonske storitve.“;

Predlog spremembe  201

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2g (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Priloga II – točka 2,2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2g) V Prilogi II se točka 2.2 nadomesti z naslednjim:

2.2. Standardne tarife z navedbo ponujenih storitev in vsebino posameznega tarifnega elementa (npr. dajatve za dostop, vse vrste dajatev za uporabo, dajatve za vzdrževanje), vključno s podrobnostmi o uporabljenih standardnih popustih ter posebnih in ciljnih tarifnih shemah, pa tudi z vsemi dodatnimi dajatvami ter stroški, povezanimi s terminalsko opremo.

2.2. Za vsako tarifno shemo ponujene storitve in ustrezno kakovost storitvenih parametrov, veljavne tarifne sheme, ter, za vsako teh tarifnih shem, vrste ponujenih storitev, vključno s količinami komunikacij, in vse pristojbine (dostop, uporaba, vzdrževanje in dodatne pristojbine) ter stroške, povezane s terminalsko opremo.“;

Predlog spremembe  202

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 h (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Priloga II – točka 2,2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2h) V Prilogi II se doda naslednja točka:

 

„2.2.a. Dodatne informacije o internetnih dostopovnih storitvah, če se ponujajo, zlasti podrobnosti o cenah podatkov, hitrostih snemanja in nalaganja podatkov ter veljavnih omejitvah hitrosti, možnostih spremljanja porabe, veljavnih postopkih za upravljanje prometa, ter njihovem vplivu na kakovost storitev, zasebnost končnega uporabnika in varstvo osebnih podatkov“;

Predlog spremembe  203

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – točka 2 i (novo)

Direktiva 2002/22/ES

Priloga II – točka 2,5

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2i) V Prilogi II se točka 2.5 nadomesti z naslednjim:

2.5. Standardni pogodbeni pogoji, vključno z minimalnim pogodbenim rokom, prekinitvijo pogodbe in postopkov ter neposrednimi dajatvami v zvezi s prenosljivostjo številk in drugih identifikatorjev, če je to primerno.

2.5. Standardni pogodbeni pogoji, vključno z minimalnim pogodbenim obdobjem, pogoji za predčasno prekinitev pogodbe in s tem povezane pristojbine, postopki in neposredne pristojbine za menjavo in prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak, če je to primerno, ter dogovori o nadomestilu v primeru zamude ali zlorabe menjave.“.

Predlog spremembe  204

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 1

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V člen 1(1) se vstavi naslednji tretji pododstavek:

črtano

„Ta uredba se uporablja izključno za storitve gostovanja, ki se v Uniji zagotavljajo končnim uporabnikom, katerih domači ponudnik je ponudnik javnih elektronskih komunikacij v eni od držav članic.“

 

Predlog spremembe  205

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 2

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) V členu 2(2) se vstavi naslednja točka (r):

črtano

(r) ʻ(r) „dvostranski ali večstranski sporazum o gostovanju“ pomeni enega ali več komercialnih ali tehničnih sporazumov med ponudniki gostovanja, ki omogočajo virtualno razširitev pokrivanja domačega omrežja in vzdržno zagotavljanje s strani vsakega ponudnika gostovanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja na isti cenovni ravni kot njihovih domačih mobilnih komunikacijskih storitev.ʻ

 

Obrazložitev

Predlog Komisije o reševanju vprašanja gostovanja s prostovoljnimi sporazumi, ki naj bi bil alternativna rešitev za veljavne obveznosti iz uredbe o gostovanju III, ustvarja visoko mero negotovosti.

Predlog spremembe  206

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 3

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) V členu 4 se doda naslednji odstavek 7:

črtano

'7. Ta člen se ne uporablja za ponudnike storitev gostovanja, ki zagotavljajo regulirane maloprodajne storitve gostovanja v skladu s členom 4a.ʼ

 

Predlog spremembe  207

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 4

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Vstavi se naslednji člen 4a:

črtano

Člen 4a

 

[...]

 

Predlog spremembe  208

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 4 a (novo)

Uredba (EU) št. 531/2012

Člena 6 a in 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Vstavita se naslednja člena:

 

„Člen 6a

 

Odprava maloprodajnih pristojbin za gostovanje

 

Ponudniki storitev gostovanja uporabnikom teh storitev od 15. decembra 2015 v nobeni državi članici ne zaračunavajo dodatnih pristojbin v primerjavi s cenami mobilnih komunikacijskih storitev na domači ravni za regulirane odhodne ali dohodne gostujoče klice, regulirana odhodna gostujoča sporočila SMS in MMS ali uporabljene regulirane storitve podatkovnega gostovanja, pa tudi ne kakršnih koli splošnih pristojbin za uporabo terminalske opreme ali storitve v tujini.“

 

„Člen 6b

 

Poštena uporaba

 

1. Z odstopanjem od člena 6a in z namenom preprečevanja nepravilne uporabe ali zlorabe maloprodajnih storitev gostovanja lahko ponudniki gostovanja za uporabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po ustreznih domačih tarifah uporabijo klavzulo o pošteni uporabi s sklicevanjem na merila poštene uporabe. Ta merila se uporabljajo tako, da se potrošnikom omogoči, da tudi na rednih potovanjih po Uniji brez negotovosti ravnajo po tipičnem vzorcu domače potrošnje, povezanim z njihovimi ustreznimi domačimi maloprodajnimi paketi.

 

2. V skladu s členom 20 Direktive 2002/22/ES ponudniki storitev gostovanja objavijo podrobne kvantificirane podatke o načinu uporabe morebitnih meril poštene uporabe in jih vključijo v svoje pogodbe, tako da navedejo glavne parametre glede cene, količine ali druge parametre zadevnega maloprodajnega paketa.

 

3. Organ BEREC do 31. decembra 2014 po posvetovanju z deležniki in v tesnem sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice za uporabo meril poštene uporabe v maloprodajnih pogodbah ponudnikov storitev gostovanja. Organ BEREC upošteva zlasti razvoj cenovnih vzorcev in vzorcev porabe v državah članicah, stopnjo konvergence domačih cenovnih ravni v Uniji, vse opazne učinke gostovanja po cenah domačih storitev na spremembo teh cen in dejanskih veleprodajnih cen gostovanja za neuravnotežen promet med ponudniki storitev gostovanja. Poleg tega lahko smernice organa BEREC upoštevajo tudi zadevne objektivne razlike med državami članicami ali med ponudniki storitev gostovanja, kar zadeva dejavnike, kot so domače cene, tipične količine, zajete v maloprodajnih paketih, ali povprečno trajanje potovanj potrošnikov znotraj Unije.

 

4. Da se zagotovi dosledna in hkratna uveljavitev uporabe meril poštene uporabe po vsej Uniji, Komisija z izvedbenimi akti in na podlagi smernic iz odstavka 3 do 30. junija 2015 sprejme podrobna pravila o uporabi meril poštene uporabe.

 

5. Pristojni nacionalni regulativni organ natančno spremlja in nadzoruje uporabo meril poštene uporabe, kot so opredeljena v izvedbenem aktu Komisije iz odstavka 4, pri čemer v največji možni meri upošteva splošne smernice organa BEREC, zadevne objektivne dejavnike, značilne za njegovo državo članico, in zadevne objektivne razlike med ponudniki storitev gostovanja, ter zagotavlja, da se ne uporabljajo neprimerni pogoji.

 

6. Maloprodajne cene za storitve evrotarife, določene v členih 8, 10 in 13 Uredbe (EU) št. 531/2012, veljajo za regulirane storitve gostovanja, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.“

Predlog spremembe  209

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 5 – točka a

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

(a) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

'2. Od 1. julija 2013 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) govorne evropske tarife, ki jo ponudnik storitev gostovanja lahko zaračuna uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, razlikuje za vsak gostujoči klic, vendar ne presega 0,24 EUR na minuto za vse odhodne klice oziroma 0,07 EUR na minuto za vse prihodne klice. Najvišja maloprodajna cena za odhodne klice se 1. julija 2014 zniža na 0,19 EUR. Ne glede na ukrepe, sprejete za preprečevanje nepravilne ali goljufive uporabe, ponudniki storitev gostovanja od 1. julija 2014 gostujočim uporabnikom ne zaračunavajo prejetih klicev. Brez poseganja v člen 19 te najvišje maloprodajne cene za govorno evropsko tarifo ostanejo veljavne do 30. junija 2017.ʼ

2. Od 1. julija 2012 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) govorne evropske tarife, ki jo ponudnik storitev gostovanja lahko zaračuna uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, razlikuje za vsak gostujoči klic, vendar ne presega 0,29 EUR na minuto za vse odhodne klice oziroma 0,08 EUR na minuto za vse prihodne klice. Najvišja maloprodajna cena za odhodne klice se 1. julija 2013 zniža na 0,24 EUR in 1. julija 2014 na 0,19 EUR, najvišja maloprodajna cena za dohodne klice pa se 1. julija 2013 zniža na 0,07 EUR in 1. julija 2014 na 0,05 EUR. Najvišje cene, ki se uporabljajo od 1. julija 2014, veljajo do 16. decembra 2015, z izjemo reguliranih gostujočih klicev, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32012R0531&qid=1395839365480&from=SL)

Predlog spremembe  210

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 5 – točka b

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  211

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 10 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(5a) V členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2. Od 1. julija 2012 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife za SMS, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS, ki jih pošlje ta uporabnik gostovanja, razlikuje za vsako regulirano gostujoče sporočilo SMS, vendar ne presega 0,09 EUR. Ta najvišja cena se 1. julija 2013 zniža na 0,08 EUR in od 1. julija 2014 na 0,06 EUR ter brez poseganja v člen 19 ostane 0,06 EUR do 30. junija 2017.

2. Od 1. julija 2012 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife za SMS, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS, ki jih pošlje ta uporabnik gostovanja, razlikuje za vsako regulirano gostujoče sporočilo SMS, vendar ne presega 0,09 EUR. Najvišja cena se zniža na 0,08 EUR 1. julija 2013 in na 0,06 EUR 1. julija 2014. Najvišje cene, ki se uporabljajo od 1. julija 2014, veljajo do 16. decembra 2015, razen reguliranih gostujočih sporočil SMS, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.“

Predlog spremembe  212

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 5 b (novo)

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 13 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(5b) V členu 13(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

2. Od 1. julija 2012 maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife za prenos podatkov, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ne presega 0,70 EUR za porabljen megabajt. Najvišja maloprodajna cena za uporabljene podatke se 1. julija 2013 zniža na 0,45 EUR za porabljen megabajt ter 1. julija 2014 na 0,20 EUR za porabljen megabajt ter brez poseganja v člen 19 ostane 0,20 EUR za porabljen megabajt do 30. junija 2017.

2. Od 1. julija 2012 maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife za prenos podatkov, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ne presega 0,70 EUR za porabljen megabajt. Najvišja maloprodajna cena za uporabljene podatke se 1. julija 2013 zniža na 0,45 EUR za porabljen megabajt ter 1. julija 2014 na 0,20 EUR za porabljen megabajt. Najvišje cene, ki se uporabljajo od 1. julija 2014, veljajo do 16. decembra 2015, razen reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.“

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32012R0531&qid=1395839365480&from=SL)

Predlog spremembe  213

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 6

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 14

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(6) Členu 14 se doda naslednji odstavek 1a:

črtano

Predlog spremembe  214

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 6 a (novo)

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 14

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(6a) Člen 14 se črta in nadomesti z naslednjim z učinkom od 15. decembra 2015:

1. 1. Da se uporabnike gostovanja opozori na dejstvo, da se jim bodo za opravljanje ali sprejemanje klicev ali pošiljanje sporočil SMS zaračunale cene gostovanja, vsak ponudnik storitev gostovanja uporabniku – razen če uporabnik obvesti ponudnika storitev gostovanja, da te storitve ne potrebuje – ob vstopu v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, prek sporočilne storitve samodejno ter brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno zagotovi osnovne, njegovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja (vključno z DDV), ki se zaračunajo za opravljanje in sprejemanje klicev ter pošiljanje sporočil SMS zadevnega uporabnika v obiskani državi članici.

1. Da bi bili uporabniki gostovanja opozorjeni na dejstvo, da se jim bodo za opravljanje ali sprejemanje klicev ali pošiljanje sporočil SMS zaračunale cene gostovanja, vsak ponudnik storitev gostovanja uporabniku – razen če uporabnik obvesti ponudnika storitev gostovanja, da te storitve ne potrebuje – ob vstopu v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, prek sporočilne storitve samodejno ter brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno zagotovi osnovne, njegovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja (vključno z DDV), ki se zaračunajo za opravljanje in sprejemanje klicev ter pošiljanje sporočil SMS zadevnega uporabnika v obiskani državi članici.

Te osnovne, uporabnikovim potrebam prilagojene informacije o cenah vključujejo najvišje cene (v valuti njegovega domačega računa, ki ga pošlje domači ponudnik uporabnika), ki bi lahko bile zaračunane uporabniku v skladu z njegovo tarifno shemo za:

Te osnovne, uporabnikovim potrebam prilagojene informacije o cenah vključujejo najvišje cene (v valuti njegovega domačega računa, ki jo posreduje domači ponudnik uporabnika), ki bi lahko bile zaračunane uporabniku v skladu z njegovo tarifno shemo za:

(a) (a) regulirane gostujoče odhodne klice v obiskani državi članici in v državo članico njegovega domačega ponudnika ter za regulirane gostujoče dohodne klice in ter

(a) regulirane gostujoče odhodne klice v obiskani državi članici in v državo članico njegovega domačega ponudnika ter za regulirane gostujoče dohodne klice; ter

(b) (b) pošiljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS med nahajanjem v obiskani državi članici.

(b) pošiljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS med nahajanjem v obiskani državi članici.

Prav tako vključujejo brezplačno številko iz odstavka 2 za pridobitev podrobnejših informacij in informacij o možnosti dostopa do storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112.

Prav tako vključujejo brezplačno številko iz odstavka 2 za pridobitev podrobnejših informacij in informacij o možnosti dostopa do storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112.

Pri vsakem sporočilu lahko uporabnik ponudnika storitev gostovanja brezplačno in enostavno obvesti, da ne potrebuje samodejne sporočilne storitve. Uporabnik, ki sporoči, da ne potrebuje samodejne sporočilne storitve, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.

Pri vsakem sporočilu lahko uporabnik ponudnika storitev gostovanja brezplačno in enostavno obvesti, da ne potrebuje samodejne sporočilne storitve. Uporabnik, ki sporoči, da ne potrebuje samodejne sporočilne storitve, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.

Ponudniki storitev gostovanja slepim ali slabovidnim uporabnikom na zahtevo prek govornega klica samodejno in brezplačno zagotovijo osnovne in njim prilagojene informacije o cenah iz prvega pododstavka.

Ponudniki storitev gostovanja slepim ali slabovidnim uporabnikom na zahtevo prek govornega klica samodejno in brezplačno zagotovijo osnovne in njim prilagojene informacije o cenah iz prvega pododstavka.

Prvi, drugi, četrti in peti pododstavek se uporabljajo tudi za govorne in SMS storitve gostovanja, ki jih uporabljajo uporabniki gostovanja med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.

 

2. 2. Poleg odstavka 1 imajo uporabniki, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo, pravico z govornim klicem ali s storitvijo SMS brezplačno zahtevati in prejeti podrobnejše in njihovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja, ki veljajo v obiskanem omrežju za govorne klice in sporočila SMS, ter informacije o ukrepih v zvezi s preglednostjo, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe. Za takšne zahteve se uporabi brezplačna številka, ki jo za ta namen določi ponudnik storitev gostovanja. Obveznosti iz odstavka 1 ne veljajo za naprave, ki nimajo funkcije SMS.

2. Poleg odstavka 1 imajo uporabniki, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo, pravico z govornim klicem z mobilnega telefona ali s storitvijo SMS brezplačno zahtevati in prejeti podrobnejše in njihovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja, ki veljajo v obiskanem omrežju za govorne klice in sporočila SMS, ter informacije o ukrepih v zvezi s preglednostjo, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe. Za takšne zahteve se uporabi brezplačna številka, ki jo za ta namen določi ponudnik storitev gostovanja. Obveznosti iz odstavka 1 ne veljajo za naprave, ki nimajo funkcije SMS.

3. 3. Ponudniki storitev gostovanja ob sklenitvi naročniškega razmerja zagotovijo vsem uporabnikom vse informacije o veljavnih cenah gostovanja, zlasti o evrotarifi za govor in evrotarifi za SMS. Poleg tega svojim uporabnikom gostovanja brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo najnovejše informacije o veljavnih cenah gostovanja, kadar se te cene spremenijo.

 

Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so vsi njihovi uporabniki gostovanja seznanjeni z možnostjo uporabe evrotarife za govor in evrotarife za SMS. Vsem uporabnikom gostovanja na jasen in nepristranski način sporočijo zlasti pogoje v zvezi z evrotarifo za govor in pogoje v zvezi z evrotarifo za SMS. Nato v razumnih intervalih pošiljajo obvestila o tem vsem uporabnikom, ki so se odločili za drugo tarifo.

 

Te informacije so dovolj podrobne, da lahko uporabniki presodijo, ali bi bil prehod na evrotarifo zanje ugoden.

 

4. 4. Ponudniki storitev gostovanja svojim uporabnikom zagotovijo informacije o tem, kako se lahko izognejo nenamernemu gostovanju v obmejnih regijah. Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo razumne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovim uporabnikom ni treba plačevati za nenamerni dostop do storitev gostovanja, kadar so v domači državi članici.

4. Ponudniki storitev gostovanja svojim uporabnikom zagotovijo informacije o tem, kako se lahko izognejo nenamernemu gostovanju v obmejnih regijah. Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo razumne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovim uporabnikom ni treba plačevati nenamernih storitev gostovanja, kadar so v domači državi članici.

 

4a. Ta člen se uporablja tudi za gostujoče klice in gostujoča sporočila SMS/MMS, ki jih uporabljajo uporabniki gostovanja med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.

 

Z začetkom veljavnosti 15. decembra 2015 se ta člen uporablja tudi v primerih, ko je uporaba gostujočih klicev in gostujočih sporočil SMS/MMS po veljavnih cenah domačih storitev omejena s sklicevanjem na merilo poštene uporabe v skladu s členom 6b in ko poraba doseže omejitev poštene uporabe.

Predlog spremembe  215

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 7

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Členu 15 se doda naslednji odstavek 2a:

črtano

Predlog spremembe  216

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 7 a (novo)

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 15

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(7a) Člen 15 se črta in nadomesti z naslednjim z učinkom od 15. decembra 2015:

Preglednost in zaščitni mehanizmi za maloprodajne storitve podatkovnega gostovanja

Preglednost in zaščitni mehanizmi za maloprodajne storitve podatkovnega gostovanja

1. 1. Ponudniki storitev gostovanja zagotovijo, da so njihovi uporabniki gostovanja pred sklenitvijo pogodbe in po njej ustrezno obveščeni o cenah, ki veljajo za uporabo reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, na način, ki uporabnikom omogoča, da razumejo finančne posledice take uporabe ter da spremljajo in nadzirajo svoje izdatke za regulirane storitve podatkovnega gostovanja v skladu z odstavkoma 2 in 3.

1. Ponudniki storitev gostovanja zagotovijo, da so njihovi uporabniki gostovanja pred sklenitvijo pogodbe in po njej ustrezno obveščeni o cenah, ki veljajo za uporabo reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, na način, ki uporabnikom omogoča, da razumejo finančne posledice take uporabe ter da spremljajo in nadzirajo svoje izdatke za regulirane storitve podatkovnega gostovanja v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Ponudniki storitev gostovanja svoje uporabnike po potrebi pred sklenitvijo pogodbe obvestijo in jih tudi po sklenitvi pogodbe redno obveščajo o nevarnosti samodejne in nenadzorovane vključitve podatkovnega gostovanja ter snemanja podatkov. Ponudniki storitev gostovanja poleg tega svoje uporabnike brezplačno ter jasno in razumljivo obvestijo, kako naj izklopijo te samodejne vključitve podatkovnega gostovanja, ter se tako izognejo nenadzorovani uporabi storitev podatkovnega gostovanja.

Ponudniki storitev gostovanja svoje uporabnike po potrebi pred sklenitvijo pogodbe obvestijo in jih tudi po sklenitvi pogodbe redno obveščajo o nevarnosti samodejne in nenadzorovane vključitve podatkovnega gostovanja ter snemanja podatkov. Ponudniki storitev gostovanja poleg tega svoje uporabnike brezplačno ter jasno in razumljivo obvestijo, kako naj izklopijo te samodejne vključitve podatkovnega gostovanja, ter se tako izognejo nenadzorovani uporabi storitev podatkovnega gostovanja.

2. Ponudnik storitev gostovanja s samodejnim sporočilom obvesti uporabnika gostovanja, da slednji gostuje in zagotovi uporabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o cenah (v valuti njegovega domačega računa, ki ga pošlje domači ponudnik uporabnika), izraženih v ceni na megabajt, za zagotavljanje storitev podatkovnega gostovanja temu uporabniku gostovanja v zadevni obiskani državi, razen če uporabnik obvesti svojega ponudnika storitev gostovanja, da takih informacij ne potrebuje.

2. Ponudnik storitev gostovanja s samodejnim sporočilom obvesti uporabnika gostovanja, da slednji gostuje in zagotovi uporabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o cenah (v valuti njegovega domačega računa, ki ga pošlje domači ponudnik uporabnika), izraženih v ceni na megabajt, za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja temu uporabniku gostovanja v zadevni državi članici, razen če uporabnik obvesti svojega ponudnika storitev gostovanja, da takih informacij ne potrebuje.

Take uporabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o tarifah se pošljejo na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na mobilni napravi, vsakič ko uporabnik gostovanja vstopi v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, in prvič uporabi storitev podatkovnega gostovanja v tej državi članici. Zagotovijo se brezplačno, ko uporabnik gostovanja prvič uporabi regulirano storitev podatkovnega gostovanja, z uporabo primernih sredstev, prilagojenih lažjemu prejemanju in razumevanju informacij.

Take uporabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o tarifah se pošljejo na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na mobilni napravi, vsakič ko uporabnik gostovanja vstopi v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, in prvič uporabi storitev podatkovnega gostovanja v tej državi članici. Zagotovijo se brezplačno, ko uporabnik gostovanja prvič uporabi regulirano storitev podatkovnega gostovanja, z uporabo primernih sredstev, prilagojenih lažjemu prejemanju in razumevanju informacij.

Uporabnik, ki je obvestil svojega ponudnika storitev gostovanja, da ne potrebuje samodejnih informacij o tarifah, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.

Uporabnik, ki je obvestil svojega ponudnika storitev gostovanja, da ne potrebuje samodejnih informacij o tarifah, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.

3. 3. Vsak ponudnik storitev gostovanja vsem svojim uporabnikom gostovanja omogoči, da se namerno in brezplačno odločijo za možnost prejemanja informacij o skupnem seštevku porabe, izražene v količini podatkov ali valuti, v kateri se izdajajo računi uporabniku gostovanja za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ki bo zagotovila, da skupna poraba reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, z izjemo MMS, za katere se zaračunava po enoti, brez izrecnega soglasja uporabnika v določenem obdobju uporabe ne preseže določene finančne meje.

3. Vsak ponudnik storitev gostovanja vsem svojim uporabnikom gostovanja omogoči, da se namerno in brezplačno odločijo za možnost prejemanja informacij o skupnem seštevku porabe, izražene v količini podatkov ali valuti, v kateri se izdajajo računi uporabniku gostovanja za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ki bo zagotovila, da skupna poraba reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, z izjemo MMS, za katere se zaračunava po enoti, brez izrecnega soglasja uporabnika v določenem obdobju uporabe ne preseže določene finančne meje.

V ta namen ponudnik storitev gostovanja zagotovi eno ali več finančnih zgornjih mej za določena obdobja uporabe pod pogojem, da je uporabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih količinah podatkov. Ena od teh mej (privzeta finančna meja) je blizu, vendar ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

V ta namen ponudnik storitev gostovanja zagotovi eno ali več finančnih zgornjih mej za določena obdobja uporabe pod pogojem, da je uporabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih količinah podatkov. Ena od teh mej (privzeta finančna meja) je blizu, vendar ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Ponudnik storitev gostovanja lahko namesto tega določi meje, izražene v količini podatkov, pod pogojem, da je uporabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih finančnih zneskih. Ena od teh mej (privzeta količinska meja) ustreza finančnemu znesku, ki ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Ponudnik storitev gostovanja lahko namesto tega določi meje, izražene v količini podatkov, pod pogojem, da je uporabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih finančnih zneskih. Ena od teh mej (privzeta količinska meja) ustreza finančnemu znesku, ki ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Ponudnik storitev gostovanja lahko poleg tega svojim uporabnikom gostovanja ponudi druge meje z različnimi, tj. višjimi ali nižjimi, mesečnimi finančnimi zgornjimi mejami.

Ponudnik storitev gostovanja lahko poleg tega svojim uporabnikom gostovanja ponudi druge meje z različnimi, tj. višjimi ali nižjimi, mesečnimi finančnimi zgornjimi mejami.

Privzeta meja iz drugega in tretjega pododstavka velja za vse uporabnike, ki se niso odločili za drugo mejo.

Privzeta omejitev iz drugega in tretjega pododstavka velja za vse uporabnike, ki se niso odločili za drugo omejitev.

Vsak ponudnik storitev gostovanja zagotovi tudi, da se na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na računalniku, pošlje ustrezno obvestilo, ko poraba storitev podatkovnega gostovanja doseže 80 % dogovorjene finančne ali količinske meje. Vsak uporabnik ima pravico od ponudnika storitev gostovanja zahtevati prekinitev pošiljanja takšnih obvestil, prav tako pa lahko od ponudnika kadar koli brezplačno zahteva, naj začne to storitev ponovno zagotavljati.

Vsak ponudnik storitev gostovanja zagotovi tudi, da se na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na računalniku, pošlje ustrezno obvestilo, ko poraba storitev podatkovnega gostovanja doseže 80 % dogovorjene finančne ali količinske meje. Vsak uporabnik ima pravico od ponudnika storitev gostovanja zahtevati prekinitev pošiljanja takšnih obvestil, prav tako pa lahko od ponudnika kadar koli brezplačno zahteva, naj začne to storitev ponovno zagotavljati.

Če bi bila ta finančna ali količinska meja drugače presežena, se na mobilno napravo uporabnika gostovanja pošlje obvestilo. V tem obvestilu je naveden postopek, ki ga mora upoštevati uporabnik, če želi še naprej uporabljati te storitve, in stroške, povezane z vsako dodatno porabljeno enoto. Če se uporabnik gostovanja ne odzove v skladu s prejetim obvestilom, mu ponudnik storitev gostovanja takoj preneha zagotavljati in zaračunavati regulirane storitve podatkovnega gostovanja, dokler uporabnik gostovanja ne zahteva nadaljnjega ali ponovnega zagotavljanja teh storitev.

Če bi bila ta finančna ali količinska meja drugače presežena, se na mobilno napravo uporabnika gostovanja pošlje obvestilo. V tem obvestilu je naveden postopek, ki ga mora upoštevati uporabnik, če želi še naprej uporabljati te storitve, in stroške, povezane z vsako dodatno porabljeno enoto. Če se uporabnik gostovanja ne odzove v skladu s prejetim obvestilom, mu ponudnik storitev gostovanja takoj preneha zagotavljati in zaračunavati regulirane storitve podatkovnega gostovanja, dokler uporabnik gostovanja ne zahteva nadaljnjega ali ponovnega zagotavljanja teh storitev.

Kadar koli se uporabnik gostovanja odloči za uporabo ali prenehanje uporabe funkcije „finančne ali količinske meje“, se ta sprememba opravi brezplačno v enem delovnem dnevu od prejema zahtevka in ne sme biti vezana s pogoji ali omejitvami, ki se nanašajo na druge dele naročniškega razmerja.

Kadar koli se uporabnik gostovanja odloči za uporabo ali prenehanje uporabe funkcije „finančne ali količinske meje“, se ta sprememba opravi brezplačno v enem delovnem dnevu od prejema zahtevka in ne sme biti vezana s pogoji ali omejitvami, ki se nanašajo na druge dele naročniškega razmerja.

4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za naprave vrste stroj-stroj, ki uporabljajo mobilno podatkovno komunikacijo.“

4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za naprave vrste stroj-stroj, ki uporabljajo mobilno podatkovno komunikacijo.“

5. Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo razumne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovim uporabnikom ni treba plačevati za nenamerni dostop do storitev gostovanja, kadar so v domači državi članici. Ti ukrepi vključujejo obveščanje uporabnikov o tem, kako se izogniti nenamernemu dostopu do storitev gostovanja v obmejnih regijah.

5. Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo razumne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovim uporabnikom ni treba plačevati za nenamerni dostopa do storitev gostovanja, kadar so v domači državi članici. Ti ukrepi vključujejo obveščanje uporabnikov o tem, kako se izogniti nenamernemu dostopu do storitev gostovanja v obmejnih regijah.

6. Z izjemo odstavka 5 in pod pogoji iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka se ta člen uporablja tudi za storitve podatkovnega gostovanja, ki jih uporabniki gostovanja uporabljajo med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.

6. Ta člen se uporablja tudi v primerih, ko je uporaba storitev podatkovnega gostovanja po veljavnih cenah domačih storitev omejena s sklicevanjem na merilo poštene uporabe v skladu s členom 6b in ko poraba doseže omejitev poštene uporabe.

 

Uporablja se tudi za storitve podatkovnega gostovanja, ki jih uporabljajo uporabniki gostovanja med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.

 

Kadar uporabnik izbere možnost iz prvega pododstavka odstavka 3, se zahteve iz odstavka 3 ne uporabljajo, če operater obiskanega omrežja v obiskani državi zunaj Unije ne dovoli, da bi ponudnik storitev gostovanja spremljal porabo svojih uporabnikov v realnem času.

 

V takem primeru je uporabnik ob vstopu v tako državo brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno s sporočilom SMS obveščen, da podatki o skupni porabi in jamstvo, da določena finančna omejitev ne bo presežena, nista na voljo.“

Predlog spremembe  217

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 8

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Člen 19 se spremeni, kot sledi:

črtano

(a) Odstavek 1 se spremeni, kot sledi:

 

(i) prvi stavek se nadomesti z naslednjim:

 

ʻKomisija pregleda delovanje te uredbe in po javnem posvetovanju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2016.ʼ

 

(ii) točka (g) se nadomesti z naslednjim:

 

'(g) ʻ(g) v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov iz členov 3 in 4 ter alternativnih režimov iz člena 4a vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu storitev gostovanja, da ni učinkovite razlike med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami;ʼ

 

(iii) vstavi se naslednja točka (i):

 

'(i) v kakšnem obsegu, če sploh, uporaba domačih cen za storitve, ki jih zaračunavajo ponudniki gostovanja tako za domače storitve kot tudi regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji vidno vpliva na razvoj domačih maloprodajnih cen.

 

(ii) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

 

'(d) za spremembo trajanja ali znižanje najvišjih veleprodajnih cen iz členov 7, 9 in 12, da bi se izboljšala sposobnost vseh ponudnikov gostovanja, da v maloprodajnih paketih za razumno porabo zagotovijo tarifne opcije, pri katerih se za domače storitve in regulirane storitve gostovanja uporabljajo veljavne cene za domače storitve, kot če bi se regulirane storitve gostovanja uporabljale na domačem omrežju.ʼ

 

Predlog spremembe  218

Predlog uredbe

Člen 37 – točka 8 a (novo)

Uredba (EU) št. 531/2012

Člen 19

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(8a) Člen 19 se črta in nadomesti z naslednjim:

1. Komisija pregleda delovanje te uredbe in po javnem posvetovanju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2016. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te uredbe. Komisija pri tem med drugim pregleda:

1. Komisija pregleda delovanje te uredbe in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu z odstavki 2 do 6.

(a) ali je konkurenca dovolj razvita, da je upravičena ukinitev najvišjih maloprodajnih cen;(b) ali bo konkurenca zadoščala za odstranitev najvišjih veleprodajnih cen;

2. Komisija do 30. junija 2015, po javnem posvetovanju, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali naj se spremeni veljavnost oziroma pregleda stopnja najvišjih veleprodajnih cen iz členov 7, 9 in 12 oziroma sprejme druga ureditev za obravnavo težav na veleprodajnem trgu, tudi kar zadeva cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporabljajo za gostovanje. Organ BEREC do 31. decembra 2014 po javnem posvetovanju določi smernice o ukrepih za preprečevanje nepravilne uporabe ali zlorabe za namen člena 6a.

(b) ali bo konkurenca zadoščala za odstranitev najvišjih veleprodajnih cen;

3. Komisija do 30. junija 2016 po javnem posvetovanju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu med drugim o:

(c) podaljšati veljavnost in morebiti pregledati stopnjo najvišjih maloprodajnih cen, predvideno v členih 8, 10 in 13;

 

(d) razpoložljivosti in kakovosti storitev, vključno s storitvami, ki lahko nadomestijo storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, zlasti glede na tehnološki napredek;

(a) razpoložljivosti in kakovosti storitev, vključno s storitvami, ki lahko nadomestijo storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, zlasti glede na tehnološki napredek;

(e) koristi, ki so jih imeli potrošniki zaradi realnega znižanja cen storitev gostovanja, razpon tarif in proizvodov, ki so na voljo potrošnikom z različnimi klicnimi vzorci, razlike med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami, kar vključuje razpoložljivost ponudb, ki imajo za nacionalne storitve in storitve gostovanja samo eno tarifo;

 

(f) stopnji konkurence na maloprodajnem in veleprodajnem trgu, zlasti konkurenčnem položaju manjših, neodvisnih ali novih operaterjev, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in stopnjo medsebojne povezanosti med operaterji;

(b) stopnji konkurence na maloprodajnem in veleprodajnem trgu, zlasti konkurenčnem položaju manjših, neodvisnih ali novih operaterjev, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in stopnjo medsebojne povezanosti med operaterji;

(g) v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov, predvidenih v členih 3 in 4, vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu za storitve gostovanja in ali se je zaradi tega izničila razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami;

(c) v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov, predvidenih v členih 3 in 4, vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu za storitve gostovanja.

 

Komisija predvsem preuči, ali je treba določiti dodatne tehnične in strukturne ukrepe ali prilagoditi strukturne ukrepe.

(h) v kakšnem obsegu je stopnja najvišjih veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotovila ustrezno varstvo pred previsokimi cenami za uporabnike ter hkrati omogočila razvoj konkurence na notranjem trgu za storitve gostovanja.

4. Če poročilo iz odstavka 2 kaže, da za ponudnike storitev gostovanja ne veljajo enaki konkurenčni pogoji in da je zato treba spremeniti trajanje ali znižati raven najvišjih veleprodajnih cen ali z drugimi ukrepi obravnavati težave na veleprodajnem trgu, vključno z bistvenim znižanjem cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporabljajo za gostovanje v Uniji, Komisija po posvetovanju z organom BEREC do 30. junija 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje ustrezne zakonodajne predloge.

2. Če je iz poročila razvidno, da strukturni ukrepi iz te uredbe niso bili zadostni, da bi se na notranjem trgu za storitve gostovanja spodbudilo konkurenco v korist vseh evropskih potrošnikov, ali da se razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami ni izničila, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezne predloge za odpravo tega položaja ter posledično oblikovanje notranjega trga mobilnih komunikacijskih storitev, na katerem na koncu ne bo razlik med nacionalnimi tarifami in tarifami za gostovanje. Komisija predvsem preuči, ali je potrebno:

Če je iz poročila iz odstavka 3 razvidno, da strukturni ukrepi iz te uredbe niso bili zadostni, da bi se na notranjem trgu za storitve gostovanja spodbudilo konkurenco v korist vseh evropskih potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezne predloge za odpravo tega položaja. Predloge za morebitne ustrezne ukrepe je treba predložiti skupaj s poročiloma.

(a) določiti dodatne tehnične in strukturne ukrepe;

 

(b) prilagoditi strukturne ukrepe;

 

(c) podaljšati veljavnost in morebiti pregledati stopnjo najvišjih maloprodajnih cen, predvideno v členih 8, 10 in 13;

 

(d) spremeniti veljavnosti ali pregledati stopnjo najvišjih veleprodajnih cen, predvideno v členih 7, 9 in 12;

 

(e) določiti morebitne druge potrebne zahteve, tudi zahtevo, da med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami ni razlik.

 

3. Poleg tega Komisija po poročilu iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo. Vsako poročilo vključuje povzetek spremljanja zagotavljanja storitev gostovanja v Uniji ter oceno o napredku pri izpolnjevanju ciljev te uredbe.

5. Poleg tega Komisija po poročilu iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo. Vsako poročilo vključuje povzetek spremljanja zagotavljanja storitev gostovanja v Uniji ter oceno o napredku pri izpolnjevanju ciljev te uredbe.

4. Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja v Uniji, organ BEREC redno zbira podatke nacionalnih regulativnih organov o razvoju maloprodajnih in veleprodajnih cen storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja. Te podatke najmanj dvakrat letno sporoči Komisiji. Komisija jih objavi.

6. Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja v Uniji, organ BEREC redno zbira podatke nacionalnih regulativnih organov o razvoju maloprodajnih in veleprodajnih cen storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja. Te podatke najmanj dvakrat letno sporoči Komisiji. Komisija jih objavi.“

Predlog spremembe  219

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 1 a (novo)

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 3 – odstavek 1 – točka m a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) V členu 3(1) se vstavita naslednji točki (ma) in (mb):

 

„(ma) sprejemanje uradnih obvestil na podlagi člena 3 Direktive 2002/20/ES, hranjenje inventarja teh obvestil in obveščanje zadevnih nacionalnih regulativnih organov o prejetih obvestilih;

 

(mb) podajanje mnenj o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti nacionalni regulativni organi v skladu s členom 10(5) in (6) Direktive 2002/20/ES.“

Predlog spremembe  220

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 1 b (novo)

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) V člen 3(1) se vstavi naslednja točka (na):

 

„(na) podpiranje razvoja politike in zakonodaje Unije na področju elektronskih komunikacij, vključno s posredovanjem mnenj Komisiji o morebitnih načrtovanih pobudah.“

Predlog spremembe  221

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 2

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) V členu 4 se črtata odstavek 4 in odstavek 5.

črtano

Predlog spremembe  222

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 3

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Vstavi se naslednji člen 4a:

črtano

[...]

 

Obrazložitev

Za varovanje neodvisnosti organa BEREC tako od držav članic kot od Komisije je ključno zagotoviti, da ga vodi eden od njegovih članov.

Predlog spremembe  223

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 4

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Člen 6 se spremeni, kot sledi:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  224

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 5

Uredba (EU) št. 1211/2009Člen 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Člen 7 se spremeni, kot sledi:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  225

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 6

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Odstavki 2,3, 4 in 4 člena 8 se črtajo in nadomestijo z naslednjim besedilom:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  226

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 7

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) V členu 9 se odstavek 2 spremeni:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  227

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 8

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Člen 10 se spremeni, kot sledi:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  228

Predlog uredbe

Člen 38 – točka 9

Uredba (EU) št. 1211/2009

Člen 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Vstavi se naslednji člen 10a:

črtano

[...]

 

Predlog spremembe  229

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno pošilja poročila o oceni in pregledu te uredbe. Prvo poročilo predloži najpozneje 1. julija 2018. Nadaljnja poročila nato predloži vsaka štiri leta. Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge, da bi spremenila to uredbo in uskladila druge pravne akte, pri čemer upošteva zlasti razvoj informacijske tehnologije in stanje napredka v informacijski družbi. Poročila objavi.

Komisija opravi celovito oceno in pregled celotnega regulativnega okvira za elektronske komunikacije in do 30. junija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z ustreznimi predlogi, da bi imel zakonodajalec dovolj časa za ustrezno preučitev in razpravo o predlogih.

 

Pregled temelji na celovitem javnem posvetovanju in naknadnih ocenah učinka regulativnega okvira od leta 2009 ter na temeljiti predhodni oceni predvidenega učinka možnih rešitev, ki izhajajo iz pregleda.

 

Med glavnimi cilji pregleda so:

 

(i) ob upoštevanju opredelitve elektronskih komunikacijskih storitev v členu 2(c) Direktive 2002/21/ES zagotoviti, da za nadomestljive storitve veljajo enaka pravila, da bi dosegli enotno, skladno in dosledno ureditev elektronskih komunikacijskih storitev in storitev, ki jih lahko nadomestijo, tudi kar zadeva dostop, vse vidike varstva potrošnikov, vključno s prenosljivostjo, ter varstvo podatkov in zasebnosti;

 

(ii) zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in bolj ozaveščeno odločanje potrošnikov prek izboljšane preglednosti in dostopa do jasnih in celovitih informacij, vključno z informacijami o hitrosti prenosa podatkov in pokritosti z mobilnim omrežjem;

 

(iii) zagotoviti, da lahko uporabniki digitalnih storitev nadzorujejo svoje digitalno življenje in podatke, tako da se odpravijo ovire, ki uporabnikom preprečujejo menjavo operacijskega sistema, ne da bi pri izgubili aplikacije ali podatke;

 

(iv) še bolj spodbujati učinkovito in vzdržno konkurenčnost;

 

(v) vzpostaviti stabilen in vzdržen okvir za naložbe;

 

(vi) zagotoviti harmonizirano, dosledno in učinkovito izvajanje;

 

(vii) olajšati razvoj vseevropskih ponudnikov in zagotavljanje čezmejnih poslovnih storitev;

 

(viii) zagotoviti, da regulativni okvir ustreza digitalni dobi in vzpostavlja internetno okolje v podporo celotnemu gospodarstvu, ter

 

(ix) povečati zaupanje uporabnikov na notranjem trgu elektronskih komunikacij, med drugim tudi z ukrepi za izvajanje prihodnjega regulativnega okvira za varstvo osebnih podatkov in ukrepi za povečanje varnosti elektronskih komunikacij na notranjem trgu.

 

Pregled med drugim vključuje:

 

(i) obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, vključno s pregledom, ali je potrebna dodatna obveznost, da se širokopasovni internetni dostop nudi po pošteni ceni;

 

(ii) pristojnost nacionalnih regulativnih organov za vsa področja, ki jih zajema okvir,vključno s spektrom; pristojnosti, dodeljene nacionalnim regulativnim organom v državah članicah, in navedbo, v kakšen obsegu je izpolnjena zahteva po neodvisnosti teh organov;

 

(iii) sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco;

 

(iv) simetrične obveznosti v zvezi z omrežnim dostopom;

 

(v) pravila o učinku finančnega vzvoda in skupnega prevladujočega položaja;

 

(vi) postopke pregleda trga;

 

(vii) učinek storitev, ki lahko nadomestijo elektronske komunikacijske storitve; to vključuje tudi navedbo, ali so potrebna pojasnila glede dometa tehnološke nevtralnosti regulativnega okvira ter pojasnila glede dihotomije med storitvami v okviru informacijske družbe in storitvami v okviru elektronskih komunikacij;

 

(viii) potrebo po odpravi odvečnih predpisov;

 

(ix) odpravo predpisov, če tržna analiza pokaže, da je zadevni trg resnično konkurenčen ter da obstajajo načini in sredstva za obsežno spremljanje;

 

(x) izkušnje v zvezi z obveznostmi in ukrepi nediskriminacije;

 

(xi) učinkovitost in delovanje postopkov iz členov 7 in 7a Direktive 2002/21/ES;

 

(xii) sprožitev postopka iz člena 7 ali 7a, ko se druga faza postopka ne začne, ker nacionalni regulativni organ umakne svoj osnutek ukrepa oziroma ker ne predlaga ukrepov v zvezi s težavo, ugotovljeno na določenem trgu;

 

(xiii) učinkovitost in delovanje postopka iz člena 19 Direktive 2002/21/ES;

 

(xiv) nadnacionalne storitve in ponudnike storitev, ob upoštevanju možnosti, da Komisija opredeli nadnacionalne trge v skladu s členom 15(4) Direktive 2002/21/ES, in s poudarkom na konkurenčnem zagotavljanju komunikacijskih storitev evropskim podjetjem ter učinkoviti in dosledni uporabi ukrepov za poslovne stranke po vsej Uniji;

 

(xv) opredelitev nadnacionalnih trgov, na začetku vsaj glede poslovnih storitev; omogočanje ponudnikom, da organ BEREC obvestijo o tem, da nameravajo biti dejavni na teh trgih, ter nadzor organa BEREC nad ponudniki, ki so na njih dejavni;

 

(xvi) področje pristojnosti organa BEREC;

 

(xvii) enotno odobritev Unije in nadzorno strukturo za okvir kot celoto;

 

(xviii) aktivne in pasivne vložke;

 

(xix) priporočilo o zadevnih trgih;

 

(xx) reguliranje opreme, vključno z združevanjem opreme in operacijskih sistemov v enoten sklop;

 

(xxi) učinkovitost izvajanja enotne evropske številke za klic v sili 112, vključno s potrebnimi ukrepi za izboljšanje meril za točnost in zanesljivost informacij o lokaciji kličočega;

 

(xxii) izvedljivost vzpostavitve evropskega povratnega komunikacijskega sistema za obveščanje 112;

 

(xxiii) učinek interneta, ki je postal ključna infrastruktura za izvajanje širokega sklopa gospodarskih in družbenih dejavnosti.

Predlog spremembe  230

Predlog uredbe

Člen 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 39

 

Prenos

 

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 34, 35 in 36, najpozneje 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Komisiji takoj pošljejo besedilo teh predpisov.

 

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to uredbo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

 

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajemajo členi 34, 35 in 36.

Predlog spremembe  231

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Členi 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 in 30 se uporabljajo od 1. julija 2016.

črtano

Predlog spremembe  232

Predlog uredbe

Priloga I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe  233

Predlog uredbe

Priloga II

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano


OBRAZLOŽITEV

Enotni trg elektronskih komunikacij je v središču digitalne ekonomije. Da bi v Evropi dosegli rast in konkurenčnost, ki ju nudi digitalni enotni trg, ter uresničili njegov zaposlitveni potencial, je treba okrepiti vlogo telekomunikacij pri zagotavljanju inovacij in povezav v vseh gospodarskih sektorjih.

Na trgu telekomunikacij, ki obsega 500 milijonov prebivalcev, bi namreč lahko na podlagi ekonomije obsega okrepili sektor elektronskih komunikacij in zagotovili visokokakovostne povezave in inovativne storitve za evropske državljane v vseh gospodarskih sektorjih, Evropa pa bi tako postala močna in konkurenčna na svetovni ravni.

Evropski svet je na zasedanju marca 2013 poudaril pomen sektorja telekomunikacij za rast in zaposlovanje ter Evropsko komisijo pozval, naj predloži konkretne ukrepe za vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij. Evropski svet je v sklepih zasedanja oktobra istega leta vztrajal, da „obstaja nujna potreba po integriranem enotnem digitalnem in telekomunikacijskem trgu, ki bo v prid potrošnikom in podjetjem“. Komisija je v predlogu, ki ga je predstavila septembra, določila za cilj, da se to uresniči.

Po mnenju poročevalke je vzpostavitev digitalnega enotnega trga proces, ki ga je treba pospešiti, predlog Komisije pa je pomemben korak v tej smeri.

Kljub temu pa poročevalka ob polnem upoštevanju stališč zainteresiranih strani meni, da bi bilo v zvezi z nekaterimi predlaganimi ukrepi potrebno bolj poglobljeno in strukturirano javno posvetovanje ter temeljita predhodna ocena predvidenega učinka, kar bi bilo nato treba upoštevati v naslednjem pregledu okvira za elektronske komunikacije.

Glavni predlogi, ki jih je pripravila poročevalka, so:

Gostovanje

Poročevalka predlaga, naj se po sprejetju treh uredb v obdobju šestih let končno odpravi zaračunavanje pristojbin gostovanja v maloprodaji za govorno komunikacijo, sporočila SMS in prenos podatkov. Ta obveznost operaterjev bi morala začeti veljati najpozneje od 1. julija 2016 in zato ne bi ogrožala načela pravne gotovosti.

Poročevalka tudi meni, da predlog Komisije o urejanju vprašanja gostovanja s prostovoljnimi sporazumi, ki naj bi bil alternativna rešitev za sedanje obveznosti iz uredbe o gostovanju III, prinaša visoko stopnjo negotovosti. Ne smemo pozabiti, da je treba strukturne ukrepe uredbe o gostovanju III, kot je nevezanost (za katero se že izvajajo naložbe) uvesti v manj kot petih mesecih.

Odprti internet

Poročevalka meni, da je bistveno v uredbo vključiti načelo, da je internet odprt in na voljo vsem, kot je bilo jasno izraženo v pregledu okvira za obdobje 2007-2009, da bi se ta svoboščina enotno uveljavila po vsej Uniji. Internet je odprt in bi moral tak ostati. Odprtost pomeni, da je dostopen za vse, posameznike in podjetja, kupce in prodajalce, ponudnike in potrošnike, in sicer po konkurenčnih cenah. Od ponudnikov internetnih storitev zato ne bi smeli zahtevati le izpolnjevanja osnovnih potreb uporabnikov, temveč bi jim morali dati tudi možnost izpolniti povpraševanje potrošnikov po bolj specifičnih storitvah (storitve, kot so radiodifuzija prek internetnega protokola (IP-TV), videokonference in nekatere zdravstvene aplikacije) ter razvijati lastne storitve in uvajati inovacije.

Medtem ko so določbe predloga o odprtem internetu v skladu s sedanjimi praksami v zvezi s primernim upravljanjem prometa in sedanja zakonodaja Unije v celoti omogoča sklepanje sporazumov med končnimi uporabniki in ponudniki internetnih storitev v zvezi s specializiranimi storitvami, poročevalka meni, da je treba z določbami v tej uredbi zagotoviti spoštovanje načel preglednosti in nediskriminacije. Poročevalka tako sicer podpira predlog Komisije, uvaja pa nekatere pojasnitve in organu BEREC nalaga obveznost, da pripravi prave smernice za enotno uporabo načela odprtega interneta po vsej Evropski uniji.

Politika spektra

Če upoštevamo, da bo po nedavno opravljenih študijah do leta 2017 pokritost svetovnega prebivalstva z omrežjem 3G 85-odstotna, pokritost z omrežjem 4G pa 50-odstotna, da bo število naročniških razmerij za pametne telefone po napovedih doseglo 3 milijarde, prenos podatkov na globalni ravni pa bo 15 krat večji od današnjega, je jasno, da je radiofrekvenčni spekter ključen vir za notranji trg mobilnih, brezžičnih širokopasovnih in satelitskih komunikacij v Uniji in bistven za konkurenčnost Evropske unije v prihodnosti. Poročevalka zato pozdravlja predloge Komisije v zvezi s politiko spektra. Prepričana je namreč, da je bistveno urediti pogoje in postopke v zvezi z izdajanjem licenc za spekter za brezžične širokopasovne komunikacije, pa tudi v zvezi z uporabo nelicenciranega spektra. Poleg tega postopek izdajanja odobritev in zagotavljanja razpoložljivosti pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne komunikacije in dejstvo, da je Komisija več kot polovici držav članic v zvezi s tem odobrila odstopanje oziroma da tega niso storile do roka, določenega v programu za politiko radiofrekvenčnega spektra, jasno kažeta, da je treba ukrepati, Komisija pa mora svoje pristojnosti bolje izvajati.

Poročevalka podpira predlog Komisije in verjame, da se s trgovanjem in zakupom harmoniziranega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije poveča prožnost in učinkovitost podeljevanja virov spektra, zato predlaga ukrepe, ki bi še bolj olajšali in spodbudili dinamiko uporabe spektra.

Poročevalka kljub temu meni, da je treba nekatera na novo predlagana vodilna načela v zvezi z usklajevanjem in uporabo radiofrekvenčnega spektra dodatno pojasniti. Predlaga, naj se morebitna neskladja z že obstoječimi načeli v okviru programa za politiko radiofrekvenčnega spektra ponovno obravnavajo v parlamentarni razpravi.

Svoboda zagotavljanja elektronskih komunikacij v vsej Uniji

Poročevalka meni, da predlagane določbe o evropskih ponudnikih elektronskih komunikacij uvajajo močno zapleten sistem z nepredvidljivo nadzorno strukturo. O vsakem takem predlogu bi se bilo treba poglobljeno in temeljito posvetovati in ga nato analizirati pri pregledu celotnega okvira. Poročevalka kljub temu uvaja enostavno standardizirano uradno obvestilu organu BEREC, da bi se zagotovilo, da nosilci, ki zagotavljajo storitve v drugi državi članici že na podlagi sheme splošne odobritve, v podobnem položaju niso diskriminirani pri obravnavi v različnih državah članicah in da se na enotnem trgu uporabljajo usklajene regulativne prakse.

Organ BEREC

Po temeljiti preučitvi predlogov Komisije, naj se upravljavska struktura organa BEREC spremeni, in ob upoštevanju strokovnega dela, ki ga ta organ opravlja od svoje ustanovitve pred dvema letoma, poročevalka še naprej – kot ob pripravi osnutka Uredbe za ustanovitev organa BEREC leta 2009 – meni, da je za varovanje njegove neodvisnosti tako od držav članic kot od Komisije ključno zagotoviti, da organ BEREC vodi eden od njegovih članov.

Poročevalka se v predlogih osredotoča na zagotavljanje neprekinjenega učinkovitega dela organa BEREC s harmonizacijominimalnega sklopa pristojnosti nacionalnih regulativnih organov, s katerimi bi bili ti organi ustrezno opremljeni za polno sodelovanje v organu BEREC, ta pa bi bil tako bolj usposobljen za učinkovito opravljanje svoji nalog.

Veleprodajni izdelki dostopa, izdelki z zagotovljeno kakovostjo storitev in mednarodni klici s fiksnih in mobilnih telefonov

Po skrbni preučitvi stališč zainteresiranih strani poročevalka v zvezi s predlogi o veleprodajnih izdelkov dostopa zahteva, naj Komisija izvede celovito posvetovanje in predloži predloge v pregledu celotnega okvira.

V zvezi z mednarodnimi klici s fiksnih in mobilnih telefonov poročevalka poudarja, da so ti sedaj del dereguliranih konkurenčnih trgov, za katere regulacija s posredovanjem EU ni potrebna, zato predlaga, naj se s tem povezane določbe črtajo.

Pregled okvira

Poročevalka meni, da mora Komisija opraviti celovito oceno in pregled celotnega regulativnega okvira za elektronske komunikacije in do 30. junija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo z ustreznimi predlogi, da bi imela sozakonodajalca dovolj časa za ustrezno analizo in razpravo o predlogih.

Pregled naj temelji na celovitem javnem posvetovanju in naknadnih ocenah učinka okvira od leta 2009 ter na temeljiti predhodni oceni predvidenega učinka možnih rešitev, ki izhajajo iz pregleda.

Poročevalka tudi meni, da bi bilo v zvezi z nekaterimi predlaganimi ukrepi potrebno bolj poglobljeno in strukturirano javno posvetovanje in temeljita predhodna ocena predvidenega učinka, kar bi bilo nato treba upoštevati v naslednjem pregledu okvira za elektronske komunikacije.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (*) (29.1.2014)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

(COM(2013)0627 – C7-0267/2013 – 2013/0309(COD))

Pripravljavec mnenja: Malcolm Harbour

(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je septembra 2013 predstavila predlog uredbe o enotnem trgu elektronskih komunikacij za doseganje povezane celine.

Odbor IMCO bo k delu Parlamenta v zvezi s tem predlogom prispeval v obliki zakonodajnega mnenja z izključno pristojnostjo za vprašanja o pravicah uporabnikov in varstvu potrošnikov, v skupni pristojnosti z odborom ITRE pa o vidikih odprtega internetnega dostopa. Prav tako bomo podali mnenje o potrošniških vidikih predlaganih sprememb uredbe o gostovanju, naš prispevek pa bo imel obliko predlogov sprememb k temu osnutku, ko bo objavljeno poročilo odbora ITRE. V kratkem času, ki je bil na voljo, pripravljavec mnenja ni natančno preučil vseh drugih vidikov predlagane uredbe in se je osredotočil samo na področja, na katerih ima odbor IMCO neposredno vlogo. Člani odbora lahko seveda vložijo predloge sprememb k temu poročilu tudi o vseh drugih vidikih. Na tej stopnji se pripravljavec mnenja tudi ni ukvarjal s predlogi sprememb k uvodnim izjavam in jih bo podal med sodelovanjem z odborom ITRE.

Pripravljavec mnenja je pri pripravi tega osnutka upošteval pomisleke številnih zainteresiranih strani, pri tem pa posebno pozornost namenil stališču potrošniških organizacij in regulativnih organov za telekomunikacije. Tudi on je zaskrbljen, da je predlagani instrument preveč razdrobljen in nima strateške usmeritve za doseganje ciljev enotnega trga EU za elektronske komunikacije, čeprav so cilji in ambicije predloga drugače pohvalni. Pri pripravi svojega mnenja in podajanju številnih izboljšav v zvezi s predlogom Komisije se je oprl na obsežne izkušnje odbora IMCO na področju krepitve pravic potrošnikov, in to ne le v sektorju elektronskih komunikacij. Prepričan je, da bo ta pristop imel široko podporo.

Zagotavljanje odprtega interneta

Pomemben element predloga Komisije so ukrepi za zagotovitev omrežne nevtralnosti, čeprav ta koncept v pravnem besedilu nikjer ni opredeljen. Odbor IMCO ima obsežne izkušnje na tem področju, spremembe, ki jih je predlagal pri pregledu direktive o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov pa ostajajo ključne določbe za regulativne organe EU pri posredovanju za zaščito potrošnikov pred diskriminatornim ravnanjem in nepoštenim omejevanjem storitev.

Novi predlogi krepijo te določbe in zagotavljajo jasnejši okvir za posredovanje regulativnih organov. Pripravljavec mnenja bi bil sicer vesel, če bi jih lahko vključili kot spremembe sedanje direktive, vendar je poročevalec iz odbora ITRE odločno zagovarjal, da jih je treba zaradi doslednega izvajanja po vsej EU izvajati kot uredbo. Pripravljavec mnenja je to strategijo sprejel in podal številne predloge za pojasnitev in izboljšanje besedila, ki ga bosta odbora oblikovala skupaj.

Pravni instrument za pravice uporabnikov

Predlog Komisije nadomešča številne osrednje določbe Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136); številne določbe so v celoti harmonizirane v obliki uredbe. Poleg tega so v tem predlogu odločitve o podrobnih izvedbenih pravilih centralizirane na ravni Komisije in je odpravljena neposredna odgovornost nacionalnih regulativnih organov. Komisija svoj predlog utemeljuje z neenotnim izvajanjem pravil po vseh državah članicah. Tega pristopa ne poskuša osnovati na koristih enotnega trga elektronskih komunikacij. Pripravljavec mnenja meni, da je tak pristop popolnoma napačen.

Izločanje arbitrarnih elementov iz obstoječega regulativnega okvira bi povzročilo zmedo, uvajanje največje možne harmonizacije na teh področjih pa bi škodovalo varstvu potrošnikov. Odbor IMCO je pri pregledu direktive o pravicah potrošnikov leta 2011 zaustavil vztrajanje Komisije pri največji možni harmonizaciji, argument, da je taka harmonizacija škodljiva, pa ima v hitro spreminjajočem se svetu elektronskih komunikacij še večjo težo.

Poleg tega Komisija ne obravnava pravega vira razdrobljenosti trga, in sicer razlik v uspešnosti regulativnih organov pri uveljavljanju obstoječih obveznosti. Nalaganje vrste novih centraliziranih regulativnih zahtev v državah, v katerih regulativni organi na področju potrošniške zakonodaje že zdaj niso dovolj učinkoviti, ni ravno zagotovilo za dolgoročen uspeh. Predlog Komisije je vsebinsko pretirano preskriptiven. Pripravljavec mnenja meni, da so zavzeti nacionalni regulativni organi veliko primernejši za izvajanje pravil, pri čemer naj jih podpira organ BEREC. V tem hitro spreminjajočem se sektorju bodo hitreje zaznali protikonkurenčno ravnanje, ki ga je nujno treba odpraviti.

Pripravljavec mnenja kritizira pravni okvir, vendar priznava, da predlog Komisije za pravice potrošnikov prinaša pomembne izboljšave. Zato jih je preoblikoval v predloge sprememb sedanje direktive, ki bi jih vse države članice z lahkoto in hitro prenesle v svoj pravni red.

Zlasti je predlagal, da bi izvedbena pravila pripravil organ BEREC, ki je za oblikovanje podrobnih standardov veliko primernejši kot Komisija. Meni, da za pripravo teh ukrepov izvedbeni akti niso pravi način.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da obravnava naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Koristi, ki izhajajo iz enotnega trga elektronskih komunikacij, bi bilo treba razširiti na širši digitalni ekosistem, ki vključuje proizvajalce opreme Unije, ponudnike vsebin in aplikacij ter širše gospodarstvo s sektorji, kot so bančništvo, avtomobilska industrija, logistika ter maloprodajni, energijski in prometni sektor, ki bi s povezljivostjo izboljšali svojo produktivnost, npr. prek vsesplošnih aplikacij v oblaku, med seboj povezanih objektov in možnosti za zagotavljanje integriranih storitev za različne dele podjetij. Javne uprave in zdravstveni sektor bi morali izkoristiti tudi širšo razpoložljivost storitev e-uprave in e-zdravja. Na trgu elektronskih komunikacij bi se lahko povečala tudi ponudba kulturnih vsebin in storitev ter kulturna raznovrstnost na splošno. Zagotavljanje povezljivosti prek elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je tako pomembno za širše gospodarstvo in družbo, da bi bilo treba preprečiti neupravičene regulativne ali kakšne koli druge ovire, specifične za ta sektor.

 

(5) Koristi, ki izhajajo iz enotnega trga elektronskih komunikacij, bi bilo treba razširiti na širši digitalni ekosistem, ki vključuje proizvajalce opreme Unije, ponudnike vsebin, aplikacij in programske opreme ter širše gospodarstvo s sektorji, kot so bančništvo, avtomobilska industrija, logistika ter maloprodajni, energetski in prometni sektor, ki bi s povezljivostjo izboljšali svojo produktivnost, npr. prek vsesplošnih aplikacij v oblaku, med seboj povezanih objektov in možnosti za zagotavljanje integriranih storitev za različne dele podjetij. Javne uprave in zdravstveni sektor bi morali izkoristiti tudi širšo razpoložljivost storitev e-uprave in e-zdravja. Na trgu elektronskih komunikacij bi se lahko povečala tudi ponudba kulturnih vsebin in storitev ter kulturna raznovrstnost na splošno. Zagotavljanje povezljivosti prek elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je tako pomembno za širše gospodarstvo in družbo, da bi bilo treba preprečiti neupravičene regulativne ali kakšne koli druge ovire, specifične za ta sektor.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Za obdelavo osebnih podatkov iz te uredbe bi se morala uporabljati zakonodaja Unije, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a ter Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b, in nacionalna zakonodaja.

 

_________________

 

1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

 

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Izvajanje različnih nacionalnih politik ustvarja neskladnost in razdrobljenost na notranjem trgu ter tako ovira nadaljnje širjenje vseevropskih storitev in dokončno vzpostavitev notranjega trga brezžičnih širokopasovnih komunikacij. Zlasti bi lahko ustvarilo neenake pogoje za dostop do teh storitev in oviralo konkurenco med podjetji s sedežem v različnih državah članicah, naložbe v naprednejša omrežja in tehnologije ter pojav inovativnih storitev, s čimer bi državljane in podjetja prikrajšalo za vsesplošne visokokakovostne integrirane storitve, operaterje brezžičnih širokopasovnih omrežij pa oviralo pri povečevanju učinkovitosti, ki bi ga zagotovilo obsežnejše in bolj integrirano poslovanje. Zato bi morali razvoj širšega integriranega kritja z naprednimi brezžičnimi širokopasovnimi komunikacijskimi storitvami po Uniji spremljati ukrepi na ravni Unije, ki se nanašajo na nekatere vidike dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra. Hkrati bi morale države članice obdržati pravico, da sprejmejo ukrepe, s katerimi svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe.

(18) Reforma telekomunikacijskega svežnja EU iz leta 2009 vzpostavlja načela za upravljanje spektra. Priznava pristojnost držav članic glede kulturnih in avdiovizualnih politik in jim na splošno pušča potreben prostor za ukrepanje. Zato bi morali ukrepi na ravni Unije, ki se nanašajo na nekatere vidike dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra, še naprej podpirati dinamični pristop k upravljanju spektra, ki priznava pristojnost držav članic na tem področju in spoštuje kulturne, avdiovizualne in medijske politike vsake države članice. Potrebna je zadostna prožnost za vključitev posebnih nacionalnih zahtev, države članice pa bi morale tudi obdržati pravico, da sprejmejo ukrepe, s katerimi svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe. V primerih spora med državami članicami glede uporabe radijskega spektra lahko Komisija usklajuje in nudi podporo pri reševanju spora.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Glede na postopno migracijo na AIPN omrežja pomanjkanje razpoložljivih povezljivostnih izdelkov, ki temeljijo na protokolu IP za različne razrede storitev z zagotovljeno kakovostjo storitev, ki znotraj držav članic in med njimi omogočajo komunikacijske poti po omrežnih domenah in prek meja omrežij, ovira razvoj aplikacij, ki so odvisne od dostopa do drugih omrežij, s čimer se omejujejo tehnološke inovacije. Poleg tega se tako onemogoča obsežnejše širjenje učinkovitosti, ki je povezana z upravljanjem in zagotavljanjem omrežij na podlagi IP in povezljivostnih izdelkov z zagotovljeno ravnjo kakovosti storitev, zlasti večjo varnostjo, zanesljivostjo in prilagodljivostjo, stroškovno učinkovitostjo in hitrejšim zagotavljanjem storitev, kar prinaša koristi omrežnim operaterjem, ponudnikom storitev in končnim uporabnikom. Zato je nujno potreben usklajen pristop k oblikovanju in dostopnosti teh izdelkov pod razumnimi pogoji, po potrebi vključno z navzkrižnim zagotavljanjem med zadevnimi podjetji elektronskih komunikacij.

črtano

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Razlike v nacionalnem izvajanju sektorskih predpisov o zaščiti končnih uporabnikov ustvarjajo velike ovire za enotni digitalni trg, zlasti zaradi povečanih stroškov usklajevanja za ponudnike javnih elektronskih komunikacij, ki želijo storitve ponuditi v več državah članicah. Poleg tega razdrobljenost in negotovost glede ravni zaščite v različnih državah članicah spodkopava zaupanje končnih uporabnikov in jih odvrača od nakupovanja elektronskih komunikacijskih storitev v tujini. Da bi dosegli cilj Unije glede odprave ovir na notranjem trgu je treba obstoječe različne nacionalne pravne ukrepe nadomestiti z enotnim in v celoti usklajenim naborom sektorskih pravil, ki bo zagotovil visoko skupno raven varstva končnih uporabnikov. Takšna popolna uskladitev pravnih določb ponudnikom javnih elektronskih komunikacij ne bi smela preprečevati, da končnim uporabnikom ponudijo pogodbene dogovore, ki presegajo to raven varstva.

črtano

Obrazložitev

Ko bodo pravila iz tega predloga uredbe prenesena v direktivo o univerzalnih storitvah, ne bo več treba ohranjati uvodnih izjav te uredbe, ki so povezane s pravicami potrošnikov.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ker ta uredba usklajuje samo nekatera sektorska pravila, ne sme posegati v splošna pravila o varstvu potrošnikov, kot jih določajo akti Unije in nacionalna zakonodaja, ki jih izvaja.

(41) Ta uredba ne bi smela posegati v splošna pravila o varstvu potrošnikov, kot jih določajo zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, ki jih izvaja.

Obrazložitev

Ko bodo pravila iz tega predloga uredbe prenesena v direktivo o univerzalnih storitvah, ne bo več treba ohranjati uvodnih izjav te uredbe, ki so povezane s pravicami potrošnikov.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Če se določbe v poglavjih 4 in 5 te uredbe nanašajo na končne uporabnike, se takšne določbe uporabljajo ne le za potrošnike, temveč tudi za druge kategorije končnih uporabnikov, predvsem za mikropodjetja. Končni uporabniki, razen potrošnikov, se lahko na lastno zahtevo z individualno pogodbo dogovorijo za odstopanje od nekaterih določb.

črtano

Obrazložitev

Ko bodo pravila iz tega predloga uredbe prenesena v direktivo o univerzalnih storitvah, ne bo več treba ohranjati uvodnih izjav te uredbe, ki so povezane s pravicami potrošnikov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) V odprtem internetu ponudniki javnih elektronskih komunikacij v okviru pogodbeno dogovorjenih omejitev glede podatkovnih količin in podatkovnih hitrosti za internetne dostopovne storitve ne bi smeli onemogočati in upočasnjevati specifičnih vsebin, aplikacij, storitev ali posebnih razredov le-teh oz. jim zmanjševati kakovosti ali jih diskriminacijsko obravnavati, razen v primeru omejenega števila smiselnih ukrepov za upravljanje spletnega prometa, ki morajo biti pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Smiselno upravljanje spletnega prometa obsega preprečevanje ali oviranje hudih kaznivih dejanj, vključno s prostovoljnimi ukrepi ponudnikov za preprečevanje dostopa do otroške pornografije in njenega razširjanja. Čim večje zmanjšanje učinkov prezasedenosti omrežja bi se moralo šteti za smiselno pod pogojem, da je omrežna prezasedenost le začasna ali da do nje pride samo v izjemnih okoliščinah.

(47) V odprtem internetu ponudniki javnih elektronskih komunikacij ne bi smeli onemogočati in upočasnjevati specifičnih vsebin, aplikacij, storitev ali posebnih razredov le-teh oz. jim zmanjševati kakovosti in jih diskriminacijsko obravnavati ali kako drugače posegati v prenos spletnega prometa, razen v primeru omejenega števila smiselnih ukrepov za upravljanje spletnega prometa. Ti ukrepi bi morali biti pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski in jih ne bi smeli ohraniti dlje, kot je nujno potrebno. Smiselno upravljanje spletnega prometa obsega preprečitev ali čim večje zmanjšanje učinkov preobremenitev omrežij pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48) Količinske tarife bi se morale šteti za združljive z načelom odprtega interneta, če končnim uporabnikom omogočajo, da na podlagi preglednih informacij o pogojih in posledicah takšne izbire izberejo tarifo, ki ustreza njihovi običajni podatkovni porabi. Hkrati bi take tarife ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočile, da zmogljivosti omrežij bolje prilagodijo na pričakovane podatkovne količine. Bistveno je, da so končni uporabniki popolnoma obveščeni, preden sprejmejo dogovor o omejitvah podatkovne količine ali hitrosti in veljavnih tarifah, da lahko stalno spremljajo porabo in da se jim zlahka povečajo razpoložljive količine podatkov, če tako želijo.

(48) Količinske tarife bi se morale šteti za združljive z načelom odprtega interneta, če končnim uporabnikom omogočajo, da na podlagi preglednih informacij o pogojih in posledicah takšne izbire izberejo tarifo, ki ustreza njihovi običajni podatkovni porabi. Hkrati bi take tarife ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočile, da zmogljivosti omrežij bolje prilagodijo na pričakovane podatkovne količine. Bistveno je, da so končni uporabniki popolnoma obveščeni, preden sprejmejo dogovor o omejitvah podatkovne količine ali hitrosti in veljavnih tarifah, in da lahko stalno spremljajo porabo ter da se jim zlahka povečajo razpoložljive količine podatkov, če tako želijo. Na ponujene podatkovne količine in hitrosti, ki so pogodbeno dogovorjene, ne bi smeli vplivati dodatni sporazumi o specializiranih storitvah, ki jih sklene končni uporabnik, ob upoštevanju določb iz člena 23 te uredbe o odprtem internetnem dostopu, ki določajo, da se specializirane storitve lahko ponujajo poleg internetnih dostopovnih storitev, kjer je primerno, če pomembno ne zmanjšujejo njihove razpoložljivosti in kakovosti.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na prožnih parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki javnih elektronskih komunikacij pogajajo o takšni prilagodljivi ravni kakovosti storitve, je nujno potrebna za zagotavljanje specializiranih storitev, pričakuje pa se, da bo imela pomembno vlogo pri razvoju novih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Hkrati bi morali taki dogovori ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočiti, da bolje uravnotežijo spletni promet in preprečijo preobremenjenost omrežja. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom javnih elektronskih komunikacij bi zato moralo biti omogočeno, da prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če takšni sporazumi bistveno ne poslabšajo splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

(50) Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki javnih elektronskih komunikacij pogajajo o takšni posebni ravni kakovosti storitve, je nujno potrebna za zagotavljanje specializiranih storitev, pričakuje pa se, da bo imela pomembno vlogo pri razvoju novih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Hkrati bi morali taki dogovori ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočiti, da bolje uravnotežijo spletni promet in preprečijo preobremenjenost omrežja. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom javnih elektronskih komunikacij bi zato moralo biti omogočeno, da prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če takšni sporazumi ne poslabšajo splošne kakovosti odprtih internetnih dostopovnih storitev.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51) Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko končni uporabniki svobodo do internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij spoštujejo določbe ter zagotavljajo nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve niso poslabšale. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s specializiranimi storitvami ter kakovost, kot jo dojemajo končni uporabniki. Nacionalne regulativne organe bi bilo treba pooblastiti, da vsem posameznim ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči splošno poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

(51) Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko končni uporabniki svobodo do internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij spoštujejo določbe ter zagotavljajo nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve niso poslabšale. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s specializiranimi storitvami ter kakovost, kot jo dojemajo končni uporabniki, pri tem pa dosledno upoštevati vse smernice, ki jih je izdal organ BEREC za načine merjenja hitrosti internetnih dostopovnih storitev, parametre kakovosti storitev, ki se merijo, in uporabo primernih ukrepov za upravljanje prometa. Nacionalne regulativne organe bi bilo treba pooblastiti, da vsem posameznim ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči splošno poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52) Ukrepi za zagotavljanje večje preglednosti in primerljivosti cen, tarif in pogojev ter parametrov kakovosti storitev, vključno s parametri, ki se nanašajo na zagotavljanje internetnega dostopa, bi morali povečati možnost končnih uporabnikov, da čim bolje izberejo ponudnike in tako v celoti izkoristijo prednosti konkurence.

(52) Ukrepi za zagotavljanje večje preglednosti in primerljivosti cen, tarif in pogojev ter parametrov kakovosti storitev, vključno s parametri, ki se nanašajo na zagotavljanje internetnega dostopa, bi morali povečati možnost končnih uporabnikov, da čim bolje izberejo ponudnike in tako v celoti izkoristijo prednosti konkurence. Vse prostovoljne certifikacijske sheme za interaktivna primerjalna spletna mesta, vodnike ali podobna orodja bi morale biti neodvisne od vseh ponudnikov elektronskih komunikacij, uporabljati preprost in jasen jezik, zagotavljati popolne in posodobljene informacije, uporabljati pregledno metodologijo, biti zanesljive in dostopne v skladu s smernicami za dostopnost spletnih vsebin 2.0 ter imeti vzpostavljen učinkovit postopek za obravnavo pritožb.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53) Končni uporabniki bi morali biti pred nakupom storitve ustrezno obveščeni o ceni in vrsti ponujene storitve. Ti podatki bi morali biti na voljo tudi neposredno pred vzpostavitvijo povezave, če za klic na določeno številko ali storitev veljajo posebni pogoji oblikovanja cen, na primer klici na premijske storitve, za katere pogosto veljajo posebne cene. Če je taka obveznost glede na trajanje in stroške nesorazmerna s tarifnimi informacijami ponudnika storitev v primerjavi s povprečnim trajanjem klica in stroškovnim tveganjem, ki mu je izpostavljen končni uporabnik, lahko nacionalni regulativni organi odobrijo odstopanje. Končni uporabniki bi morali biti prav tako obveščeni, če za brezplačno telefonsko številko veljajo dodatne pristojbine.

črtano

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(54) Ponudniki javnih elektronskih komunikacij naj bi na ustrezen način obveščali končne uporabnike, med drugim o svojih storitvah in tarifah, parametrih kakovosti storitev, dostopu do storitev v sili in morebitnih omejitvah ter o izbiri storitev in izdelkov, ki so zasnovani za invalidne porabnike. Te informacije bi morale biti predstavljene jasno in pregledno ter se nanašati na države članice, v katerih se storitve opravljajo; v primeru sprememb bi jih bilo treba posodobiti. Pri ponudbah na podlagi individualnih pogajanj bi morali biti ponudniki izvzeti iz takšnih zahtev po informacijah.

(54) Ponudniki javnih elektronskih komunikacij naj bi na ustrezen način obveščali končne uporabnike, med drugim o svojih storitvah in tarifah, parametrih kakovosti storitev, dostopu do storitev v sili in morebitnih omejitvah ter o izbiri storitev in izdelkov, ki so zasnovani za invalidne porabnike. V primeru tarifnih shem z vnaprej določenimi količinami komunikacij bi morali ponudniki javnih elektronskih komunikacij obveščati tudi o možnosti potrošnikov in končnih uporabnikov, ki to zahtevajo, da neuporabljeno količino iz prejšnjega obračunskega obdobja prenesejo v tekoče obračunsko obdobje. Te informacije bi morale biti predstavljene jasno in pregledno ter se nanašati na države članice, v katerih se storitve opravljajo; v primeru sprememb bi jih bilo treba posodobiti. Pri ponudbah na podlagi individualnih pogajanj bi morali biti ponudniki izvzeti iz takšnih zahtev po informacijah.

 

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56) Pogodbe so pomembno sredstvo, ki končnim uporabnikom zagotavlja visoko raven preglednosti informacij in pravne varnosti. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi morali končnim uporabnikom zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, preden jih pogodba zavezuje. Informacije bi morale biti obvezne in se ne bi smele spreminjati, razen s kasnejšim dogovorom med končnim uporabnikom in ponudnikom. Komisija in več nacionalnih regulativnih organov je nedavno ugotovilo bistvena razhajanja med oglaševano hitrostjo internetnega dostopa in hitrostjo, ki je dejansko na voljo končnim uporabnikom. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi zato morali pred sklenitvijo pogodbe končne uporabnike obvestiti o hitrosti in drugih parametrih kakovosti storitev, ki jih lahko resnično zagotovijo na glavni lokaciji končnega uporabnika.

(56) Pogodbe so pomembno sredstvo, ki končnim uporabnikom zagotavlja visoko raven preglednosti informacij in pravne varnosti. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi morali končnim uporabnikom zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, preden jih pogodba zavezuje. Informacije bi morale biti obvezne in se ne bi smele spreminjati, razen s kasnejšim dogovorom med končnim uporabnikom in ponudnikom. Komisija in več nacionalnih regulativnih organov je nedavno ugotovilo bistvena razhajanja med oglaševano hitrostjo internetnega dostopa in hitrostjo, ki je dejansko na voljo končnim uporabnikom. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi zato morali pred sklenitvijo pogodbe končne uporabnike obvestiti o hitrosti in drugih parametrih kakovosti storitev, ki jih lahko resnično zagotovijo na glavni lokaciji končnega uporabnika. Za fiksne in mobilne podatkovne povezave je običajno razpoložljiva hitrost komunikacijske storitve, ki jo potrošnik večinoma lahko pričakuje pri dostopu do storitve ne glede na čas dneva. Običajno razpoložljiva hitrost bi morala izhajati iz ocenjenih razponov hitrosti, povprečnih hitrosti, hitrosti v prometnih konicah in najmanjše hitrosti. Metodologija bi morala biti opredeljena v smernicah organa BEREC in bi jo bilo treba redno pregledovati in posodabljati v skladu z razvojem tehnologije in infrastrukture. Države članice bi morale zagotoviti, da bi ponudniki končnim uporabnikom omogočili, da bi imeli pred sklenitvijo pogodbe dostop do primerljivih informacij o pokrivanju mobilnih omrežij, vključno z različnimi tehnologijami v njihovi državi članici, in bi se tako lahko premišljeno odločili za nakup.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57) Glede terminalske opreme bi morale biti v pogodbi navedene morebitne omejitve ponudnika v zvezi z uporabo opreme, na primer z „zaklenjenimi SIM karticami“ pri mobilnih napravah in z vsemi stroški, ki nastanejo zaradi prekinitve pogodbe pred dogovorjenim potekom veljavnosti. Stroški ne bi smeli dospeti v plačilo po izteku dogovorjenega trajanja pogodbe.

(57) Glede terminalske opreme bi morale biti v pogodbi navedene morebitne omejitve ponudnika v zvezi z uporabo opreme, na primer z „zaklenjenimi SIM karticami“ pri mobilnih napravah in z vsemi stroški, ki nastanejo zaradi prekinitve pogodbe pred dogovorjenim potekom veljavnosti. Stroški ne bi smeli dospeti v plačilo po izteku dogovorjenega trajanja pogodbe. V pogodbah bi morale biti navedene tudi vrste zagotovljenih poprodajnih storitev, storitev vzdrževanja in storitev pomoči uporabnikom. Če je mogoče, bi morale te informacije na zahtevo vključevati tudi tehnične informacije o pravilnem delovanju terminalske opreme, ki jo izbere končni uporabnik. Če ni ugotovljena nobena tehnična nezdružljivost, bi morale biti te informacije brezplačne.

 

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58) V izogib neprijetnim presenečenjem ob prejemu računa bi morali imeti končni uporabniki možnost, da opredelijo finančne zgornje meje stroškov, nastalih z uporabo govornih storitev in storitev internetnega dostopa. Ta instrument bi moral biti na voljo brezplačno in bi moral vsebovati ustrezno obvestilo, ki ob približevanju mejne vrednosti omogoča ponoven ogled. Ko je dosežena zgornja meja, končni uporabniki ne bi smeli več prejemati teh storitev ali se jim ne bi smele več zaračunavati, razen če izrecno zahtevajo nadaljnje zagotavljanje po dogovoru s ponudnikom.

 

(58) V izogib neprijetnim presenečenjem ob prejemu računa bi morali imeti končni uporabniki za vse naročniške storitve možnost, da vnaprej določijo finančne zgornje meje stroškov, nastalih z uporabo govornih storitev in storitev internetnega dostopa. Ta instrument bi moral vsebovati ustrezno obvestilo, ki ob približevanju mejni vrednosti omogoča ponoven ogled.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59) Izkušnje iz držav članic in nedavna raziskava, ki jo je naročila Izvajalska agencija za potrošnike in zdravje, so pokazale, da dolga pogodbena obdobja in samodejno ali tiho podaljšanje pogodbe predstavljajo pomembne ovire pri spreminjanju ponudnika. Zaželeno je torej, da bi lahko končni uporabniki brez stroškov prekinili pogodbo šest mesecev po njeni sklenitvi. V tem primeru bi lahko ponudniki od končnih uporabnikov zahtevali, da poravnajo preostalo vrednost subvencionirane terminalske opreme ali vrednost drugih promocijskih akcij po načelu časovne sorazmernosti. Pogodbe, ki so bile tiho podaljšane, bi morale imeti možnost prekinitve z enomesečnim odpovednim rokom.

črtano

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63) Da bi podprli zagotavljanje storitev po načelu „vse na enem mestu“ in olajšali nemoteno zamenjavo za končne uporabnike, bi moral postopek zamenjave ponudnika voditi sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij. Prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij ne bi smel zavlačevati ali ovirati postopka zamenjave. Čim bolj bi morali uporabljati samodejne postopke in zagotavljati visoko raven varstva osebnih podatkov. Razpoložljivost preglednih, natančnih in pravočasnih informacij o zamenjavi ponudnika bi morala okrepiti zaupanje končnih uporabnikov v zamenjavo in povečati njihovo pripravljenost do bolj aktivnega sodelovanja v konkurenčnem procesu.

(63) Da bi olajšali nemoteno zamenjavo za končne uporabnike, bi moral biti organ BEREC pooblaščen za sprejetje smernic, ki določajo obveznosti sprejemnega in prenosnega ponudnika v postopku zamenjave in prenosa ter med drugim zagotavljajo, da prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij ne zavlačuje ali ovira postopka zamenjave, da je postopek čim bolj samodejen in da je zagotovljena visoka raven varstva osebnih podatkov. Smernice bi morale poleg tega obravnavati tudi vprašanje, kako končnim uporabnikom zagotoviti kontinuiteto, tudi kar zadeva identifikacijske podatke, kot so elektronski naslovi, na primer z možnostjo izbire storitve preusmerjanja elektronske pošte. Razpoložljivost preglednih, natančnih in pravočasnih informacij o zamenjavi ponudnika bi morala okrepiti zaupanje končnih uporabnikov v zamenjavo in povečati njihovo pripravljenost do bolj aktivnega sodelovanja v konkurenčnem procesu.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64) Pogodbe s prenosnimi ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi se morale samodejno prekiniti po zamenjavi ponudnika, ne da bi se od končnih uporabnikov zahtevala dodatna dejanja. V primeru predplačniških storitev bi se moral pozitiven saldo, ki ni bil porabljen, povrniti potrošniku, ki menja ponudnika.

črtano

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65) Končnim uporabnikom bi morala biti zagotovljena kontinuiteta pri menjavi pomembnih identifikacijskih podatkov, kot so elektronski naslovi. V ta namen in da se zagotovi, da se elektronska sporočila ne izgubijo, bi končni uporabniki morali imeti možnost, da v primerih, ko jim elektronski naslov zagotavlja prenosni ponudnik, brezplačno izberejo storitev preusmerjanja elektronske pošte, ki jo ponuja prenosni ponudnik storitve internetnega dostopa.

črtano

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(68) Da bi se upošteval razvoj trga in tehnični napredek, bi moralo biti Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeljeno pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da ustrezne dokumente istočasno, pravočasno in na ustrezen način predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

črtano

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71) Da bi se zagotovila skladnost med cilji in ukrepi, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij v skladu s to uredbo, in nekaterimi posebnimi obstoječimi zakonodajnimi določbami ter da bi zakonodaja odražala ključne elemente razvijajoče se prakse odločanja, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2002/21/ES, direktivi 2002/20/ES in 2002/22/ES ter Uredbo št. 531/2012. To pomeni, da se Direktiva 2002/21/ES in z njo povezane Direktive uporabljajo v povezavi s to uredbo, uvedbo okrepljenih pristojnosti Komisije za zagotavljanje usklajenosti ukrepov, ki veljajo za evropske ponudnike elektronskih komunikacij s pomembno tržno močjo v okviru evropskega mehanizma posvetovanja, harmonizacijo meril, sprejetih pri ocenjevanju opredelitve in konkurenčnosti pomembnih trgov, prilagajanje sistema uradnega obveščanja v skladu z Direktivo 2002/20/ES v smislu enotne odobritve v EU ter razveljavitev določb o minimalni harmonizaciji pravic končnih uporabnikov iz Direktive 2002/22/ES, ki so ob popolni harmonizaciji, ki jo določa ta uredba, postale odvečne.

(71) Da bi se zagotovila skladnost med cilji in ukrepi, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij v skladu s to uredbo, in nekaterimi posebnimi obstoječimi zakonodajnimi določbami ter da bi zakonodaja odražala ključne elemente razvijajoče se prakse odločanja, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2002/21/ES, direktivi 2002/20/ES in 2002/22/ES ter Uredbo št. 531/2012. To pomeni, da se Direktiva 2002/21/ES in z njo povezane Direktive uporabljajo v povezavi s to uredbo, uvedbo okrepljenih pristojnosti Komisije za zagotavljanje usklajenosti ukrepov, ki veljajo za evropske ponudnike elektronskih komunikacij s pomembno tržno močjo v okviru evropskega mehanizma posvetovanja, harmonizacijo meril, sprejetih pri ocenjevanju opredelitve in konkurenčnosti pomembnih trgov, prilagajanje sistema uradnega obveščanja v skladu z Direktivo 2002/20/ES v smislu enotne odobritve v EU ter razveljavitev določb o minimalni harmonizaciji pravic končnih uporabnikov iz Direktive 2002/22/ES, ki so ob harmonizaciji, ki jo določa ta uredba, postale odvečne.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76) Poleg tega bi moralo bistveno znižanje povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji pred kratkim omogočiti, da se pri dohodnih klicih odpravijo dodatni stroški gostovanja.

(76) Da bi zagotovili jasnost in pravna varnost, bi bilo treba določiti rok za dokončno odpravo dodatnih maloprodajnih pristojbin za gostovanje, katerih zniževanje se je pričelo z Uredbo (ES) št. 717/2007. Pred dokončno odpravo maloprodajnih pristojbin pa bi bilo treba še dodatno znižati veleprodajne cene in uskladiti cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po celotni Uniji, da bi operaterjem telekomunikacij zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje.

Obrazložitev

V številnih državah članicah znaša povprečna domača cena manj kot 0,05 EUR. Ohranitev veleprodajne cene za storitve govornega gostovanja na sedanji stopnji 0,05 EUR po 1. juliju 2016, ko bodo operaterji morali uporabnikom storitev gostovanja zaračunavati enako ceno kot domačim uporabnikom, bi povzročila resna izkrivljanja na trgu. Ker bodo mobilni operaterji od leta 2016 dalje konkurirali na evropskem trgu, je treba uskladiti cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) imajo državljani in podjetja pravico in možnost za dostop do konkurenčnih, varnih in zanesljivih komunikacijskih storitev ne glede na to, od kod iz Unije se zagotavljajo, ne da jih pri tem ovirajo čezmejne omejitve ali neupravičeni dodatni stroški.

(b) imajo državljani in podjetja pravico in možnost za dostop do konkurenčnih, varnih in zanesljivih komunikacijskih storitev ne glede na to, od kod iz Unije se zagotavljajo, ne da jih pri tem ovirajo čezmejne omejitve ali neupravičeni dodatni stroški in kazni.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta uredba določa zlasti regulativna načela v povezavi z določbami direktiv št. 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, na podlagi katerih Komisija, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in pristojni nacionalni organi delujejo v okviru svojih pristojnosti:

2. Ta uredba določa zlasti regulativna načela v povezavi z določbami direktiv št. 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, na podlagi katerih Komisija, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in pristojni nacionalni in regionalni organi delujejo v okviru svojih pristojnosti:

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) da bi spodbujali naložbe in inovacij v nove in okrepljene visokozmogljive infrastrukture, ki segajo po vsej Uniji in ki lahko zadovoljijo spreminjajoče se povpraševanje končnih uporabnikov;

(c) da bi spodbujali naložbe in inovacije v nove in okrepljene visokozmogljive infrastrukture ter zagotovili, da segajo po vsej Uniji in da lahko zadovoljijo spreminjajoče se povpraševanje končnih uporabnikov, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) uskladitev pravil za pravice končnih uporabnikov in spodbujanje učinkovite konkurence na maloprodajnih trgih in s tem oblikovanje evropskega prostora potrošnikov za elektronske komunikacije;

črtano

Obrazložitev

S prenosom pravic potrošnikov iz tega predloga uredbe v direktivo o univerzalnih storitvah ne bo več potrebe, da bi se ohranile v osnutku uredbe.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Določbe te uredbe ne posegajo v pravni red Unije o varstvu podatkov in v člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) „povezljivostni izdelek z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ)“ pomeni izdelek, ki se zagotovi na izmenjavi IP in ki strankam omogoča, da vzpostavijo komunikacijsko povezavo IP med točko za medomrežno povezovanje in eno ali več fiksnimi omrežnimi priključnimi točkami, ter ki na podlagi posebnih parametrov opredeljenim ravnem omrežne zmogljivosti med koncema omogoča zagotavljanje posebnih storitev končnim uporabnikom na podlagi oskrbovanja z določeno zagotovljeno kakovostjo storitev;

črtano

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom in s tem povezavo med skoraj vsemi končnimi točkami, povezanimi z internetom, ne glede na omrežno tehnologijo, ki se uporablja;

(14) „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom in med skoraj vsemi končnimi točkami, povezanimi z internetom, ne glede na omrežno tehnologijo ali terminalsko opremo, ki se uporablja;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev ali katero koli drugo storitev, ki omogoča dostop do specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. do kombinacije le-teh, katerih tehnične lastnosti so konstantno nadzorovane, ali pošiljanje podatkov določenemu številu oseb ali končnih točk oz. prejemanju podatkov od le-teh; taka storitev se ne trži ali splošno uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev;

(15) „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev, ki je optimizirana za specifične vsebine, aplikacije ali storitve oz. kombinacije le-teh in pri kateri se z upravljanjem prometa in z logično različno zmogljivostjo ter ob strogem nadzoru dostopa zagotavlja ustrezna raven zmogljivosti in kakovosti omrežja z namenom zagotavljanja večje kakovosti, ki je vseskozi nadzorovana; taka storitev se ne trži ali uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski ponudnik elektronskih komunikacij ima pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ter do uresničevanja pravic, povezanih z zagotavljanjem takih omrežij in storitev, v vsaki državi članici, v kateri posluje na podlagi enotne odobritve EU, za katero veljajo le zahteve o uradnem obveščanju iz člena 4.

1. Vsak ponudnik elektronskih komunikacij ima pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ter do uresničevanja pravic, povezanih z zagotavljanjem takih omrežij in storitev, v vsaki državi članici, v kateri posluje na podlagi enotne odobritve EU, za katero veljajo le zahteve o uradnem obveščanju iz člena 4.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) spoštuje pravila o varstvu zasebnosti, osebnih podatkov, varnosti in celovitosti omrežij ter preglednosti v skladu s pravom Unije.

(f) spoštuje pravila o varstvu zasebnosti, osebnih podatkov, varnosti in celovitosti omrežij ter preglednosti kot tudi načelo vgrajenega varstva podatkov v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 19

črtano

Povezljivostni izdelek z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ)

 

(1) Vsak operater ima pravico do zagotavljanja evropskega povezljivostnega izdelka (ASQ), kot je opredeljen v odstavku 4.

 

(2) Vsak operater izpolni vse razumne zahteve za zagotavljanje evropskega povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev (kot je opredeljen v odstavku 4), ki jih v pisni obliki predloži pooblaščeni ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev. Vsaka zavrnitev zagotavljanja evropskega izdelka ASQ temelji na objektivnih merilih. Operater navede razloge za zavrnitev v enem mesecu po pisni zahtevi.

 

Razlog za zavrnitev se šteje za objektivnega, če stranka, ki zahteva dobavo evropskega povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev, zahtevani stranki v Uniji ali tretjih državah ne more ali noče zagotoviti evropskega povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev pod razumnimi pogoji, če ta tako zahteva.

 

(3) Če se zahteva zavrne ali se dogovor o posebnih pogojih, vključno s ceno, ne sprejme v dveh mesecih od pisne zahteve, lahko obe stranki zadevo predložita zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu na podlagi člena 20 Direktive 2002/21/ES. V takem primeru se lahko uporabi člen 3(6) te uredbe.

 

(4) Zagotavljanje povezljivostnega izdelka se šteje za zagotavljanje evropskega povezljivostnega izdelka ASQ, če se zagotavlja v skladu z minimalnimi parametri iz Priloge II ter izpolnjuje vse naslednje bistvene zahteve:

 

(a) lahko se ponudi kot visokokakovosten izdelek povsod po Uniji;

 

(b) ponudnikom storitev omogoča, da zadovoljijo potrebe končnih uporabnikov;

 

(c) je stroškovno učinkovito, pri čemer se upoštevajo obstoječe rešitve, ki se lahko zagotavljajo na istih omrežjih;

 

(d) je operativno učinkovito, zlasti glede čim večjega omejevanja ovir pri izvajanju in uvedbenih stroškov za stranke; in

 

(e) zagotavlja spoštovanje pravil o varstvu zasebnosti, osebnih podatkov, varnosti in celovitosti omrežij ter preglednosti v skladu s pravom Unije.

 

(5) Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da lahko Prilogo II prilagodi glede na tržni in tehnološki razvoj ter tako še naprej zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev iz odstavka 4.

 

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Poglavje IV – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Usklajene pravice končnih uporabnikov

Pravice uporabnikov do odprtega internetnega dostopa

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij pri komunikacijah znotraj Unije, ki se zaključijo v drugi državi članici, ne uporabljajo višjih tarif, razen če so take razlike objektivno upravičene:

črtano

(a) kot so tarife, ki se uporabljajo za domače medkrajevne komunikacije, kar zadeva komunikacije v fiksnih omrežjih;

 

(b) kot so evrotarife za regulirane komunikacije prek govornega in gostovanja SMS v skladu z Uredbo (ES) št. 531/2012, kar zadeva mobilne komunikacije.

 

Obrazložitev

Kar zadeva trg fiksnih komunikacij, je regulativno ukrepanje neupravičeno in za njegovo koristnost ni nobenih jasnih dokazov. Kar zadeva mobilno komunikacijo, pa bi morali to urediti s splošnih pristopom h gostovanju, kot je opredeljeno v tretji uredbi o gostovanju.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22

črtano

Čezmejno reševanje sporov

 

1. Izvensodni postopki, ki se uvedejo v skladu s členom 34(1) Direktive 2002/22/ES, se uporabljajo tudi pri sporih, ki se nanašajo na pogodbe med potrošniki ter drugimi končnimi uporabniki, če so takšni izvensodni postopki na voljo tudi njim, in ponudniki javnih elektronskih komunikacij s sedežem v drugi državi članici. Za spore, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2013/11/EU33, se uporabljajo določbe navedene direktive.

 

___________________

 

33 Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES, UL L 165 z dne 18. junija 2013, str. 63.

 

Obrazložitev

Pripravljavec mnenja predlaga črtanje tega člena kot del svojega splošnega pristopa glede spremembe Direktive 2002/22/ES namesto določb, predvidenih v osnutku uredbe. Za več informacij glej predlog spremembe člena 36.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 23 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Svoboda do zagotavljanja in uporabe odprtega internega dostopa ter smiselno upravljanje prometa

Odprt internetni dostop, specializirane storitve in sorazmerno tehnično upravljanje prometa

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Končni uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev prost dostop do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo aplikacije in uporabljajo storitve po lastni izbiri.

1. Končni uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev prost dostop do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo aplikacije in uporabljajo naprave, storitve in programsko opremo po lastni izbiri, ne glede na njihov izvor ali destinacijo.

Končni uporabniki s ponudniki internetnih dostopovnih storitev prosto sklepajo sporazume o podatkovnih količinah in hitrostih ter v skladu s takimi sporazumi o podatkovnih količinah koristijo ponudbe ponudnikov spletnih vsebin, aplikacij in storitev.

Ponudniki internetnih dostopovnih storitev končnim uporabnikom ne omejujejo ali preprečujejo uporabe kakršne koli terminalske opreme za dostopanje do informacij in vsebin ter za njihovo razširjanje prek svoje internetne dostopovne storitve. To je v skladu z Direktivo 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta1a in ne posega v pravice držav članic, da podelijo posamezne pravice uporabe iz člena 5 Direktive 2002/20/ES.

 

_________________

 

1a Direktiva 2014/.../ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne ... o harmonizaciji zakonov držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L ..., ..., str. ...).

 

* UL: prosimo, vstavite številko direktive (COD 2011/0283) ter številko, datum sprejetja in navedbo objave direktive v opombo 33a.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Končni uporabniki lahko tudi prosto sklepajo dogovore s ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij in storitev o zagotavljanju specializiranih storitev z boljšo kakovostjo.

2. Končni uporabniki lahko tudi prosto koristijo specializirane storitve, ki jih nudijo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev ali ponudniki vsebin, aplikacij in storitev.

 

Da bi omogočili zagotavljanje specializiranih storitev za končne uporabnike, ponudniki vsebin, aplikacij in storitev ter ponudniki javnih elektronskih komunikacij med seboj prosto sklepajo sporazume o prenosu podatkovnih količin ali prometu kot specializiranih storitvah z opredeljeno kakovostjo storitve ali namensko zmogljivostjo. Zagotavljanje specializiranih storitev ne povzroča ponavljajočega se ali neprestanega zmanjšanja splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev ali ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev se dovoli, da ponudijo specializirane storitve, če so take ponudbe dodane internetnim dostopovnim storitvam in pomembno ne zmanjšujejo njihove razpoložljivosti ali kakovosti.

 

Da bi lahko nacionalni organi ocenili tako morebitno zmanjšanje, jim ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev ali ponudniki vsebin, aplikacij in storitev na zahtevo predložijo točne podatke o zmogljivostih, dodeljenih tema dvema vrstama storitev iz drugega pododstavka, merila, na podlagi katerih se deli zmogljivost omrežja, in po potrebi utemeljitve o sprejetih ukrepih za preprečevanje zmanjševanja kakovosti internetnih dostopovnih storitev zaradi specializiranih storitev.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Izvajanje svoboščin iz odstavkov 1 in 2 se olajša z zagotavljanjem celovitih informacij v skladu s členom 25(1), členom 26(2) in členom 27(1) in (2).

4. Končni uporabniki prejmejo celovite informacije v skladu s členom 20(2), členom 21(3) in členom 21a Direktive 2002/22/ES, vključno z informacijami o vseh smiselnih ukrepih upravljanja prometa, ki so bili uporabljeni in bi lahko vplivali na dostop in razširjanje informacij, vsebin, aplikacij in storitev, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. V okviru pogodbeno dogovorjenih podatkovnih količin ali hitrosti za internetne dostopovne storitve ponudniki teh storitev svoboščin iz odstavka 1 ne omejujejo z blokiranjem, upočasnjevanjem, poslabšanjem ali diskriminacijo specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh, razen v primerih, ko je treba uvesti primerne ukrepe za upravljanja prometa. Primerni ukrepi za upravljanje prometa so pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:

5. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev svoboščin iz odstavka 1 ne omejujejo z diskriminacijo in omejevanjem specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh ali drugim poseganjem v njihov prenos, razen v primerih, ko je treba uvesti primerne ukrepe za upravljanje prometa, da bi preprečili ali čim bolj zmanjšali učinke obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako, ali da bi izvršili sodno odločbo.

 

Ti ukrepi se določijo s preglednimi postopki in se ne ohranijo dlje, kot je nujno potrebno, ter zagotavljajo ustrezno zaščito, pri čemer se zlasti zagotovi, da so vse omejitve nediskriminacijske in sorazmerne ter omejene na nujno potrebne.

 

Ti zaščitni ukrepi vključujejo tudi možnost uveljavljanja pravnih sredstev.

a) izvajanje zakonodajne določbe ali izvršitev sodbe sodišča oz. za preprečitev ali poskus preprečevanja resnih kaznivih dejanj;

 

b) ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;

 

c) preprečitev prenosa neželenih komunikacij končnim uporabnikom, ki so se predhodno strinjali s takimi omejevalnimi ukrepi;

 

d) čim večje zmanjšanje učinkov začasnih ali izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.

 

Za ustrezno upravljanje prometa se podatki obdelujejo samo, kot je to potrebno in sorazmerno za namene tega odstavka.

Za ustrezno upravljanje prometa se podatki obdelujejo samo, kot je to potrebno in sorazmerno za namene tega člena.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nacionalni regulativni organi skrbno spremljajo svoboščine iz člena 23(1) in (2) ter zagotavljajo dejansko sposobnost končnih uporabnikov, da jih izvajajo, ter upoštevanje člena 23(5) in neprekinjeno razpoložljivost nediskriminacijskih internetnih dostopovnih storitev takšne kakovosti, ki odraža napredek v tehnologiji in ki je ne znižujejo specializirane storitve. V sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi spremljajo tudi učinke specializiranih storitev na kulturno raznovrstnost in inovacije. Nacionalni regulativni organi o spremljanju in svojih ugotovitvah letno poročajo Komisiji in organu BEREC.

1. Nacionalni regulativni organi so pooblaščeni in obvezani, da v skladu s členom 23(5) in v sodelovanju z nacionalnimi organi za varstvo podatkov in drugimi pristojnimi organi, kadar je ustrezno, spremljajo uporabo primernih ukrepov za upravljanje prometa in prek razpoložljivosti cenovno dostopnih nediskriminacijskih internetnih dostopovnih storitev zagotavljajo, da lahko končni uporabniki uresničujejo pravice iz člena 23(1) in (2). Pri tem kar najbolj upoštevajo smernice organa BEREC iz četrtega pododstavka odstavka 2 tega člena in člena 21(3a) Direktive 2002/22/ES. Merila za določanje primernih ukrepov za upravljanje prometa se redno pregledujejo. Nacionalni regulativni organi o spremljanju, svojih ugotovitvah in sprejetih ukrepih letno poročajo Komisiji in organu BEREC. Poročila se objavijo.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Da se kakovost storitve pri internetnih dostopovnih storitvah ne bi na splošno poslabšala oziroma da se zavaruje sposobnost končnih uporabnikov za dostop do vsebin ali informacij in njihovo širjenje ali za zaganjanje aplikacij in storitev po lastni izbiri, lahko nacionalni regulativni organi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo minimalne zahteve glede kakovosti storitev.

2. Da se kakovost storitve pri internetnih dostopovnih storitvah ne bi na splošno poslabšala oziroma da se zavaruje sposobnost končnih uporabnikov za dostop do vsebin ali informacij in njihovo širjenje ali za zaganjanje aplikacij, storitev in programske opreme po lastni izbiri, lahko nacionalni regulativni organi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo minimalne zahteve glede kakovosti storitev in po potrebi druge parametre kakovosti storitev, kot jih določijo nacionalni regulativni organi.

Nacionalni regulativni organi pred naložitvijo takih zahtev Komisiji pravočasno pošljejo povzetek razlogov za ukrepanje, predvidene zahteve in predlagani potek ukrepanja. Dostop do teh informacij omogočijo tudi organu BEREC. Po pregledu informacij lahko Komisija poda pripombe ali priporočila, s katerimi zlasti zagotovi, da predvidene zahteve ne vplivajo negativno na delovanje notranjega trga. Ko Komisija prejme popolne informacije, se predvidene zahteve ne sprejmejo še dva meseca po tem, razen če se Komisija in nacionalni regulativni organ ne dogovorita drugače ali če Komisija nacionalni regulativni organ obvesti o skrajšanem roku za pregled ali če poda pripombe ali priporočila. Nacionalni regulativni organi čim bolj upoštevajo pripombe ali priporočila Komisije ter Komisijo in BEREC obvestijo o sprejetih zahtevah.

Nacionalni regulativni organi pred naložitvijo takih zahtev Komisiji pravočasno pošljejo povzetek razlogov za ukrepanje, predvidene zahteve in predlagani potek ukrepanja. Dostop do teh informacij omogočijo tudi organu BEREC. Po pregledu informacij lahko Komisija poda pripombe ali priporočila, s katerimi zlasti zagotovi, da predvidene zahteve ne vplivajo negativno na delovanje notranjega trga. Nacionalni regulativni organi čim bolj upoštevajo pripombe ali priporočila Komisije ter Komisijo in BEREC obvestijo o sprejetih zahtevah.

 

Nacionalni regulativni organi uvedejo ustrezne pritožbene postopke za vprašanja, ki se nanašajo na zmogljivost internetnih dostopovnih storitev za končne uporabnike ter ponudnike vsebin, aplikacij in storitev.

 

Organ BEREC po posvetovanju z deležniki in v sodelovanju s Komisijo do ...* predpiše splošne smernice, ki določajo enotne pogoje za izvajanje obveznosti nacionalnih regulativnih organov po tem členu, zlasti uporabo primernih ukrepov za upravljanje prometa.

 

_________________

 

* UL: prosimo, vstavite datum začetka uporabe te uredbe.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne pogoje za izvajanje obveznosti pristojnih nacionalnih organov po tem členu. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

črtano

Obrazložitev

Pripravljavec mnenja ni naklonjen urejanju teh pogojev z izvedbenimi akti. Namesto tega predlaga, da se ta naloga prenese na organ BEREC (glej predlog spremembe člena 24(2)).

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 25

črtano

Preglednost in objava informacij

 

1. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij objavijo, razen pri individualno dogovorjenih ponudbah, naslednje pregledne, primerljive, ustrezne in posodobljene podatke:

 

a) ime, naslov in kontaktne podatke;

 

b) za vsako tarifo ponujene storitve in ustrezno kakovost storitvenih parametrov, veljavne cene (za potrošnike vključno z davki) in veljavne pristojbine (dostop, uporaba, vzdrževanje in dodatne pristojbine) ter stroške, povezane s terminalsko opremo;

 

c) veljavne tarife za vse številke ali storitve, za katere velja posebno oblikovanje cen;

 

d) kakovost storitev v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 2;

 

e) internetne dostopovne storitve, če se ponujajo, pri čemer navedejo:

 

(i) dejansko razpoložljivo podatkovno hitrost za odjemanje in nalaganje v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče, vključno s hitrostmi v prometnih konicah;

 

(ii) morebitne omejitve veljavnih podatkovnih količin; cene za stalno ali ad hoc povečanje razpoložljive podatkovne količine; razpoložljivo podatkovno hitrost po popolni porabi veljavne podatkovne količine, če je ta omejena, in njeno ceno; načine, kako lahko končni uporabniki kadar koli spremljajo svojo trenutno porabo;

 

(iii) jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, dejanska razpoložljiva hitrost in drugi parametri kakovosti ter istočasna uporaba specializiranih storitev s povečano kakovostjo storitev dejansko vplivajo na uporabo vsebin, aplikacij in storitev;

 

(iv) informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik uporablja za merjenje in urejanje prometa, da se izogne obremenitvi omrežja, in o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitve in varstvo osebnih podatkov;

 

f) ukrepe, sprejete za zagotavljanje enakovrednega dostopa za invalidne končne uporabnike, vključno z redno posodobljenimi informacijami o podrobnostih o zanje osnovanih izdelkih in storitvah;

 

g) standardne pogodbene pogoje, vključno z najkrajšim trajanjem pogodbe, pogoji za predčasno prekinitev pogodbe in s tem povezane pristojbine, postopki in neposredne pristojbine za menjavo in prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak ter dogovori o nadomestilu v primeru zamude ali zlorabe menjave;

 

h) dostop do storitev v sili in informacije o lokaciji klicočega za vse ponujene storitve, vse omejitve pri zagotavljanju storitev v sili po členu 26 Direktive 2002/22/ES ter vse njihove spremembe;

 

i) pravice v zvezi z univerzalno storitvijo, vključno po potrebi z zmogljivostmi in storitvami iz Priloge I k Direktivi 2002/22/ES.

 

Informacije se objavijo v jasni, izčrpni in lahko dostopni obliki v uradnih jezikih države članice, v kateri se storitev ponuja, in se redno posodabljajo. Na zahtevo se informacije pred objavo predložijo zadevnemu regulativnemu nacionalnemu organu. Vse razlike v pogojih, ki veljajo za potrošnike in druge končne uporabnike, se izrecno navedejo.

 

2. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi metode za merjenje hitrosti internetnih dostopovnih storitev, kakovost storitvenih parametrov in metode za njihovo merjenje ter vsebino, obliko in način objave informacij, ki se objavijo, vključno z morebitnimi mehanizmi za potrjevanje kakovosti. Komisija lahko upošteva parametre, opredelitve in merilne metode iz Priloge III