Poročilo - A8-0038/2014Poročilo
A8-0038/2014
Evropski parlament

PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju

18.11.2014 - (10972/3/2014 – C8‑0145/2014 – 2010/0208(COD)) - ***II

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Frédérique Ries


Postopek : 2010/0208(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0038/2014
Predložena besedila :
A8-0038/2014
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju

(10972/3/2014 – C8‑0145/2014 – 2010/0208(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10972/3/2014 – C8‑0145/2014),

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. decembra 2010[1],

–       ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. januarja 2011[2],

–       ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi[3] o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0375),

–       ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0038/2014)

1.      sprejme stališče v drugi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Stališče Sveta

Navedba sklicevanja 1

Stališče Sveta

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

Predlog spremembe  2

Stališče Sveta

Uvodna izjava 2

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(2) V skladu s tem pravnim okvirom se za vsak GSO za gojenje posebej oceni tveganje, preden se odobri za dajanje v promet v Uniji v skladu s Prilogo II Direktive 2001/18/ES. Namen tega postopka odobritve je zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter hkrati učinkovito delovanje notranjega trga. Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba doseči in ohranjati enotno visoko raven varovanja zdravja in okolja.

(2) V skladu s tem pravnim okvirom se za vsak GSO za gojenje posebej oceni tveganje, preden se odobri za dajanje v promet v Uniji v skladu s Prilogo II Direktive 2001/18/ES, pri čemer se upoštevajo neposredni in posredni učinki, takojšni učinki in učinki z zakasnitvijo ter kumulativni dolgoročni učinki na zdravje ljudi in okolje. Ta ocena tveganja vsebuje znanstvena mnenja, na podlagi katerih je mogoče ozaveščeno sprejemanje odločitev, sledi pa ji odločitev o obvladovanju tveganja, v kateri se upoštevajo tudi drugi upravičeni dejavniki, ki se nanašajo na zadevo, o kateri se odloča. Namen tega postopka odobritve je zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter hkrati učinkovito delovanje notranjega trga. Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba doseči in ohranjati enotno visoko raven varovanja zdravja, okolja in potrošnikov. V tej direktivi in pri njenem izvajanju bi bilo treba vedno upoštevati previdnostno načelo.

Predlog spremembe  3

Stališče Sveta

Uvodna izjava 2 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(2a) Kot je zapisano v sklepih Sveta o gensko spremenjenih organizmih, ki jih je Svet za okolje sprejel decembra 2008 (sklepi Sveta 2008), je treba izboljšati izvedbo ocene tveganja iz Priloge II Direktive 2001/18/ES, zlasti kar zadeva dolgoročne učinke gensko spremenjenih pridelkov na okolje in njihove potencialne učinke na neciljne organizme, značilnosti prejemnih okolij in geografskih območij, na katerih se smejo gojiti gensko spremenjeni pridelki, potencialne posledice za okolje, ki bi jih imele spremembe uporabe herbicidov, povezane z gensko spremenjenimi pridelki, odpornimi na herbicide, neposredne in posredne dolgoročne učinke ter znanstvene negotovosti. Zato bi morala Komisija predvsem zagotoviti, da bo izvedbena uredba o oceni tveganja za okolje za GSO, kjer bodo upoštevani navedeni vidiki, sprejeta najpozneje leto dni po začetku veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  4

Stališče Sveta

Uvodna izjava 2 b (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(2b) Upoštevati je treba politične razmere, zlasti politično zavezo kandidata za predsednika Evropske komisije iz julija 2014, da bo v kratkem pregledal sedanji postopek odločanja za gensko spremenjene organizme, s ciljem, da bi bila v prihodnje mnenja demokratično izvoljenih vlad vsaj enako pomembna kot stališča znanstvene skupnosti. Noben GSO ne bi smel biti odobren proti volji večine demokratično izvoljenih vlad in poslancev v Evropskem parlamentu.

Predlog spremembe  5

Stališče Sveta

Uvodna izjava 2 c (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(2c) Zagotoviti je treba izvedbo nepristranskih in neodvisnih študij na tem področju, in sicer s povečanjem naložb v raziskave, s čimer bi okrepili strokovno znanje o genetsko spremenjenih organizmih in posledicah njihove uporabe. Rezultate študij je treba objaviti, prav tako pa je treba spodbujati razpravo o tej temi.

Predlog spremembe  6

Stališče Sveta

Uvodna izjava 5

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(5) Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se ga temeljiteje obravnava na ravni držav članic. Vprašanja v zvezi z dajanjem v promet in uvozom GSO bi bilo treba zaradi ohranitve notranjega trga še naprej urejati na ravni Unije. Gojenje pa bo v nekaterih primerih morda treba urediti bolj prožno, saj gre zaradi njegove povezanosti z rabo zemljišč, lokalnimi kmetijskimi strukturami in varovanjem ali ohranjanjem habitatov, ekosistemov in pokrajin za vprašanje velikih nacionalnih, regionalnih in lokalnih razsežnosti. Taka prožnost ne bi smela ogrožati skupnega postopka odobritve, zlasti postopka ocene.

(5) Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se ga temeljiteje obravnava na ravni držav članic. Vprašanja v zvezi z dajanjem v promet in uvozom GSO bi bilo treba zaradi ohranitve notranjega trga še naprej urejati na ravni Unije. Gojenje pa bo v nekaterih primerih morda treba urediti bolj prožno, saj gre zaradi njegove povezanosti z rabo zemljišč, lokalnimi kmetijskimi strukturami in varovanjem ali ohranjanjem habitatov, ekosistemov, pokrajin in naravnih genotipov rastlin za vprašanje velikih nacionalnih, regionalnih in lokalnih razsežnosti. Poleg tega usklajene ocene tveganja za zdravje in okolje morda ne bi zajele vseh možnih vplivov gojenja GSO v različnih regijah in lokalnih ekosistemih. V skladu s členom 2(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) imajo države članice možnost, da sprejmejo pravno zavezujoče akte za omejitev ali prepoved dejanskega gojenja GSO, skupin GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, ali vseh GSO na svojem ozemlju po tem, ko so bili GSO zakonito odobreni za dajanje na trg Unije. Vendar taka prožnost ne bi smela ogrožati skupnega postopka odobritve, zlasti postopka ocene, ki ga izvaja predvsem Evropska agencija za varnost hrane (Agencija).

Predlog spremembe  7

Stališče Sveta

Uvodna izjava 6

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(6) Za prepoved ali omejitev gojenja GSO so nekatere države članice uporabile zaščitne klavzule in nujne ukrepe v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES in členom 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003, in sicer, odvisno od primera, na podlagi novih ali dodatnih informacij, ki so postale razpoložljive po datumu odobritve in vplivajo na oceno tveganja za okolje, ali na podlagi ponovne ocene obstoječih informacij. Druge države članice uporabljajo postopek uradnega obvestila iz člena 114(5) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim morajo predložiti nova znanstvena spoznanja o varstvu okolja ali delovnega okolja. Poleg tega se je postopek odločanja glede gojenja GSO izkazal za posebno zahtevnega, saj so posamezne države izrazile pomisleke, ki niso povezani le z vprašanji varnosti GSO za zdravje ali okolje.

(6) V preteklosti so nekatere države članice za prepoved ali omejitev gojenja GSO uporabljale zaščitne klavzule in nujne ukrepe v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES in členom 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003, in sicer, odvisno od primera, na podlagi novih ali dodatnih informacij, ki so postale razpoložljive po datumu odobritve in vplivajo na oceno tveganja za okolje, ali na podlagi ponovne ocene obstoječih informacij. Druge države članice uporabljajo postopek uradnega obvestila iz člena 114(5) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim morajo predložiti nova znanstvena spoznanja o varstvu okolja ali delovnega okolja.

Predlog spremembe  8

Stališče Sveta

Uvodna izjava 7

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(7) V skladu s členom 2(2) PDEU morajo zato države članice imeti možnost, da med postopkom odobritve in pozneje sprejmejo odločitev o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju, ki bi imela učinek izključitve celotnega ozemlja ali dela ozemlja te države članice iz gojenja določenega GSO. V tem okviru se zdi ustrezno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti omogoči več prožnosti, da lahko v postopku odobritve ali pozneje odločijo, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da bi to vplivalo na oceno tveganja v okviru sistema Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih. Z zagotovitvijo te možnosti državam članicam, bi se moral olajšati postopek odločanja v zvezi z GSO. Hkrati bodo potrošniki, kmetje in nosilci dejavnosti ohranili svobodno izbiro, zadevni deležniki pa bodo bolje informirani o gojenju GSO v Uniji. Ta direktiva bi zato morala spodbujala nemoteno delovanje notranjega trga.

(7) V tem okviru se zdi ustrezno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti omogoči več prožnosti, da lahko v postopku odobritve ali pozneje odločijo, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da bi to vplivalo na oceno tveganja v okviru sistema Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki so jih države članice dolžne sprejeti na podlagi Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih na svojem ozemlju in obmejnih območjih sosednjih držav članic.

Predlog spremembe  9

Stališče Sveta

Uvodna izjava 7 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(7a) Da bi preprečili, da bi zaradi gojenja GSO prišlo do njihove nenamerne prisotnosti v drugih proizvodih, so nujno potrebni učinkoviti ukrepi za soobstoj. Države članice bi zato morale biti obvezane, da na podlagi Direktive 2001/18/ES sprejmejo pravila za preprečevanje te nenamerne prisotnosti, ki bi se uporabljala na njihovem ozemlju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti preprečevanju morebitne čezmejne kontaminacije iz države članice ali regije, v kateri je gojenje dovoljeno, do katere bi lahko prišlo v sosednji državi članici ali regiji, kjer je prepovedano (npr. z uvedbo t.i. varovalnih pasov). Za celovito izvajanje teh pravil, bi morale države članice upoštevati smernice, ki jih je Komisija dala v svojem priporočilu z dne 13. julija 20101a. Da bi zagotovili učinkovito delovanje ukrepov soobstoja na obmejnih območjih držav članic, bi morala Komisija oblikovati smernice, države članice pa bi morale sodelovati s sosednjimi državami članicami, da bi zagotovile ustrezno izmenjavo informacij.

 

____________________

 

1a Priporočilo Komisije z dne 13. julija 2010 o smernicah za razvoj nacionalnih ukrepov soobstoja za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v konvencionalnih in ekoloških pridelkih (UL C 200, 22.7.2010, str. 1).

Predlog spremembe  10

Stališče Sveta

Uvodna izjava 7 b (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(7b) Večina držav članic ne zagotavlja ukrepov za zaščito konvencionalnega in ekološkega kmetovanja pred kontaminacijo z GSO, če pa že obstajajo, po navadi niso dovolj učinkoviti za zaščito kmetov pred kontaminacijo. Države članice, ki ne bodo prepovedale gojenja gensko spremenjenih pridelkov, bi morale biti dolžne sprejeti ukrepe za zaščito konvencionalnega in ekološkega kmetovanja pred kontaminacijo ter vzpostaviti ureditev odgovornosti, s katero bi zagotovile, da bodo gospodarsko breme kontaminacije nosili proizvajalci GSO, ne pa konvencionalni in ekološki kmetje.

Predlog spremembe  11

Stališče Sveta

Uvodna izjava 7 c (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(7c) Poleg tega bi morale države članice med seboj sodelovati pri oblikovanju ustreznih varovalnih pasov med območji brez GSO in območji gojenja GSO, da bi preprečili nenačrtovane posledice čezmejne kontaminacije.

Predlog spremembe  12

Stališče Sveta

Uvodna izjava 7 d (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(7d) Zagotovitev prožnosti državam članicam bi morala olajšati postopek odločanja, nikakor pa ne bi smela vplivati na stališče držav članic, kar zadeva odločitve v zvezi z odobritvijo GSO. Hkrati bodo potrošniki, kmetje in nosilci dejavnosti ohranili svobodno izbiro, zadevni deležniki pa bodo bolje informirani o gojenju GSO v Uniji. Ta direktiva je zato v skladu z nemotenim delovanjem notranjega trga.

Predlog spremembe  13

Stališče Sveta

Uvodna izjava 8

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(8) Posamezna država članica bi morala imeti možnost, da med postopkom odobritve določenega GSO Komisijo pozove, da od prijavitelja/vlagatelja zahteva, da geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, ki jo predloži v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES ali v skladu s členoma 5 in 7 Uredbe (ES) št. 1829/2003, prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice izključeno iz gojenja. Komisija bi morala postopek olajšati s takojšnjim posredovanjem zahteve države članice prijavitelju/vlagatelju, slednji pa bi moral na to zahtevo odgovoriti v določenem času.

(8) Posamezna država članica bi morala imeti možnost, da med postopkom odobritve določenega GSO Komisijo ali, če je ustrezno, od organa, ki je pristojen za izdajo pisne odobritve iz te direktive, zahteva, naj geografsko področje uporabe iz pisne odobritve, ki je bila izdana v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES ali v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice izključeno iz gojenja. V primeru takšne zahteve bi morala Komisija ali, če je ustrezno, pristojni organ ustrezno prilagoditi geografsko področje iz pisne odobritve.

Predlog spremembe  14

Stališče Sveta

Uvodna izjava 9

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(9) Geografsko področje uporabe iz prijave/vloge bi bilo treba ustrezno prilagoditi, če prijavitelj/vlagatelj izrecno ali tiho privoli v zahtevo države članice v določenem roku po tem, ko mu je Komisija to zahtevo posredovala. Če prijavitelj/vlagatelj zahtevi nasprotuje, bi moral o tem uradno obvestiti Komisijo in države članice. Vendar pa nepripravljenost prijavitelja/vlagatelja, da prilagodi geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, ne posega v pooblastila Komisije v skladu s členom 19 Direktive 2001/18/ES oziroma členoma 7 in 19 Uredbe EC št. 1829/2003, da – kadar je ustrezno – izvede tako prilagoditev ob upoštevanju ocene tveganja za okolje, ki jo pripravi Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

črtano

Predlog spremembe  15

Stališče Sveta

Uvodna izjava 10

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(10) Poleg tega in samo v primeru, če je prijavitelj/vlagatelj zavrnil prilagoditev geografskega področja uporabe iz prijave/vloge za GSO, ki jo je zahtevala država članica, bi morala ta država članica imeti možnost, da sprejme utemeljene ukrepe, s katerimi na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omeji ali prepove gojenje zadevnega GSO, ki je bil prej odobren, in sicer na podlagi razlogov, ki niso razlogi, ocenjeni glede na usklajeni sklop predpisov Unije (to je glede na Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003), in ki so v skladu s pravom Unije. Ti razlogi so lahko povezani s cilji okoljske ali kmetijske politike ali drugimi tehtnimi razlogi, kot so prostorsko načrtovanje, raba zemljišč, socialno-ekonomski vplivi, soobstoj in javni red. Ti razlogi se lahko navajajo posamično ali skupaj, glede na posebne okoliščine v zadevni državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali.

(10) Država članica bi morala imeti možnost, da pri obvladovanju tveganja sprejme utemeljene ukrepe, s katerimi na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omeji ali prepove gojenje GSO, skupin GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, ali vseh GSO, ki so bili prej odobreni, in sicer na podlagi razlogov javnega interesa, ki so v skladu s pravom Unije. Ti razlogi so lahko povezani s cilji okoljske ali kmetijske politike ali drugimi upravičenimi dejavniki, kot so socialno-ekonomski učinki, če se ti dejavniki niso upoštevali v usklajenem postopku, določenem v delu C Direktive 2001/18/ES, ali s trajno znanstveno negotovostjo. Ti ukrepi bi morali biti ustrezno znanstveno utemeljeni ali temeljiti na drugih upravičenih dejavnikih, ki so lahko posledica namernega sproščanja ali dajanja GSO na trg. Ti razlogi se lahko navajajo posamično ali skupaj, glede na posebne okoliščine v zadevni državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali.

Predlog spremembe  16

Stališče Sveta

Uvodna izjava 11

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(11) Raven varovanja zdravja ljudi in/ali živali ter varstva okolja v Uniji omogoča enotno znanstveno oceno po vsej Uniji in ta direktiva tega ne bi smela spreminjati. Države članice bi torej zato, da bi se izognili vsakršnemu poseganju v pristojnosti, ki so na podlagi Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003 podeljene odgovornim za ocenjevanje in obvladovanje tveganja, morale uporabiti le razloge, ki so povezani s cilji okoljske politike in niso v nasprotju z ocenami tveganj za zdravje in okolje, ki se ocenjujejo v okviru postopkov odobritve iz Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003, kot so na primer ohranjanje nekaterih vrst naravnih in pokrajinskih značilnosti, nekaterih habitatov in ekosistemov, pa tudi posebnih funkcij in storitev ekosistemov.

(11) Raven varovanja zdravja ljudi in/ali živali ter varstva okolja v Uniji v posameznih državah ne more biti različna in to načelo bi moralo veljati še naprej. Države članice bi torej zato, da bi se izognili vsakršnemu poseganju v pristojnosti, ki so na podlagi Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003 podeljene odgovornim za ocenjevanje in obvladovanje tveganja, morale uporabiti le razloge, ki so povezani s cilji okoljske politike in dopolnjujejo ocene tveganj za zdravje in okolje, ki se ocenjujejo v okviru postopkov odobritve iz Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Predlog spremembe  17

Stališče Sveta

Uvodna izjava 11 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(11a) Države članice bi morale imeti možnost, da ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO utemeljijo z upravičenimi razlogi, povezanimi z okoljskimi vplivi. Med temi razlogi so lahko: preprečevanje razvijanja odpornosti proti pesticidom pri plevelih in škodljivcih; invazivnost ali obstojnost gensko spremenjene sorte ali možnost križanja z gojenimi ali divjimi rastlinami; preprečevanje negativnih vplivov na lokalno okolje, ki jih povzročajo spremembe kmetijske prakse, povezane s pridelavo GSO; ohranjanje in razvoj kmetijskih praks, ki v večji meri omogočajo uskladitev proizvodnje in trajnosti ekosistemov; ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti, vključno z nekaterimi habitati in ekosistemi, ali nekaterih vrst naravnih in pokrajinskih značilnosti, pa tudi posebnih funkcij in storitev ekosistemov; znanstvena negotovost v zvezi s temi razlogi ali pomanjkanje podatkov o morebitnih škodljivih vplivih sproščanja GSO na lokalno ali regionalno okolje države članice, tudi na njeno biotsko raznovrstnost.

Predlog spremembe  18

Stališče Sveta

Uvodna izjava 11 b (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(11b) Razlogi, povezani s cilji kmetijske politike, lahko vključujejo potrebo po obvarovanju raznolikosti kmetijske proizvodnje, ohranjanju in razvoju kmetijskih praks, ki najbolje omogočajo uskladitev proizvodnje in trajnost ekosistemov, ter potrebo po zagotavljanju čistosti semen;

Predlog spremembe  19

Stališče Sveta

Uvodna izjava 11 c (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(11c) Med razlogi, povezanimi s socialno-ekonomskimi učinki, so lahko neizvedljivost ali visoki stroški ukrepov za soobstoj ali neizvedljivost tovrstnih ukrepov zaradi posebnih geografskih okoliščin, na primer na majhnih otokih ali gorskih območjih;

Predlog spremembe  20

Stališče Sveta

Uvodna izjava 11 d (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(11d) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje GSO, skupin GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, ali vseh GSO, utemeljijo tudi z drugimi razlogi, ki lahko vključujejo rabo zemljišč, prostorsko načrtovanje ali druge upravičene dejavnike, tudi tiste, povezane s kulturno tradicijo.

Predlog spremembe  21

Stališče Sveta

Uvodna izjava 12

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(12) Države članice bi morale imeti tudi možnost, da odločitve, ki jih sprejmejo na podlagi Direktive 2001/18/ES, utemeljijo z razlogi, povezanimi s socialno-ekonomskimi vplivi, ki bi lahko izhajali iz gojenja GSO na ozemlju zadevne države članice. Čeprav je ukrepe za soobstoj Komisija že obravnavala v svojem priporočilu z dne 13. julija 20101, bi morale države članice imeti tudi možnost, da na podlagi te direktive sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja odobrenih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu. Ti razlogi so lahko povezani s tem, da je ukrepe za soobstoj zaradi posebnih geografskih pogojev težko ali nemogoče izvajati, ali s potrebo po tem, da bi se izognili prisotnosti GSO v drugih proizvodih, na primer v posebnih ali določenih proizvodih, ali da se obvaruje raznovrstnost kmetijske proizvodnje ali zagotovi čistost semen in razmnoževalnega materiala rastlin. Poleg tega je Komisija, v skladu z zahtevami iz sklepov Sveta z dne 5. decembra 2008 o gensko spremenjenih organizmih, Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o socialno-ekonomskih posledicah gojenja GSO. Ugotovitve tega poročila lahko državam članicam zagotovijo koristne informacije pri sprejemanju odločitev na podlagi te direktive.

črtano

____________________

 

1 Priporočilo Komisije z dne 13. julija 2010 o smernicah za razvoj nacionalnih ukrepov soobstoja za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v konvencionalnih in ekoloških pridelkih (UL C 200, 22.7.2010, str. 1).

 

Predlog spremembe  22

Stališče Sveta

Uvodna izjava 14

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(14) Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo, bi morali biti podvrženi postopku nadzora in informacijam na ravni Unije. Glede na raven nadzora in informacij Unije ni treba še dodatno predvideti uporabe Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Države članice lahko omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu od datuma začetka veljavnosti odobritve Unije in najpozneje dve leti po datumu izdaje odobritve, če je poteklo določeno obdobje mirovanja, med katerim je imela Komisija možnost predložiti pripombe glede predlaganih ukrepov.

(14) Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo, bi morali biti podvrženi postopku nadzora in informacijam na ravni Unije. Glede na raven nadzora in informacij Unije ni treba še dodatno predvideti uporabe Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Države članice lahko omejijo ali prepovejo gojenje GSO ali skupin GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu pred začetkom veljavnosti odobritve Unije in za celotno trajanje odobritve, če je poteklo določeno obdobje mirovanja, med katerim je imela Komisija možnost predložiti pripombe glede predlaganih ukrepov. Zadevna država članica bi morala zato osnutek teh ukrepov najmanj 75 dni pred njihovim sprejetjem predložiti Komisiji, da bi slednja lahko podala pripombe, in v tem obdobju ukrepov ne bi smela sprejeti in izvajati. Ob poteku določenega obdobja mirovanja bi morala imeti država članica možnost, da sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale pripombe Komisije.

____________________

____________________

1 Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

1 Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

Predlog spremembe  23

Stališče Sveta

Uvodna izjava 14 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(14a) Vlagatelj/imetnik odobritve, ki ga zadevajo ukrepi o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO ali skupine GSO v državi članici, bi se moral v obdobju mirovanja vzdržati vseh dejavnosti, povezanih z gojenjem tega GSO ali skupine GSO v tej državi članici.

Predlog spremembe  24

Stališče Sveta

Uvodna izjava 15

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(15) Odločitve držav članic o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu ne bi smele preprečevati izvajanja biotehnoloških raziskav, pod pogojem, da se pri njihovem izvajanju upoštevajo vsi potrebni varnostni ukrepi.

(15) Odločitve držav članic o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu ne bi smele preprečevati izvajanja biotehnoloških raziskav, pod pogojem, da se pri njihovem izvajanju upoštevajo vsi potrebni varnostni ukrepi, povezani z zdravjem ljudi in živali ter z zaščito okolja, ter da zaradi te dejavnosti ni ogroženo spoštovanje razlogov, zaradi katerih je bila prepoved uvedena. Poleg tega bi morale Agencija in države članice stremeti k oblikovanju široke mreže znanstvenih organizacij z vseh področij, tudi ekoloških, in bi morale sodelovati, tako da bi že v zgodnji fazi ugotovili, ali med znanstvenimi mnenji prihaja do morebitnih razhajanj, da bi rešili oziroma razjasnili sporna znanstvena vprašanja. Komisija in države članice bi morale zagotoviti potrebna sredstva za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih, ki izvirajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja na trg, pa tudi, da izvrševanje pravic intelektualne lastnine ne bi onemogočalo neodvisnim raziskovalcem dostopa do ustreznega gradiva.

Predlog spremembe  25

Stališče Sveta

Uvodna izjava 15 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(15a) Glede na pomembnost znanstvenih dokazov pri odločanju o odobritvi ali prepovedi GSO bi morale Agencija in države članice vsako leto zbrati in objaviti rezultate raziskav glede tveganja ali dokazov o morebitni naključni prisotnosti, kontaminaciji ali nevarnosti za okolje ali zdravje ljudi zaradi GSO.

Predlog spremembe  26

Stališče Sveta

Uvodna izjava 16

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(16) Kadar nove in objektivne okoliščine upravičujejo prilagoditev geografskega področja uporabe iz odobritve za GSO in najpozneje dve leti po datumu izdaje te odobritve, bi morala država članica imeti možnost, da imetnika odobritve prek Komisije pozove k prilagoditvi geografskega področja uporabe. Če imetnik odobritve v to izrecno ali tiho ne privoli, bi država članica morala imeti možnost, da sprejme utemeljene ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja zadevnega GSO. Zadevna država članica bi morala osnutek teh ukrepov najmanj 75 dni pred njihovim sprejetjem predložiti Komisiji, da bi ji tako omogočila podajo pripomb, v tem obdobju pa ne bi smela sprejeti in izvajati teh ukrepov. Ob poteku določenega obdobja mirovanja bi morala imeti država članica možnost, da sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale pripombe Komisije.

črtano

Predlog spremembe  27

Stališče Sveta

Uvodna izjava 18

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(18) Pisne odobritve ali odločbe o odobritvah, izdane ali sprejete z geografskim področjem uporabe, ki je omejeno na določena območja, ali ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje GSO, drugim državam ne bi smeli preprečevati ali omejevati uporabe odobrenih GSO. Poleg tega ta direktiva in nacionalni ukrepi, sprejeti na njeni podlagi, ne bi smeli posegati v zahteve prava Unije glede nenamerne in naključne prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih sortah semen in razmnoževalnem materialu rastlin, niti preprečevati gojenja sort, ki izpolnjujejo te zahteve.

(18) Pisne odobritve ali odločbe o odobritvah, izdane ali sprejete z geografskim področjem uporabe, ki je omejeno na določena območja, ali ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje GSO, drugim državam ne bi smeli preprečevati ali omejevati uporabe odobrenih GSO, če se uvedejo ustrezni ukrepi za soobstoj, da se prepreči čezmejna kontaminacija. Poleg tega ta direktiva in nacionalni ukrepi, sprejeti na njeni podlagi, ne bi smeli posegati v zahteve prava Unije glede nenamerne in naključne prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih sortah semen in razmnoževalnem materialu rastlin, niti preprečevati gojenja sort, ki izpolnjujejo te zahteve.

Predlog spremembe  28

Stališče Sveta

Uvodna izjava 20 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(20a) Da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, bi morale države članice sprejeti tudi učinkovite ukrepe za označevanje in obveščanje, da se zagotovi popolna preglednost v zvezi s prisotnostjo GSO na njihovem ozemlju in v proizvodih, ki se tam proizvajajo in tržijo.

Predlog spremembe  29

Stališče Sveta

Uvodna izjava 21 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(21a) Določbe iz člena 26b in 26c Direktive 2001/18/ES se uporabljajo ne glede na člen 23 te direktive in člen 34 Uredbe (ES) št. 1829/20031a.

 

__________________

 

1aUredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18. 10. 2003, str. 1).

Predlog spremembe  30

Stališče Sveta

Uvodna izjava 22

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(22) Priporočilo Komisije z dne 13. julija 2010 državam članicam daje smernice za pripravo ukrepov za soobstoj, tudi na obmejnih območjih.

črtano

Predlog spremembe  31

Stališče Sveta

Člen 1 – uvodni del

Stališče Sveta

Predlog spremembe

V Direktivi 2001/18/ES se vstavijo naslednji členi:

Direktiva 2001/18/ES se spremeni:

Predlog spremembe  32

Stališče Sveta

Člen 1 – točka 1 (novo)

Direktiva 2001/18/ES

Člen 22

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(- 1) Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

Člen 22

„Člen 22

Prosti promet

Prosti pretok

Brez poseganja v člen 23 države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali preprečiti dajanja v promet GSO kot proizvodov ali v proizvodih, kadar izpolnjujejo zahteve te direktive.

Brez poseganja v člen 23 ali člen 26b države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali preprečiti dajanja v promet GSO kot proizvodov ali v proizvodih, kadar izpolnjujejo zahteve te direktive.“

Predlog spremembe  33

Stališče Sveta

Člen 1 – točka -1 a (novo)

Direktiva 2001/18/ES

Člen 25 – odstavek 5 a (novo)

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(-1a) V členu 25 se doda naslednji odstavek:

 

„5a. Brez poseganja v zaščito pravic intelektualne lastnine se ne omejuje ali preprečuje dostop do materiala, potrebnega za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih, ki izvirajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja v promet, kot je semenski material.“

Predlog spremembe  34

Stališče Sveta

Člen 1 – točka - 1 b (novo)

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 a – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-1b) V členu 26a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1. Države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih.

„1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih na svojem ozemlju in na obmejnih območjih sosednjih držav članic. O takih ukrepih se obvesti Komisijo. Komisija oblikuje smernice za zagotovitev učinkovitega delovanja ukrepov soobstoja na obmejnih območjih držav članic.“

Predlog spremembe  35

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 1

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

1. Država članica lahko prek Komisije med postopkom odobritve določenega GSO ali obnovitvijo odobritve od prijavitelja/vlagatelja zahteva, da geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, ki jo predloži v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice izključeno iz gojenja. O tej zahtevi je Komisija obveščena najpozneje 30 dni od datuma razpošiljanja poročila o oceni v skladu s členom 14(2) te direktive ali prejema mnenja Agencije v skladu s členoma 6(6) in 18(6) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Komisija zahtevo države članice brez odlašanja posreduje prijavitelju/vlagatelju in drugim državam članicam.

1. Država članica lahko med postopkom odobritve določenega GSO ali obnovitvijo odobritve zahteva, da geografsko področje uporabe iz pisne odobritve prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice izključeno iz gojenja. O zahtevi sta Komisija in po potrebi pristojni organ za izdajo pisne odobritve iz te direktive obveščena najpozneje 60 dni od datuma razpošiljanja poročila o oceni v skladu s členom 14(2) te direktive ali prejema mnenja Agencije v skladu s členoma 6(6) in 18(6) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Komisija zahtevo države članice brez odlašanja posreduje prijavitelju/vlagatelju, drugim državam članicam in javnosti.

Predlog spremembe  36

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 2

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

2. Kadar prijavitelj/vlagatelj nasprotuje zahtevi države članice v skladu z odstavkom 1, o tem uradno obvesti Komisijo in države članice v 30 dneh po tem, ko je ta zahteva posredovana s strani Komisije. Če prijavitelj/vlagatelj izrecno ali tiho privoli, se prilagoditev geografskega področja uporabe iz prijave/vloge izvede v pisni odobritvi ali odobritvi.

2. Kadar je v skladu z odstavkom 1 vložena zahteva, se prilagoditev geografskega področja uporabe iz pisne odobritve, kot ga je odobrila Komisija ali, če je ustrezno, pristojni organ, izvede kot pogoj iz pisne odobritve.

Pisna odobritev, izdana v skladu s to direktivo, in – kadar je ustrezno – odločitev v skladu s členom 19, pa tudi odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge, v katero je izrecno ali tiho privolil prijavitelj/vlagatelj.

Pisna odobritev, izdana v skladu s to direktivo, in – kadar je ustrezno – odločitev v skladu s členom 19, pa tudi odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge.

Predlog spremembe  37

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 3

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

3. Kadar prijavitelj/vlagatelj nasprotuje prilagoditvi geografskega področja uporabe iz prijave/vloge, kar ustreza zahtevi države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko zadevna država članica sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja tega GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ki je bilo že odobreno v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, če so ti ukrepi skladni s pravom Unije, utemeljeni, sorazmerni in nediskriminatorni ter poleg tega temeljijo na tehtnih razlogih, ki so na primer povezani s:

3. Brez poseganja v odstavek 1 lahko država članica po oceni tveganja, izvedeni v skladu s to direktivo ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, in kot odgovorna za obvladovanje tveganj sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO ali skupin GSO, opredeljenih kot vrsta pridelka ali po lastnosti, ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ki je bilo že odobreno v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, če so ti ukrepi skladni s pravom Unije, utemeljeni, sorazmerni in nediskriminacijski ter poleg tega temeljijo na razlogih, ki so na primer povezani s:

(a) cilji okoljske politike, ki se razlikujejo od vidikov, ocenjenih v skladu s to direktivo in Uredbo (ES) št. 1829/2003;

(a) cilji okoljske politike, ki se nanašajo na posledice, do katerih lahko pride zaradi namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja na trg, poleg posledic, ki so bile konkretno preučene med znanstveno oceno tveganja, opravljeno v skladu s to direktivo in Uredbo (ES) št. 1829/2003.

(b) prostorskim načrtovanjem;

(b) prostorskim načrtovanjem;

(c) namembnostjo zemljišča;

(c) namembnostjo zemljišča;

(d) socialno-ekonomskimi učinki;

(d) socialno-ekonomskimi učinki;

(e) izogibanjem prisotnosti GSO v drugih proizvodih brez poseganja v člen 26a;

(e) izogibanjem prisotnosti GSO v drugih proizvodih;

(f) cilji kmetijske politike;

(f) cilji kmetijske politike;

(g) javnim redom.

(g) javnim redom.

Ti razlogi se lahko uveljavljajo posamično ali skupaj, z izjemo razloga iz točke (g), ki ga ni mogoče posamično uveljavljati, in sicer glede na posebne okoliščine v državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali, vendar v nobenem primeru ne smejo biti v nasprotju z oceno tveganja za okolje, pripravljeno v skladu s to direktivo ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.

Ti razlogi se lahko uveljavljajo posamično ali skupaj, z izjemo razloga iz točke (g), ki ga ni mogoče posamično uveljavljati, in sicer glede na posebne okoliščine v državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali, vendar v nobenem primeru ne smejo biti v nasprotju z oceno tveganja za okolje, pripravljeno v skladu s to direktivo ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.

Predlog spremembe  38

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 4 – pododstavek 1

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

4. Država članica, ki namerava sprejeti ukrepe v skladu z odstavkom 3 tega člena, Komisiji najprej predloži osnutek teh ukrepov in ustrezne razloge, ki jih uveljavlja. To lahko storijo, preden se zaključi postopek odobritve GSO v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (EU) št. 1829/2003. V 75 dneh začenši z datumom te predložitve:

4. Država članica, ki namerava sprejeti ukrepe v skladu z odstavkom 3 tega člena, Komisiji najprej predloži osnutek teh ukrepov in ustrezne razloge, ki jih uveljavlja. To lahko storijo, preden se zaključi postopek odobritve GSO v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (EU) št. 1829/2003. V 75 dneh začenši z datumom te predložitve:

(a) se zadevna država članica vzdrži sprejetja in izvajanja teh ukrepov, in

(a) se zadevna država članica vzdrži sprejetja in izvajanja teh ukrepov;

 

(aa) se prijavitelj/vlagatelj vzdrži izvajanja svojih dejavnosti dajanja na trg te vrste GSO;

 

(ab) se nosilci dejavnosti vzdržijo gojenja te vrste GSO ter

(b) Komisija lahko da morebitne pripombe, ki se ji zdijo ustrezne.

(b) Komisija lahko da morebitne pripombe, ki se ji zdijo ustrezne.

 

Če je odobritev izdana v obdobju 75 dni, se šteje kot začasno prekinjena do konca tega obdobja.

Predlog spremembe  39

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 4 – pododstavek 2

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka odstavka 4 se lahko v primeru, da 75-dnevno obdobje sovpada z obdobjem setve tega GSO, začasno uvedejo nacionalni ukrepi.

Po izteku 75-dnevnega obdobja iz prvega pododstavka in najpozneje dve leti po datumu izdane odobritve, lahko zadevna država članica sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale morebitne pripombe Komisije. O teh ukrepih brez odlašanja obvesti Komisijo, druge države članice in prijavitelja/vlagatelja.

Po izteku 75-dnevnega obdobja iz prvega pododstavka lahko zadevna država članica v celotnem obdobju, ko velja odobritev, in od datuma začetka veljavnosti odobritve Unije sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale morebitne nezavezujoče pripombe Komisije. O teh ukrepih brez odlašanja obvesti Komisijo, druge države članice in imetnika odobritve.

Predlog spremembe  40

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 4 – pododstavek 2 a (novo)

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

Države članice vse tovrstne ukrepe javno objavijo za vse nosilce dejavnosti, vključno s pridelovalci, in sicer vsaj tri mesece pred začetkom rastne sezone. Če je zadevni GSO odobren manj kot šest mesecev pred začetkom rastne sezone, država članica te ukrepe javno objavi takoj po sprejetju.

Predlog spremembe  41

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 5

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

5. Kadar država članica po odobritvi GSO na podlagi te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in ne prej kot dve leti po datumu izdaje odobritve meni, da nove objektivne okoliščine upravičujejo spremembo geografskega področja uporabe iz odobritve, lahko smiselno uporabi postopek iz odstavkov 1 do 4, če taki ukrepi ne vplivajo na gojenje katerih koli semen in razmnoževalnega materiala rastlin odobrenih GSO, ki so bili zakonito posajeni pred sprejetjem teh ukrepov.

črtano

Predlog spremembe    42

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 5 a (novo)

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

5a. Država članica, ki namerava sprejeti ukrepe v skladu z odstavkom 3, zagotovi, da imajo kmetje, ki jih zakonito gojijo, na voljo dovolj časa za zaključek pridelovalne sezone.

 

Za pripravo te analize stroškov in koristi si odgovorne države članice in kmetje delijo stroške in druga bremena.

Predlog spremembe  43

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b – odstavek 7 – uvodni del

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

7. Za namene prilagoditve geografskega področja uporabe iz odobritve za GSO na podlagi odstavkov 5 in 6 ter če v skladu z odstavkom 5 imetnik odobritve izrecno ali tiho privoli v zahtevo države članice:

7. Za namene prilagoditve geografskega področja uporabe iz odobritve za GSO na podlagi odstavka 6:

Predlog spremembe  44

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 b a (novo)

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

„Člen 26ba

 

Zahteve glede odgovornosti in finančna jamstva

 

Države članice v nacionalnih zakonih o GSO vzpostavijo splošen obvezni sistem za finančno odgovornost in finančna jamstva, ki bo veljal za vse nosilce dejavnosti in zagotavljal, da bo onesnaževalec plačal za nenačrtovane učinke ali škodo, ki bi nastali zaradi namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja na trg.“

Predlog spremembe  45

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 c – odstavek 2

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

2. Kadar je vloga še v postopku obravnave in prijavitelj/vlagatelj v 30 dneh po tem, ko mu je bila takšna zahteva posredovana, v to zahtevo izrecno ali tiho privoli, se geografsko področje uporabe iz zadevne prijave/vloge ustrezno prilagodi. Pisna odobritev, izdana na podlagi te direktive, in –kadar je ustrezno – odločitev, izdana na podlagi člena 19, pa tudi odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge, v katero je izrecno ali tiho privolil prijavitelj/vlagatelj.

2. Kadar je vloga še v postopku obravnave in je Komisija odobrila zahtevo države članice o prilagoditvi geografskega področja ter je o tem ustrezno obvestila prijavitelja/vlagatelja, je treba učinke prilagoditve sporočiti pred začetkom veljavnosti pisne odobritve, izdane v skladu s to direktivo.

Predlog spremembe  46

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 c – odstavek 3

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

3. Kadar je odobritev že izdana in imetnik odobritve v 30 dneh po tem, ko mu je bila posredovana zahteva iz odstavka 1 tega člena, v to zahtevo izrecno ali tiho privoli, se v odobritvi upošteva tisto, v kar imetnik odobritve privoli. Za pisno odobritev na podlagi te direktive pristojni organ ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve, kot je v to izrecno ali tiho privolil imetnik odobritve, in po zaključku postopka obvesti Komisijo, države članice in imetnika odobritve. Za odobritev na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisija ustrezno spremeni odločbo o odobritvi, ne da bi uporabila postopek iz člena 35(2) navedene uredbe. O tem ustrezno obvesti države članice in imetnika odobritve.

3. Kadar je odobritev že izdana in imetnik odobritve v 30 dneh po tem, ko mu je bila posredovana zahteva iz odstavka 1 tega člena, v to zahtevo izrecno ali tiho privoli, se v odobritvi upošteva tisto, v kar imetnik odobritve privoli. Za pisno odobritev na podlagi te direktive pristojni organ ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve, kot je v to izrecno ali tiho privolil imetnik odobritve, in po zaključku postopka obvesti Komisijo, države članice in imetnika odobritve. Za odobritev na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisija ustrezno spremeni odločbo o odobritvi, ne da bi uporabila postopek iz člena 35(2) navedene uredbe. O tem ustrezno obvesti države članice in imetnika odobritve. Komisija to privolitev tudi objavi.

Predlog spremembe  47

Stališče Sveta

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES

Člen 26 c – odstavek 4

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

4. Če prijavitelj/vlagatelj oziroma – če je ustrezno – imetnik odobritve tej zahtevi nasprotuje, se smiselno uporabljajo odstavki 3 do 9 člena 26b.

črtano

Predlog spremembe  48

Stališče Sveta

Člen 2

Stališče Sveta

Predlog spremembe

Komisija najpozneje 4 leta po …+ Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive v državah članicah, vključno z učinkovitostjo določb, na podlagi katerih lahko države članice na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omejijo ali prepovejo gojenje GSO, in nemotenim delovanjem notranjega trga. Temu poročilu lahko priloži morebitne zakonodajne predloge, ki se ji zdijo ustrezni.

Komisija najpozneje 4 leta po …+ Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive v državah članicah, vključno z učinkovitostjo določb, na podlagi katerih lahko države članice na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omejijo ali prepovejo gojenje GSO, in nemotenim delovanjem notranjega trga. Temu poročilu lahko priloži morebitne zakonodajne predloge, ki se ji zdijo ustrezni.

Komisija poroča tudi o napredku glede prizadevanj, da bi strožje smernice Agencije o oceni tveganja gensko spremenjenih rastlin za okolje iz leta 2010 pridobile normativno vrednost.

 

________________

__________________

+ UL: prosimo vstavite datum začetka veljavnosti te direktive.

+ UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  49

Stališče Sveta

Člen 2 a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

Komisija najpozneje …+ sprejme izvedbeno uredbo o oceni tveganja GSO za okolje, in sicer na podlagi smernic Evropske agencije za varnost hrane o oceni tveganja gensko spremenjenih rastlin za okolje iz leta 2010, okrepljenih v skladu s sklepi Sveta iz leta 2008.

 

___________________

 

+ UL: prosimo, vstavite datum: 1 leto po datumu začetka veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  50

Stališče Sveta

Člen 2 b (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

Člen 2b

 

Prenos

 

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo do…+. O tem takoj obvestijo Komisijo.

 

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

 

2. Države članice Komisiji pošljejo besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

 

__________________

 

+ UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  51

Stališče Sveta

Člen 2 c (novo)

Uredba (ES) št. 1829/2003

Člen 7 – odstavek 3 in člen 19 – odstavek 3

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

Člen 2c

 

Uredba (ES) št. 1829/2003 se spremeni:

 

V členih 7(3) in 19(3) se sklic na člen 35(2) nadomesti s sklicem na člen 35(3).
  • [1]  UL C 54, 19.2.2011, str. 51.
  • [2]  UL C 104, 2.4.2011, str.62.
  • [3]  UL C 033 E, 5.2.2013, str. 350.

OBRAZLOŽITEV

I. Ozadje

Osemindvajset okoljskih ministrov je 23. julija 2014 sprejelo stališče Sveta o omejevanju ali prepovedi gojenja GSO na ozemlju držav članic.

Gre za spremembo Direktive 2001/18/ES o namenskem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje. Dodali so ji nov člen, ki državam članicam daje več pravic, da pravno utemeljijo, zakaj so na nacionalni ali regionalni ravni prepovedale gojenje GSO. Ta sprememba bo veljala tudi za gojenje GSO, dovoljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, v kateri so zajeta živila in krma, ki vsebujejo GSO ali so iz njih proizvedeni.

Obe zakonodajni besedili določata strog pravni okvir, ki dovoljuje dajanje GSO na trg šele po njihovi odobritvi na osnovi znanstvene ocene tveganja za zdravje ljudi in živali ter okolje.

Pojasniti je treba, da se obravnavano besedilo nanaša samo na gojenje GSO za namene žetve ali raziskav na prostem. Ta zakonodaja tako ne zajema uvoza GSO, ki so v glavnem namenjeni za krmo.

Sporazumni dogovor so države članice sprejele tri leta po glasovanju Evropskega parlamenta v prvi obravnavi 5. julija 2011.

Napredek pri reševanju tega vprašanja je požel vsesplošno odobravanje, saj je stanje na tem področju vse bolj težavno:

1. Evropsko javno mnenje vedno bolj nasprotuje GSO, zlasti njihovi prisotnosti v živilih. V posebni izdaji Eurobarometra št. 354 iz decembra 2010, posvečeni hrani, piše, da se samo 21 % Evropejcev strinja (58 % pa se ne strinja), da je gensko spremenjena hrana varna za prihodnje generacije.

Zelo zaželeno bi bilo, da bi opravili novo raziskavo, ki bi najverjetneje pokazala, da velika večina državljanov še vedno nasprotuje gojenju GSO v Evropi.

2. Velike medijske pozornosti je bil deležen dogodek, ko je februarja 2014 devetnajst vlad od osemindvajsetih nasprotovalo gojenju gensko spremenjene koruze TC1507. Samo pet držav članic (Španija, Združeno kraljestvo, Estonija, Finska in Švedska) je glasovalo za odobritev te nove sorte GSO, končno odločitev pa bo sprejela Komisija (česar doslej še ni storila).

3. Reševanje vlog v centraliziranem odobritvenem sistemu EU je zaustavljeno. Poleg vloge za odobritev koruze TC 1507 teče še šest drugih postopkov za gojenje GSO (pet sort koruze in soje), za katere je Evropska agencija za varnost hrane dala pozitivno mnenje. Zaradi močnega nasprotovanja večine držav članic pa Komisija omahuje z glasovanjem.

4. Glede na vse to je novi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, ko je evropskim poslancem 15. julija 2104 predstavil politične smernice Komisije, dejal: „Nameravam tudi ponovno preučiti zakonodajo o odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Menim, da ni sprejemljivo, da je Komisija po sedanjih pravilih pravno obvezana odobriti uvoz in predelavo novih gensko spremenjenih organizmov, čeprav temu očitno nasprotuje večina držav članic...“

To je bilo potrjeno tudi v opisu nalog, poslanem novemu evropskemu komisarju za zdravje in varnost hrane, ki bo moral v prvih šestih mesecih svojega mandata ponovno preučiti postopek odločanja, ki se uporablja za GSO.

Poročevalka mora te nove politične okoliščine upoštevati pri pripravi osnutka priporočila.

Poudariti je treba skupno zavezanost Evropskega parlamenta, večine držav članic in novega predsednika Evropske komisije, da področje GSO izvijejo iz primeža zapletenih birokratskih postopkov.

II. Cilji in omejitve skupnega stališča Sveta

Omeniti velja, da je glavni cilj spremembe zakonodajnega okvira državam članicam, ki želijo na vsem svojem ozemlju ali njegovem delu prepovedati gojenje GSO, ki je bilo odobreno na evropski ravni, zagotoviti več manevrskega prostora in večjo pravno varnost. Svet to izrecno priznava v uvodni izjavi 5.

Svet je za dosego tega cilja, ki si ga deli z Evropskim parlamentom, sprejel nekaj njegovih predlogov sprememb, uvaja pa tudi postopek z novimi obveznostmi, ki jih bodo morali izpolnjevati nacionalni organi.

Države članice bodo morale v prvi fazi (novi člen 26b(1) in (2)) od podjetja, ki želi tržiti GSO v EU, izrecno zahtevati, naj odobritev ne zajema njihovega nacionalnega ozemlja.

Samo če prva faza ne bo uspešna in bo podjetje zahtevo zavrnilo, se bo v drugi fazi uporabil prvotni enotni postopek (novi člen 26b(3)), v skladu s katerim bo lahko država članica prepoved gojenja GSO pravno utemeljila.

Gre torej za dve zaporedni fazi (pri čemer je druga pogojena s prvo), ki nadomeščata postopek v prvotnem predlogu Komisije in spremenjenem predlogu Evropskega parlamenta, čeprav bi moral ta postopek ostati osrednji del spremenjene različice direktive iz leta 2001.

To ustvarja neprijeten vtis, da je v različici Sveta najpomembnejše postalo drugotnega pomena, kar je v nasprotju s ciljem, ki si ga je zadal Evropski parlament z glasovanjem 5. julija 2011.

Poročevalka je zato k členu 26b(3) vložila predlog spremembe, ki je bistven, če naj bi države članice o uporabi prve faze odločale same.

Drugo omejevanje pravic držav članic je stroga časovna omejitev nacionalnega postopka za prepoved gojenja GSO. Po odobritvi na ravni EU bi imele tako odslej države za ukrepanje na voljo le dve leti.

Poročevalka te omejitve ne razume in meni, da je deset let, kolikor zakonsko traja odobritev, ustrezen rok. Temu je namenjen predlog spremembe 25 k členu 26b(4).

Nadomestni postopek iz člena 26b(5) tako ni več potreben, zato je v predlogu spremembe 26 črtan. Kar zadeva odprt seznam razlogov, s katerimi naj bi utemeljevali prepoved gojenja GSO, poročevalka poleg tega meni, da pomanjkanje konkretnih primerov slabi pravni okvir.

Kar zadeva odprt seznam razlogov, s katerimi naj bi utemeljevali prepoved gojenja GSO, poročevalka poleg tega meni, da pomanjkanje konkretnih primerov slabi pravni okvir. Zato vlaga predlog spremembe 24, katerega besedilo je podobno tistemu, ki je bilo sprejeto z absolutno večino v prvi obravnavi, s to razliko, da vključuje pet vrst razlogov:

•   okoljska merila, ki dopolnjujejo tista, ki jih je Evropska agencija za varnost hrane opredelila na evropski ravni, in se nanašajo na lokalne ali sistemske vidike uporabe GSO v danem agronomskem kontekstu;

•   merila, povezana s prostorskim načrtovanjem;

•   merila za rabo zemljišč;

•   merila, povezana s socialno-ekonomskimi učinki, na primer visoke stroške zaradi kontaminacije, ki bi jih imeli konvencionalni in/ali ekološki kmetje;

•   merila, povezana s cilji kmetijske politike.

Ta seznam razlogov bo državam članicam dal potrebno prožnost, da bodo lahko sprejemale ustrezne ukrepe, ne da bi spreminjale postopke za oceno tveganja, ki se izvajajo na ravni Unije, ali nanje vplivale.

III. Drugi predlogi sprememb, ki jih vlaga poročevalka

Evropski parlament je v prvi obravnavi v svojem spremenjenem predlogu sprejel 28 predlogov sprememb. Večina ni bila sporna ali je prejela absolutno večino glasov. Poročevalka je temu ustrezno skupaj vložila 33 predlogov sprememb, ki zajemajo glavne predloge sprememb, sprejete v prvi obravnavi, ki niso bili vključeni v skupno stališče Sveta.

Treba je:

–   ponovno potrditi pravno podlago, ki jo je izbral Evropski parlament v zvezi z okoljem (predlog spremembe 1). Namen nove zakonodaje ni le sprememba Direktive 2001/18/ES, temveč tudi Uredbe (ES) št. 1829/2003, kadar se zahteva za odobritev, ki jo vloži podjetje, nanaša hkrati na gojenje GSO in njihovo uporabo za živilo ali krmo. Za direktivo iz leta 2001 je bila izbrana pravna podlaga, povezana z notranjim trgom, za uredbo iz leta 2003 pa so zakonodajalci izbrali kar tri pravne podlage: kmetijstvo, notranji trg in javno zdravje.

Z novim besedilom naj bi poleg tega uresničili glavni cilj, tj. dati državam članicam več prožnosti, da lahko prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju, tudi tako, da navedejo okoljske razloge, denimo zaščito biotske raznovrstnosti ali ohranitev habitatov in ekosistemov.

–   okrepiti metodologijo ocene tveganja. Namen predloga spremembe 3 je zagotoviti izvajanje sklepov, ki jih je Svet za okolje sprejel 4. decembra 2008 in v katerih je pozval k uporabi popolnih in učinkovitih metod za oceno tveganja, upoštevajoč dejstvo, da dolgoročne posledice gojenja GSO doslej niso bile dovolj upoštevane.

Poročevalka z zadovoljstvom ugotavlja, da je to vključeno v določbe besedila, ki ga predlaga Svet. Vseeno meni, da ga je treba dopolniti. S predlogom spremembe 33 tako želi doseči, da bi smernice Evropske agencije za varnost hrane postale obvezujoče.

–   določiti obveznost sprejetja ukrepov za soobstoj različnih kultur.

To je bil namen predloga spremembe k členu 26a, vloženega na plenarnem zasedanju julija 2011, ki ga poročevalka želi ponovno vložiti s predlogom spremembe 21.

Pomembno je, da se v to zakonodajo vključijo določbe, po katerih bodo morale države članice zagotoviti soobstoj različnih kultur, zlasti pa preprečiti čezmejno razširjanje, kar odločno zahteva tudi večina evropskih kmetov.

Predlagane so tudi spremembe, s katerimi bi zagotovili pregleden postopek omejevanja ali prepovedi gojenja GSO, pomembne odločitve pa bi bile javno dostopne.

POSTOPEK

Naslov

Možnost držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju

Referenčni dokumenti

10972/3/2014 – C8-0145/2014 – 2010/0208(COD)

Datum 1. obravnave EP – št. P

5.7.2011                     T7-0314/2011

Predlog Komisije

COM(2010)0375 - C7-0178/2010

Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju

18.9.2014

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

18.9.2014

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Frédérique Ries

17.7.2014

 

 

 

Obravnava v odboru

3.9.2014

13.10.2014

 

 

Datum sprejetja

11.11.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

11

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Nessa Childers, Alberto Cirio, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Ashley Fox, Francesc Gambús, Iratxe García Pérez, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Teresa Rodriguez-Rubio, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Nils Torvalds

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Paul Brannen, Nicola Caputo, Caterina Chinnici, Mark Demesmaeker, Herbert Dorfmann, Ismail Ertug, Martin Häusling, Elisabeth Köstinger, József Nagy, James Nicholson, Marit Paulsen, Marijana Petir, Sirpa Pietikäinen, Christel Schaldemose, Bart Staes

Datum predložitve

19.11.2014
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov