POROČILO o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU

18.5.2015 - (2014/2151(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Pavel Svoboda

Postopek : 2014/2151(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0169/2015

Predložena besedila :

A8-0169/2015

Razprave :

PV 08/06/2015 - 15
CRE 08/06/2015 - 15

Glasovanja :

PV 09/06/2015 - 4.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0220

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU

(2014/2151(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine)[1],

– ob upoštevanju člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) za naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine[2],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003,

– ob upoštevanju poročila Urada za usklajevanje na notranjem trgu in Evropskega patentnega urada iz septembra 2013 z naslovom „Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union“ (Prispevek gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropi),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008)0394),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 11. septembra 2009 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (COM(2009)0467),

– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu Parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 22. decembra 2010 o uporabi Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (COM/2010/0779) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije[3],

– ob upoštevanju povzetka odzivov na javno posvetovanje julija 2013 z naslovom „Civilno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine: javno posvetovanje o učinkovitosti postopkov in dostopnosti ukrepov“, ki ga je pripravila Komisija[4],

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 1. julija 2014 z naslovom „Napredek v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU“ (COM(2014)0392),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 1. julija 2014 z naslovom „Trgovina, rast in intelektualna lastnina – strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah“ (COM(2014)0389),

– ob upoštevanju načrta Komisije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga EU in resolucije Parlamenta z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu[5],

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. in 5. decembra 2014 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine[6],

– ob upoštevanju resolucije Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih od 2013 do 2017[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. marca 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu[8],

– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 24. marca 2011 o poročilu o uporabi Direktive 2004/48/ES,

– ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je,

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8–0169/2015)

A. ker so pravice intelektualne lastnine posebej obravnavane v členu 118 Lizbonske pogodbe in členu 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

B. ker so pravice intelektualne lastnine ena od gonilnih sil inovacij in ustvarjalnosti in ključno prispevajo h konkurenčnosti, zaposlovanju in kulturni raznolikosti; ker vprašanja pristnosti proizvodov ne bi smeli vedno metati v isti koš z vprašanji varnosti in kakovosti proizvodov in ker ima uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja in varnosti potrošnikov; ker se prihodki od ponarejanja večinoma stekajo v črno ekonomijo in organizirani kriminal;

C. ker se EU sooča z visokim številom kršitev pravic intelektualne lastnine in ker je količina in finančna vrednost teh kršitev zaskrbljujoča, kakor je poročala Komisija v svojem poročilu o uporabi direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (COM(2010)0779); ker je iz teh podatkov razvidno tudi, kolikšno dodano vrednost pomenijo pravice intelektualne lastnine za evropsko gospodarstvo v svetovni konkurenci;

D. ker kršenje pravic intelektualne lastnine, vključno s ponarejanjem, zavira rast, odpiranje delovnih mest, inovacije in ustvarjalnost;

E. ker kršenje pravic intelektualne lastnine evropskim podjetjem povzroča tako nematerialno kot ekonomsko škodo, državam pa velike ekonomske in fiskalne izgube;

F. ker je primerna zaščita pravic intelektualne lastnine osnovni pogoj za razvoj digitalnega gospodarstva in enotnega digitalnega trga;

G. ker je vse hitrejši razvoj e-trgovanja in spletnih dejavnosti spremenil način, na katerega bi morali v digitalnem okolju obravnavati uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti ker nudi nove možnosti za kršitve, nenazadnje tudi zaradi novih vedenjskih vzorcev uporabnikov;

H. ker je Parlament zaskrbljen nad ugotovitvijo poročila Urada za usklajevanje na notranjem trgu, da je razmeroma velika manjšina Evropejcev bolj ali manj naklonjena stališču, da je lahko kršenje pravic intelektualne lastnine sprejemljivo[9]; ker primanjkuje ustreznega poznavanja družbenega in kulturnega pomena pravic intelektualne lastnine in dejanj, ki veljajo za njihovo kršitev, in ker zlasti med mladimi Evropejci primanjkuje ozaveščenosti o potencialnih posledicah kršenja pravic intelektualne lastnine za evropsko gospodarstvo in družbo ter za splošno varnost državljanov; ker je nujno treba in tudi mogoče izvesti primerne kampanje za ozaveščanje in obveščanje uporabnikov;

I. ker je treba podvojiti prizadevanja v boju proti nezakoniti trgovini s ponarejenim blagom in ker nihče ne bi smel ustvarjati dobička s kršenjem pravic intelektualne lastnine;

J. ker je kazenski pregon nujen zaradi predvidljivosti prava in ker je treba poiskati učinkovite, sorazmerne in odvračalne načine uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na čezmejni ravni;

K. ker kršitve pravic intelektualne lastnine še posebej vplivajo na MSP, tudi na storitve, ki jih podjetja opravljajo za druga podjetja, in lahko povzročijo izgubo trga in stečaj podjetja;

L. ker je za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine temeljnega pomena, da se upoštevajo mednarodni vidiki, saj je kršenje pravic intelektualne lastnine globalni pojav;

M. ker bi bilo treba pri snovanju ukrepov v okviru politike boja proti kršitvam pravic intelektualne lastnine obravnavati tako spletne kot nespletne oblike kršitev;

1. pozdravlja sporočilo Komisije z dne 1. julija 2014, ki vsebuje akcijski načrt za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine; podpira pristop Komisije k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki temelji na preventivnih ukrepih in političnih orodjih, katerih namen je odvzeti prihodek kršiteljem v komercialnem obsegu ter otežiti dajanje na trg za izdelke, s katerimi se kršijo pravice intelektualne lastnine;

2. poudarja, da so za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine primarno odgovorni javni organi držav članic;

3. poudarja, da bi moral biti ključni cilj akcijskega načrta zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na podlagi dokazov, kar je ključnega pomena za spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti, konkurenčnosti, rasti in kulturne raznolikosti; ugotavlja, da bi morali ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine temeljiti na natančnih in zanesljivih podatkih;

4. poudarja, da so pravice intelektualne lastnine v času finančne krize in velikega zmanjšanja finančne podpore za kulturni sektor pogosto glavni vir prihodka posameznih ustvarjalcev; zato poudarja, da bi moralo biti zagotavljanje poštenega plačila za ustvarjalce ključni element akcijskega načrta EU;

5. meni, da je za inovativnost, ustvarjalnost in konkurenčnost ključnega pomena, da so ukrepi za varstvo pravic intelektualne lastnine pregledni in da so vse informacije na voljo javnosti in vsem ostalim deležnikom;

6. priznava, da uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ni le gonilo ustvarjanja delovnih mest in rasti v Uniji, temveč je bistveno za pravilno delovanje notranjega trga, zlasti glede na dejavnike, kot so delež BDP in delovnih mest v EU ter število industrijskih panog, ki izkoriščajo pravice intelektualne lastnine in imajo od njih koristi, ter da ima ključno vlogo pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti, konkurenčnosti in kulturne raznolikosti;

7. poudarja, da so pravice intelektualne lastnine zagotovilo za ustvarjalnost, inovacije in konkurenčnost zlasti kulturne in ustvarjalne industrije, pa tudi drugih sektorjev, kakor je poudarila Komisija v sporočilu z naslovom „Za oživitev evropske industrije“; poziva Komisijo, naj pravice intelektualne lastnine še naprej obravnava kot dejavnik konkurenčnosti v evropskem gospodarstvu;

8. poudarja, da pri pravicah intelektualne lastnine ne gre zgolj za avtorske pravice, temveč med drugim tudi za blagovne znamke in patente, in da je vsaka od teh pravic nadvse pomembna za vrednost evropskega blaga in storitev;

9. je seznanjen, da kulturni in ustvarjalni sektor, v katerih se pravice intelektualne lastnine pogosto zelo intenzivno uporabljajo, po navedbah Komisije ustvarita že do 4,5 % BDP in zaposlujeta do 8,5 milijona ljudi v EU ter da sta sektorja nujna za kulturno raznolikost, pomembno pa prispevata tudi k socialnemu in gospodarskemu razvoju;

Vključevanje vseh akterjev v dobavni verigi tako na spletu kot zunaj spleta

10. meni, da imajo vsi akterji v dobavni verigi svojo vlogo v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine in bi morali biti vključeni v ta proces; poudarja, da bi bilo treba oblikovati pristop, ki bi vključeval vse akterje v spletnem in nespletnem okolju; meni, da je treba za zagotovitev uspeha pretehtati temeljne pravice, saj nosilci komercialnih dejavnosti ne morejo prostovoljno izvajati ukrepov, ki zadevajo temeljne pravice, temveč je za to potrebna pravna podlaga in sodni nadzor;

11. poudarja, da mora biti vključevanje spletnih akterjev v boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine skladno z načeli Direktive 2000/31/ES (direktiva o elektronskem poslovanju) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

12. ugotavlja, da se vse več ponarejenega fizičnega blaga in fizičnega blaga, pri katerem so bile kršene pravice intelektualne lastnine, prodaja prek spletnih trgov, pri katerih imajo organi držav članic omejene zmožnosti za nadzor prodaje; poudarja, da je treba lastnike tržnih platform vključiti v vsa prizadevanja v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, kar vključuje prizadevanja za odstranitev ponarejenega blaga z njihovih platform in prepoved za prodajalce tega blaga, da uporabljajo njihove platforme;

13. poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se ravna s potrebno skrbnostjo v celotni, tudi digitalni dobavni verigi in v zvezi z vsemi ključnimi akterji in izvajalci v njej, to so ustvarjalci, umetniki in imetniki pravic, proizvajalci, posredniki, ponudniki internetnih storitev, spletne prodajne platforme, končni uporabniki in javni organi;

14. meni, da bi se z izvajanjem skrbnega pregleda v celotni dobavni verigi ter z okrepitvijo tržnega nadzora in izmenjave informacij med carinskimi organi izboljšalo poslovno okolje in preprečilo, da bi blago, s katerem se kršijo pravice intelektualne lastnine, prišlo na trg; poudarja, da je treba dobro oceniti razmerje med stroški in koristmi ter učinkovitost kvalitativnih revizijskih programov, preden se začnejo izvajati, in da je treba v zvezi s tem resno razmisliti o nudenju pomoči MSP;

15. je seznanjen s predlogi v okviru vključujočega posvetovanja z deležniki o uporabi določb EU o potrebni skrbnosti v celotni dobavni verigi, vključno s ponudniki plačilnih storitev, da se preprečijo kršitve pravic intelektualne lastnine, in poziva, naj se izidi posvetovanj in prostovoljni sistem EU o potrebni skrbnosti Parlamentu predstavijo vsako leto in ne vsaki dve leti;

16. poziva Komisijo, naj vsa posvetovanja z deležniki opravi pregledno in pravočasno ter zagotovi, da se bodo izidi teh posvetovanj kvalitativno in kvantitativno analizirali ter se sporočili deležnikom, vključno s Parlamentom in drugimi institucijami EU;

17. poudarja pomen sektorskih sporazumov in smernic dobre prakse v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine; poziva deležnike v sektorju k izmenjavi informacij o platformah, ki omogočajo dostop do vsebin, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, ter k sprejetju usklajenih ukrepov za zmanjšanje dohodka, ki izvira iz teh vsebin in platform; opozarja, da ti ukrepi ne bi smeli vključevati zunajsodnega blokiranja spletnih mest;

18. poudarja, da do največ kršitev pravic intelektualne lastnine prihaja v spletnih platformah za shranjevanje vsebin tretjih strani (cyberlocker), ki z oglaševanjem ali naročninami posredno pridobivajo dohodek iz teh pravic;

19. pozdravlja pristop, s katerim bi kršiteljem pravic intelektualne lastnine odvzeli prihodek s pomočjo sporazumov med imetniki pravic in njihovimi partnerji; podpira pripravo memorandumov o soglasju kot pravno nezavezujočih ukrepov za boj priti ponarejanju in piratstvu in podpira zamisel o nadaljnjem razvoju takšnih ukrepov med deležniki; v zvezi s tem Komisiji priporoča, naj izvede študijo o tem, kako ponarejevalci navzkrižno financirajo svoje dejavnosti (prodaja ponarejenih proizvodov in dajanje na voljo nezakonitih vsebin);

20. opozarja, da je od maja 2011 v veljavi prostovoljni memorandum o soglasju o prodaji ponarejenega blaga na spletu, in poziva Komisijo, naj oceni rezultate izvajanja tega memoranduma ter naj o tem poroča Evropskemu parlamentu;

21. meni, da bi morala Komisija ob upoštevanju vloge posrednikov pri odpravljanju kršitev pravic intelektualne lastnine tudi preučiti učinkovitost obstoječih pobud in morebitnih prihodnjih dejavnosti;

22. opozarja, da bi morali tudi in zlasti v kulturni in ustvarjalni industriji spodbujati sodelovanje med imetniki pravic, avtorji, upravljavci platform, posredniki in končnimi uporabniki pri zgodnjem prepoznavanju morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi v obliki prostovoljnih zavez; poudarja, da mora Komisija v bližnji prihodnosti oceniti učinkovitost tovrstnih prostovoljnih zavez in da bodo morda potrebni nadaljnji zakonodajni ukrepi;

23. poudarja, da bi morali v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v dialog vključiti ponudnike plačilnih storitev, da bi tako zmanjšali dobičke, ki se ustvarijo s kršitvami pravic intelektualne lastnine v spletnem okolju;

24. želi spomniti na vpletenost organiziranega kriminala v mednarodne dejavnosti kršenja pravic intelektualne lastnine in na izjemen pomen usklajene evropske rešitve tega vprašanja, s katero se bodo okrepili revizijski ukrepi, hkrati pa izvajalo načelo, da se sledi denarju, zato da bi zaščitili interese potrošnika in celovitost dobavne verige;

Ozaveščanje in obveščanje potrošnikov

25. pozdravlja pristop Komisije za razvoj usmerjenih kampanj ozaveščanja; meni, da je bistveno, da bi vsi razumeli dejanske posledice kršitev pravic intelektualne lastnine za družbo kot celoto in posamično za potrošnike in državljane; meni, da bi morali biti potrošniki bolje obveščeni o sestavi pravic intelektualne lastnine in o tem, kaj se sme in kaj se ne sme početi z zaščitenim blagom in vsebino; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ukrepe ozaveščanja, ki bodo ciljno usmerjeni na določeno občinstvo in ustrezne trge;

26. priporoča izvedbo širše kampanje obveščanja o platformi za imetnike pravic intelektualne lastnine in organe pregona, da bodo imeli imetniki pravic dejavnejšo vlogo pri varovanju svojih pravic v vsej Evropski uniji prek podatkovne zbirke na področju kazenskega pregona, ki bi se nahajala na zavarovanem omrežju Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo; poziva k pospešitvi povezovanja s policijskimi organi in drugimi carinskimi organi po vsem svetu za zagotovitev doslednejšega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

27. poudarja, da se je treba posvetiti zlasti mladi generaciji, in sicer s primernimi kampanjami ozaveščanja, saj je nedavna raziskava o pojmovanju intelektualne lastnine pokazala, da je spoštovanje pravic intelektualne lastnine ravno pri tej generaciji najnižje;

28. poudarja, kako pomembne so pobude za oceno in spremljanje razvoja znanja o tem, kako mladi razumejo in pojmujejo intelektualno lastnino, da bi bolje razumeli njihove potrebe in opredelili najpomembnejše ukrepe, ki jih je treba sprejeti;

29. zlasti pozdravlja prizadevanja Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki deluje v okviru Urada za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM), za ozaveščanje potrošnikov o prednostih izbire proizvodov, pri katerih se spoštujejo pravice intelektualne lastnine, in za lajšanje dostopa do teh proizvodov;

30. meni, da bi morali biti potrošniki sposobni bolje ugotoviti, pri katerih ponudbah se kršijo pravice, da bi se lahko odločili, da določenega nakupa ne opravijo; obžaluje, da akcijski načrt Komisije ne vključuje ukrepov, namenjenih izboljševanju zmožnosti potrošnikov, da prepoznajo blago in vsebine, pri katerih se kršijo pravice; poziva Komisijo in države članice, naj nadalje preuči razvoj posebnih orodij in smernic ter naj opravi pregled, ki bo temeljil na dokazih, in po potrebi predlaga razvoj usklajenega sistema postopkov za obveščanje o blagu in vsebinah, ki kršijo pravice, ter za njihov umik, tako da bodo lahko potrošniki in podjetja, kadar so zavedeni, ukrepali na enak način kot to lahko storijo, kadar želijo opozoriti na neželeno vsebino, na podlagi izkušenj, ki sta jih pridobila Komisija in Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z izmenjavo primerov najboljše prakse;

31. ugotavlja, da je postopek prijave in odstranitve posameznega internetnega naslova, na katerem se nahaja vsebina, ki krši pravice intelektualne lastnine, v praksi nezadosten, saj je to vsebino mogoče izjemno hitro znova objaviti; zato poziva nosilce dejavnosti v tem sektorju, naj razmislijo, kako doseči, da bi bil postopek prijave in odstranitve dolgoročno bolj učinkovit;

32. poudarja, da bi morali vsi udeleženci v distribucijski verigi sodelovati pri pripravi informacijskih kampanj, s katerimi bi potrošnike obveščali o njihovih pravicah in obveznostih, medtem ko preprosto dostopajo do ustvarjalnih vsebin in jih uporabljajo;

33. meni, da bo mogoče učinkovito doseči večjo preglednost in boljšo obveščenost zgolj s sodelovanjem glavnih internetnih deležnikov, ki omogočajo dostop do vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, ter da je torej zaželeno, da so udeleženi v teh prizadevanjih za večjo preglednost in boljši pretok informacij;

34. poudarja, da je treba usklajevati pobude in kampanje v vseh državah članicah, da bi se preprečilo podvajanje dela in zagotovila skladnost in učinkovitost;

35. poziva organe držav članic, naj zagotovijo, da bo blago, pri katerem se kršijo pravice intelektualne lastnine in pri katerem obstaja varnostno tveganje, vključeno v obvestila sistema RAPEX, ne glede na to, ali se to blago v posamezni državi članici prodaja zakonito ali nezakonito;

Razvoj novih poslovnih modelov

36. meni, da je lahko odvračanje potrošnikov od nakupa nezakonitega blaga ali uporabe nezakonitih vsebin v nekaterih sektorjih oteženo zaradi nizke ozaveščenosti potrošnikov o zakoniti ponudbi in ponekod težko dostopne ali drage dobave proizvodov, ki ne kršijo pravic; meni, da je treba doseči večji napredek na tem področju in ponovno izraža zahtevo, naj Komisija in države članice povečajo pritisk na industrijo, da bi v vseh državah članicah razvila zakonito raznoliko in privlačno ponudbo, tako da bodo imeli potrošniki na voljo vse možnosti za nakup zakonitega blaga ali uporabo zakonitih vsebin;

37. poudarja, da je potreben celovitejši pristop, ki bo osredotočen na zadovoljevanje povpraševanja potrošnikov z večjo razpoložljivostjo in potrošnjo inovativne in cenovno dostopne zakonite ponudbe, ki bo temeljila na poslovnih modelih, prilagojenih internetu, ki bodo omogočali odstranitev preprek za oblikovanje pravega evropskega enotnega digitalnega trga, hkrati pa ohranjali ravnotežje med pravicami potrošnikov in varstvom inovatorjev in ustvarjalcev;

38. meni, da je eden od načinov, kako okrepiti pravice intelektualne lastnine, razvoj inovativnih poslovnih modelov; ob tem poudarja, da bi bilo treba v nekatere sektorjih znova razmisliti o izboljševanju in nenehnem prilagajanju takih modelov tehnološkemu napredku;

Osredotočenost na MSP

39. poudarja, da je treba izboljšati civilne postopke za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za MSP in posamezne ustvarjalce, saj imajo ti ključno vlogo v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, mnogokrat pa svojih pravic ne morejo uveljavljati zaradi zapletenosti, stroškov in trajanja teh postopkov;

40. pozdravlja namero Komisije, da bo podprla MSP pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine z izboljšanjem dostopa do civilnopravnih sredstev za uspešnejši boj proti tržnim zlorabam s strani velikih akterjev in zlasti da bo dodatno ocenila potrebe MSP za prihodnje ukrepanje EU;

41. pozdravlja odločitev iz sporočila Komisije z dne 1. julija 2014 o akcijskem načrtu EU, zlasti ukrep 4, katerega namen je izboljšati civilne postopke za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za MSP, zlasti v zvezi s spori majhne vrednosti in morebitnim ukrepanjem na tem področju;

42. poudarja, da so za MSP nadvse pomembne jasne in obvladljive strukture za uveljavljanje njihovih pravic intelektualne lastnine;

43. poziva Komisijo, naj zagotovi, da morebitni ukrepi ne bodo pomenili velikega bremena in stroška za MSP; Komisijo še posebej poziva, naj dodatno oceni, kako bi lahko MSP sodelovala v programih kvalitativne revizije, in ugotovi, katere specifične ukrepe bi lahko v tem smislu sprejeli v njihovo korist;

44. vztraja, da je treba pri pripravi zakonodaje upoštevati MSP, in ponavlja, da je treba vedno uporabljati načelo, da se najprej pomisli na male;

45. poudarja pomen dostopa do sodnega varstva in stroškovno učinkovitega sodnega postopka, zlasti za MSP, ter poziva k razvoju storitev mediacije ter drugih programov alternativnega reševanja sporov med podjetji na področju pravic intelektualne lastnine;

46. poudarja, kako pomembno je redno analizirati dejavnike, ki odločilno vplivajo na odločanje MSP o tem, ali bodo uveljavljala pravice intelektualne lastnine ali ne, da bi lahko odkrili, kje so možne izboljšave, bodisi za inovativna MSP bodisi za MSP, ki se soočajo s težavami zlasti pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

47. z zanimanjem pričakuje informacije o obstoječih nacionalnih pobudah v zvezi s civilnim uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine za MSP, ki naj bi jih prejel do konca leta 2015; pozdravlja napovedano objavo zelene knjige o potrebi po prihodnjem ukrepanju Unije na podlagi najboljše prakse iz shem za pomoč malim in srednjim podjetjem pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, financiranih na nacionalni ravni;

Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine

48. Izraža zadovoljstvo z razvojem dejavnosti Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki koristno prispeva k razpravam oblikovalcev političnih odločitev in služi kot orodje za zbiranje in izmenjavo podatkov in informacij o vseh oblikah kršitev pravic intelektualne lastnine;

49. poudarja, da bi morala biti obveznost Urada za usklajevanje na notranjem trgu, tj. da od industrije pridobiva podatke o kršitvah pravic intelektualne lastnine in pripravi zanesljive podatke in analize o dejanskih posledicah kršitev za gospodarske akterje, vključena v akcijski načrt z desetimi točkami in uporabljena kot podlaga za nadaljnje ukrepe v različnih sektorjih, ki jih to najbolj zadeva; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izboljša Podporno orodje za obveščevalne podatke o ponarejanju (ACIST), ki ga je izdelal Urad za usklajevanje na notranjem trgu, da bo možen dostop do informacij o ponarejevalcih in da se prepreči, da javni naročniki kupijo ponarejeno blago;

50. poudarja, da bi morale biti na voljo in dostopne vse informacije v zvezi z vrsto pravic intelektualne lastnine, ki se uporablja v posameznem primeru (npr. patent, blagovna znamka, avtorske pravice), statusom njihove veljavnosti in identiteto imetnikov, tudi v obliki metapodatkov v primeru digitalnih datotek, da bi dosegli smiselno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

51. poziva Komisijo, naj z uporabo podatkov, ki jih zbere opazovalni urad, ter rezultatov njegovih dejavnosti pripravi sklepe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in predlaga rešitve za izboljšanje, ki jih bodo lahko uporabljali oblikovalci politik; poziva Komisijo, naj v rednih časovnih intervalih o tem poroča Parlamentu;

52. ugotavlja, da je usposabljanje za razvoj sektorskega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na nacionalni ravni bistveno, prav tako bistvena pa bo vloga opazovalnega urada, da pomaga pri usposabljanju organov držav članic in izmenjavi najboljše prakse, zlasti s spodbujanjem digitalno dostopnih stroškovno učinkovitih kampanj in njihovim usklajevanjem s pristojnimi agencijami in organi;

Skupina strokovnjakov Komisije za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

53. pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino strokovnjakov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in jo poziva, naj zagotovi, da bosta Parlament in po potrebi tudi Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine tesneje vpeta v delo skupine ter zlasti da bo Parlament povabljen, da pošlje strokovnjake na sestanke skupine;

Razvoj pravnega okvira

54. pozdravlja objavo poročila Komisije o uporabi direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine[10], obenem pa ugotavlja, da je zaradi poznega prenosa direktive v državah članicah glede nekaterih njenih vidikov mogoče oblikovati zgolj omejene ugotovitve; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno analizo učinka direktive, zlasti glede inovacij in razvoja informacijske družbe, kakor določa člen 18(1) in je Parlament zahteval v svoji resoluciji z dne 22. septembra 2010; vseeno želi spomniti, da je Komisija opredelila številne druge vidike uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kot je vloga posrednikov v boju proti kršitvam, ki bi jih bilo prav tako mogoče koristno uporabiti v boju proti zlorabam;

55. je seznanjen, da poročilo Komisije kaže, da direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v nekaterih ozirih zaostaja za digitalno dobo in ni zadostna za boj proti kršitvam na spletu; poziva Komisijo, naj pripravi podrobno oceno omejitev sedanjega pravnega okvira v zvezi s spletnimi dejavnostmi in po potrebi predloge za prilagoditev zakonodajnega okvira EU spletnemu okolju; poudarja, da je treba za vsak tak predlog opraviti podrobno oceno učinka;

56. je seznanjen, da se v državah članicah nekatere določbe direktive zaradi različnih razlag uporabljajo različno, in Komisijo poziva, naj ukrepa za odpravo težav, ki so ugotovljene v poročilu, tudi z dodatno pojasnitvijo direktive;

57. znova poziva k pripravi strategije na področju pravic intelektualne lastnine, vključno s celovitim pravnim okvirom za boj proti kršenju pravic intelektualne lastnine, ki bo prilagojen spletnemu okolju in bo v celoti upošteval temeljne pravice in svoboščine, pravično sojenje, sorazmernost in varstvo podatkov; meni, da je nujno treba zaščititi nove zasnove, saj bo to spodbudilo naložbe in privedlo do novih inovacij;

58. poudarja, da mora vsaka zakonodaja na področju pravic intelektualne lastnine odražati razvoj v digitalni dobi, torej mora upoštevati spletno okolje in različna sredstva distribucije ter zagotavljati uravnotežen pristop, ki upošteva interese vseh deležnikov in zlasti potrošnikov ter njihove pravice do dostopa do vsebine, obenem pa spodbuja umetnike, ustvarjalce in inovatorje v Evropi;

59. ponovno poudarja, da je potreben sodoben okvir za avtorske pravice, ki bo spodbujal konkurenčnost in bo prijazen do potrošnika ter bo s tem, ko bo zagotavljal varno, primerno in stabilno okolje za inovatorje in ustvarjalce, spodbujal tudi ustvarjalnost in inovacije;

60. opozarja, da sta kulturna in ustvarjalna industrija v Evropski uniji gonilo družbenega in gospodarskega razvoja ter odpiranja novih delovnih mest v Evropi, hkrati pa opozarja, da bistveni delež gospodarske rasti, inovacij in novih delovnih mest v EU temelji na ustvarjalcih, konstruktorjih in institucijah, ki uporabljajo izjeme in omejitve avtorskih pravic; poudarja, da bi morala vsaka zakonodajna pobuda za modernizacijo avtorskih pravic temeljiti na neodvisnih dokazih glede njenega učinka na rast in delovna mesta (zlasti kar zadeva MSP v kulturnem in ustvarjalnem sektorju), dostop do znanja in kulture ter potencialne stroške in koristi;

Mednarodne dobavne verige in vloga carinskega in mednarodnega sodelovanja

61. vztraja pri pomembni vlogi carinskih oblasti in mednarodnega sodelovanja na carinskem področju v boju proti kršenju pravic intelektualne lastnine v čezmejni trgovini ter poudarja, da je treba delo in vzajemno sodelovanje carinskih služb podpreti in spodbuditi z jasnejšimi pravili delovanja, zlasti zato, da bo v okviru njihovega dela mogoče učinkovito in uspešno izvajati inšpekcijske preglede blaga, ki se ga prevaža v okviru ozemlja EU;

62. poziva Komisijo, naj pri izvajanju akcijskega načrtu za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine upošteva sorodne pobude, zlasti carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine ter strategijo za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah;

63. poziva h krepitvi tržnega nadzora, obvladovanja tveganj in izmenjave informacij med carinskimi organi glede vprašanj, ki jih v okviru uveljavljanja pravic intelektualne lastnine postavljajo carinski organi, na primer v zvezi s shranjevanjem in uničenjem blaga, ki krši pravice;

64. poudarja, kako pomembno je tesno sodelovanje in izmenjava informacij med carinskimi organi, organi tržnega nadzora in pravosodnimi organi ter njihovo ustrezno usposabljanje;

Druge zadeve

65. opozarja na bistveno vlogo, ki jo imajo javni organi na vseh ravneh, vključno na lokalni, regionalni in nacionalni, prek javnih razpisov in naročil, in pozdravlja, da si Komisija prizadeva pripraviti, objaviti in promovirati priročnik o najboljši praksi, da bi preprečili, da bi javni organi na kateri koli ravni kupili ponarejeno blago;

66. pozdravlja zeleno knjigo, ki jo je predložila Komisija, o posvetovanju z deležniki glede učinka sistemov storno knjiženja in podobnih sistemov za odpravljanje kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu in za ocenjevanje potreb po konkretnejšem ukrepanju na tem področju, in sicer v spletnem okolju in drugje; meni, da bi bila uvedba pravice do storno knjiženja za vse nenamerno kupljeno ponarejeno blago na ravni EU lahko koristna za potrošnike, trgovce pa bi spodbudila, da bi blago preverili, preden bi ga začeli prodajati;

67. podpira, da je poudarek akcijskega načrta na pomenu sodelovanja z državami članicami, izmenjave informacij in najboljše prakse ter usklajevanja dejavnosti čezmejnega uveljavljanja;

68. poudarja, da je treba skladno s pravicami intelektualne lastnine spodbujati odprte raziskave in širjenje znanja, ki so tudi opredeljeni kot ključni elementi strategij Globalna Evropa in Evropa 2020, da bi v Uniji pospešili inovativnost in konkurenčnost v sektorjih, ki temeljijo na znanju;

69. poudarja, da so za hitro prekinitev kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu potrebni preventivni ukrepi in natančni sistemi odkrivanja;

70. opozarja, da je dohodek, ustvarjen z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, pomemben vir zunanjega financiranja raziskovalnih projektov, ter zato spodbuja inovacije in razvoj ter sodelovanje med univerzami in podjetji;

71. poziva k hitri izvedbi akcijskega načrta, da bi lahko zlasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju po potrebi pravočasno prilagodili ukrepe, potrebne za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

72. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje vsakega od ukrepov iz akcijskega načrta in do julija 2016 o tem poroča Parlamentu;

o o

73. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

25.3.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za pravne zadeve

o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU

(2014/2151(INI))

Pripravljavka mnenja: Catherine Stihler

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. priznava, da uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ni le gonilo ustvarjanja delovnih mest in rasti v Uniji, temveč je bistveno za pravilno delovanje notranjega trga, zlasti glede na dejavnike, kot so delež BDP EU, zaposlovanje in število industrijskih panog, ki izkoriščajo pravice intelektualne lastnine in imajo od njih koristi, ter ima ključno vlogo pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti, konkurenčnosti in kulturne raznolikosti;

2. poudarja, da pri pravicah intelektualne lastnine ne gre zgolj za avtorske pravice, temveč med drugim tudi za blagovne znamke in patente, in da je vsaka od teh pravic nadvse pomembna za vrednost evropskega blaga in storitev;

3. pozdravlja akcijski načrt Komisije s poudarkom na uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, vključno s sprejetjem pristopa „sledenja denarja“, s katerim se skuša zagotoviti, da bodo imeli največji kršitelji pravic intelektualne lastnine, zlasti tisti, ki te pravice kršijo v komercialnem obsegu, finančno izgubo; poudarja, da so za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine primarno odgovorni javni organi držav članic;

4. poudarja, da mora Komisija ukrepe za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine prilagoditi rasti enotnega digitalnega trga ter da je treba kršitve intelektualne lastnine v digitalni in fizični obliki enako obravnavati; ugotavlja, da se vse več ponarejenega fizičnega blaga in fizičnega blaga, pri katerem so bile kršene pravice intelektualne lastnine, prodaja prek spletnih trgov, pri katerih imajo organi držav članic omejene zmožnosti za nadzor prodaje; poudarja, da je treba lastnike tržnih platform vključiti v vsa prizadevanja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kar vključuje prizadevanja za odstranitev ponarejenega blaga z njihovih platform in prepoved za prodajalce tega blaga, da uporabljajo njihove platforme;

5. opozarja, da je od maja 2011 v veljavi prostovoljni memorandum o soglasju o prodaji ponarejenega blaga na spletu, in poziva Komisijo, naj oceni rezultate izvajanja tega memoranduma ter naj o tem poroča Evropskemu parlamentu;

6. priznava, da so prostovoljni memorandumi o soglasju, v okviru katerih se uvedejo trdna načela, dogovorjena v dialogu z deležniki, pomembni, saj bodo pripomogli k zmanjšanju števila kršitev v komercialnem obsegu v spletnem okolju, in z zanimanjem pričakuje redno poročilo o uspehu morebitnih prostovoljnih ukrepov;

7. poudarja, da je treba določiti kazalnike uspešnosti teh memorandumov, da se lahko oceni njihova učinkovitost in se z njo seznanijo evropski državljani;

8. meni, da bi morala Komisija ob upoštevanju vloge posrednikov pri odpravljanju kršitev pravic intelektualne lastnine tudi preučiti učinkovitost obstoječih pobud in morebitnih prihodnjih dejavnosti;

9. poudarja, da proizvodi, pri katerih se kršijo pravice intelektualne lastnine, povzročajo ne le neposredno izgubo prihodka za zakonita podjetja, ampak tudi neposredno in posredno izgubo delovnih mest, škodujejo ugledu in povečujejo stroške uveljavljanja, obenem pa so pogosto povezani z organiziranim kriminalom in potencialno ogrožajo zdravje in varnost; v zvezi s tem poudarja, da kakovost in varnost proizvodov nista samodejno povezani z njihovo pristnostjo in da status pravic intelektualne lastnine in njihove morebitne kršitve ureja drugačen sklop pravil kot varnost in kakovost potrošniških proizvodov;

10. izreka pohvalo Komisiji za njeno sodelovanje s potrošniki, zlasti z mlajšo generacijo, ki se ne zaveda posledic teh kršitev, in sicer prek javnih kampanj obveščanja in ustreznih drugih sredstev, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj dodatno razvijejo dejavnosti ozaveščanja za specifične ciljne skupine in ustrezne trge, na primer z oblikovanjem spletnega sistema za opozarjanje potrošnikov; zlasti pozdravlja prizadevanja opazovalne skupine v okviru Urada za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) za ozaveščanje potrošnikov o prednostih izbire proizvodov, pri katerih se spoštujejo pravice intelektualne lastnine, in za lajšanje dostopa do teh proizvodov;

11. meni, da bi morali biti potrošniki sposobni bolje ugotoviti, pri katerih ponudbah se kršijo pravice, da bi se lahko odločili, da določenega nakupa ne opravijo; obžaluje, da akcijski načrt Komisije ne vključuje ukrepov, namenjenih izboljševanju zmožnosti potrošnikov, da prepoznajo blago in vsebine, pri katerih se kršijo pravice, in poziva Komisijo, naj nadalje preuči razvoj posebnih orodij, zlasti v zvezi z izmenjavo primerov najboljše prakse;

12. poziva organe držav članic, naj zagotovijo, da bo blago, pri katerem se kršijo pravice intelektualne lastnine in pri katerem obstaja varnostno tveganje, vključeno v obvestila sistema RAPEX, ne glede na to, ali se to blago v zadevni državi članici prodaja zakonito ali nezakonito;

13. z zanimanjem pričakuje informacije o obstoječih nacionalnih pobudah za obravnavanje civilnega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine za mala in srednja podjetja, ki naj bi jih prejel do konca leta 2015; pozdravlja prihodnjo objavo zelene knjige o potrebi po prihodnjem ukrepanju Unije na podlagi najboljše prakse iz nacionalno financiranih shem, ki so v pomoč malim in srednjim podjetjem pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodaje upošteva mala in srednja podjetja, in ponavlja, da bi bilo treba vedno uporabljati načelo „najprej pomisli na male“;

14. poudarja, da so za mala in srednja podjetja nadvse pomembne jasne in obvladljive strukture za izvrševanje njihovih pravic intelektualne lastnine;

15. poziva k razvoju storitev mediacije in drugih shem alternativnega reševanja sporov na področju pravic intelektualne lastnine, zlasti za mala in srednja podjetja;

16. pozdravlja zeleno knjigo, ki jo je predložila Komisija, o posvetovanju z deležniki glede učinka sistemov storno knjiženja in podobnih sistemov za odpravljanje kršitev v komercialnem obsegu in za ocenjevanje potreb po konkretnejšem ukrepanju na tem področju, in sicer v spletnem okolju in drugje; meni, da bi bila uvedba pravice do storno knjiženja za vse nenamerno kupljeno ponarejeno blago na ravni EU lahko koristna za potrošnike, trgovce pa bi spodbudila, da bi blago preverili, preden bi ga začeli prodajati;

17. podpira, da je poudarek akcijskega načrta na pomenu sodelovanja z državami članicami, izmenjave informacij in najboljše prakse ter usklajevanja dejavnosti čezmejnega uveljavljanja; pozdravlja ustanovitev strokovne skupine držav članic za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, saj bo izmenjava najboljše prakse pripomogla k razvoju politik in izvajanju akcijskega načrta, pri čemer bodo podlaga podatki in raziskave na nacionalni ravni in v okviru opazovalne skupine;

18. ugotavlja, da je usposabljanje za razvoj sektorskega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na nacionalni ravni bistveno, pri čemer ima opazovalna skupina v okviru Urada za usklajevanje na notranjem trgu nalogo, da pomaga pri usposabljanju organov držav članic in izmenjavi najboljše prakse, zlasti s spodbujanjem digitalno dostopnih stroškovno učinkovitih kampanj in njihovim usklajevanjem z ustreznimi agencijami in organi;

19. poudarja, da bi morala biti obveznost Urada za usklajevanje na notranjem trgu, da od industrije pridobiva podatke o kršitvah pravic intelektualne lastnine in pripravi zanesljive podatke in analize o dejanskih posledicah kršitev za gospodarske dejavnike, del akcijskega načrta z desetimi točkami in podlaga za nadaljnje ukrepe v različnih najbolj prizadetih sektorjih; zato poziva Komisijo, naj izboljša podatkovno bazo ACIST, ki jo je izdelal Urad za usklajevanje na notranjem trgu, da bo možen dostop do informacij o ponarejevalcih, kar bo preprečilo, da javni naročniki kupijo ponarejeno blago;

20. poudarja, da bi morale biti popolne informacije v zvezi z vrsto ustreznih pravic intelektualne lastnine (npr. patent, blagovna znamka, avtorske pravice) v posameznem primeru, statusom njihove veljavnosti in identiteto imetnikov na voljo in biti dostopne, tudi v obliki metapodakov v primeru digitalnih datotek, da bi dosegli smiselno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

21. opozarja na bistveno vlogo, ki jo imajo javni organi na vseh ravneh, vključno na lokalni, regionalni in nacionalni, prek javnih razpisov in naročil, in pozdravlja, da si Komisija prizadeva pripraviti, objaviti in promovirati priročnik o najboljši praksi, da bi preprečili, da bi javni organi na vseh ravneh kupili ponarejeno blago;

22. je poleg tega seznanjen s predlogi v okviru vključujočega posvetovanja z deležniki o uporabi določb EU o potrebni skrbnosti v celotni dobavni verigi, vključno s ponudniki plačilnih storitev, da se preprečijo kršitve pravic intelektualne lastnine, in poziva, naj se izidi posvetovanj in prostovoljni sistem EU o potrebni skrbnosti Parlamentu predstavijo vsako leto in ne vsaki dve leti;

23. pozdravlja vsako morebitno ukrepanje za potrebno skrbnost v celotni dobavni verigi, ki bo privedlo do tega, da bo manj blaga, pri katerem se kršijo pravice intelektualne lastnine; poudarja, da mora biti to ukrepanje ciljne narave, ne sme ustvarjati dodatnih upravnih bremen za povprečnega trgovca in mora biti prožno, saj kršitelji pravic intelektualne lastnine posegajo po vedno novih proizvodih, da bi se izognili nadzoru;

24. poziva Komisijo, naj vsa posvetovanja z deležniki opravi pregledno in pravočasno ter zagotovi, da se bodo izidi teh posvetovanj kvalitativno in kvantitativno analizirali ter se sporočili deležnikom, vključno s Parlamentom in drugimi institucijami EU;

25. poziva Komisijo, naj predloži potrebne predloge, usklajene z deležniki, če se po objavi prvega poročila o intelektualni lastnini v gospodarstvu EU, ki bi ga bilo treba objaviti vsako leto, izkaže, da prostovoljni ukrepi ne delujejo;

26. poudarja, da mora vsaka zakonodaja na področju pravic intelektualne lastnine odražati razvoj v digitalni dobi, torej mora upoštevati spletno okolje in različna sredstva distribucije ter zagotavljati uravnotežen pristop, ki upošteva interese vseh deležnikov in zlasti potrošnikov ter njihove pravice do dostopa do vsebine, obenem pa spodbuja umetnike, ustvarjalce in inovatorje v Evropi;

27. meni, da bi bilo treba pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v celoti spoštovati načelo sorazmernosti, tako da so pravice lastnikov vsebin in uporabnikov uravnotežene in popolnoma skladne z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in predpisi o varstvu podatkov, in sicer z varstvom osebnih podatkov, spoštovanjem zasebnosti in pravico do dostopa do sodnega varstva;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Roberta Metsola, Adam Szejnfeld, Ulrike Trebesius, Sabine Verheyen, Inês Cristina Zuber
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Arnott, Philippe De Backer, Norbert Lins, Andrej Novakov (Andrey Novakov)

5.3.2015

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za pravne zadeve

o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU

(2014/2151(INI))

Pripravljavka mnenja: Silvia Costa

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja akcijski načrt EU za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti pa poudarja in podpira potrebno skrbnost v celotni dobavni verigi, pristop k sledenju denarju, izboljšanje civilnih postopkov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za MSP, usmerjene kampanje obveščanja in osredotočenost na kršitve pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu;

2. poziva k hitri izvedbi akcijskega načrta, da bi lahko zlasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju po potrebi pravočasno prilagodili ukrepe, potrebne za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

4. ugotavlja, da je podatke o obstoječih pravicah intelektualne lastnine razmeroma lahko zbirati in preučevati, težje pa je izvajati študije o obsegu in razsežnostih kršitev pravic intelektualne lastnine ter njihovi povezavi s kriminaliteto; zato poudarja, da ima Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine pomembno vlogo pri zagotavljanju podatkov, orodij in podatkovnih zbirk, ki podpirajo boj proti kršitvam intelektualnih pravic;

5. je seznanjen, da v kulturnem in v ustvarjalnem sektorju, v katerem se pravice intelektualne lastnine pogosto zelo intenzivno uporabljajo, po navedbah Komisije nastaja že okoli 4,5 % BDP in do 8,5 milijona delovnih mest v EU in da sta sektorja nujna za kulturno raznolikost, pomembno pa prispevata tudi k socialnemu in gospodarskemu razvoju;

6. poudarja, da je v času finančne krize, v kateri so se sredstva za financiranje kulture občutno zmanjšala, plačilo, ki izvira iz pravic intelektualne lastnine, pogosto poglavitni vir prihodkov umetnikov in ustvarjalcev; zato poudarja, da bi moral biti eden od ključnih ciljev akcijskega načrta pridobitev in ohranitev poštenega plačila za umetnike, ustvarjalce in imetnike pravic;

7. poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se ravna s potrebno skrbnostjo v celotni, tudi digitalni dobavni verigi in v zvezi z vsemi ključnimi akterji in izvajalci v njej, to so ustvarjalci, umetniki in imetniki pravic, proizvajalci, posredniki, ponudniki internetnih storitev, spletne prodajne platforme, končni uporabniki in javni organi;

8. poudarja, da je treba izboljšati civilne postopke za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za MSP in posamezne ustvarjalce, saj imajo ti ključno vlogo v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, mnogokrat pa svojih pravic ne morejo uveljavljati zaradi zapletenosti, stroškov in dolžine teh postopkov;

9. podpira uvedbo usmerjenih kampanj obveščanja za ozaveščanje o gospodarskem in morebitnem zdravstvenem in varnostnem tveganju, povezanem s kršitvami pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, zlasti med mlajšimi generacijami, ki odraščajo v digitalni dobi;

10. ugotavlja, da je pri preprečevanju kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu pomembno tudi, da se razširi zakonita ponudba raznolikih kulturnih in ustvarjalnih vsebin v spletu ter izboljša njihova dostopnost; zato poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe v podporo takšnim prizadevanjem in za spodbujanje naložb v nove konkurenčne poslovne modele, s katerimi se bo razširila zakonita ponudba ustvarjalnih in kulturnih vsebin, potrošnikom pa povrnilo zaupanje v splet;

11. opozarja, da bi morali tudi in zlasti v kulturni in ustvarjalni industriji spodbujati med imetniki pravic, avtorji, upravljavci platform, posredniki in končnimi uporabniki sodelovanje pri zgodnjem prepoznavanju morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi v obliki prostovoljnih zavez; poudarja, da mora Komisija pravočasno preverjati učinkovitost tovrstnih prostovoljnih zavez in bodo morda potrebni nadaljnji zakonodajni ukrepi za njihov nadzor;

12. poudarja, da bi morali v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v dialog vključiti ponudnike plačilnih storitev, da bi tako zmanjšali dobičke, ki se ustvarijo s kršitvami pravic intelektualne lastnine v spletnem okolju;

13. ugotavlja, da je postopek prijave in odvzema posameznega internetnega naslova, na katerem se nahaja vsebina, ki krši pravice intelektualne lastnine, v praksi omejen , saj je to vsebino mogoče izjemno hitro znova objaviti; zato poziva izvajalce v sektorju, naj razmislijo, kako doseči, da bi bil postopek prijave in odvzema internetnega naslova dolgoročno bolj učinkovit;

14. ugotavlja, da ima v državah članicah, v katerih zakon dovoljuje, da se s sodno odločitvijo prepove delovanje spletnih mest, ki omogočajo kršitve pravic intelektualne lastnine, to dolgoročno v praksi svoje meje;

15. ugotavlja, da javnost včasih krši pravice intelektualne lastnine zato, ker je težko ali celo nemogoče najti zakonito ponudbo želene vsebine; zato poziva k oblikovanju obsežne zakonite ponudbe, ki bo prijazna do uporabnikov, in njihovi predstavitvi uporabnikom;

16. poudarja, da je potreben celovitejši pristop, ki bo osredotočen na zadovoljevanje povpraševanja potrošnikov z izboljšano razpoložljivostjo in potrošnjo inovativne in cenovno dostopne zakonite ponudbe, ki bo temeljila na poslovnih modelih, prilagojenih internetu, ki bodo omogočali odstranitev preprek za oblikovanje pravega evropskega enotnega digitalnega trga, hkrati pa ohranjali ravnotežje med pravicami potrošnikov in varstvom inovatorjev in ustvarjalcev;

17. poudarja, da je za inovativnost, ustvarjalnost in konkurenčnost ključnega pomena, da se doseže smiselno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine prek docela preglednega, celovitega, usklajenega in prožnega sistema, ki se bo lahko hitro odzival na nove izzive, s katerimi se v digitalni dobi sooča gospodarstvo EU, ki temelji na znanju;

18. je seznanjen, da je za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine potreben trden in usklajen okvir, in opozarja, da sedanji zakonodajni okvir ne ovira razvoja sistemov podeljevanja večozemeljskih licenc; zato Komisijo spodbuja, naj upošteva evropski patent z enotnim učinkom, sedanjo revizijo uredbe o blagovnih znamkah ter močno razdrobljenost kulturnih in ustvarjalnih trgov vzdolž kulturnih in jezikovnih ločnic;

19. poudarja, da bi morali vsi udeleženci v distribucijski verigi sodelovati pri pripravi informacijskih kampanj, s katerimi bi potrošnike obveščali o njihovih pravicah in obveznostih, medtem ko preprosto dostopajo do in uporabljajo ustvarjalne vsebine;

20. ponovno poudarja, da je potreben sodoben okvir za avtorske pravice, ki bo spodbujal konkurenčnost in bo prijazen do potrošnika ter bo s tem, ko bo zagotavljal varno, primerno in stabilno okolje za inovatorje in ustvarjalce, spodbujal tudi ustvarjalnost in inovacije;

21. meni, da bo izvajanje učinkovitih ukrepov proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, ob upoštevanju današnjega digitalnega sveta, različnih sredstev distribucije in pravic imetnikov ter ob sočasnem zagotavljanju ravnotežja med vsemi interesi in pravicami potrošnikov, ki zagotavljajo preprost dostop do najširše možne izbire zakonitih vsebin, samo prispevalo h gospodarskemu razvoju in rasti, zaposlovanju in ustvarjanju bogastva;

22. zlasti poudarja, da bi morale informacije za smiselno uveljavljanje pravic intelektualne vsebine vsebovati jasno označbo vrste pravic intelektualne lastnine (npr. patent, blagovna znamka, avtorske pravice), identiteto lastnikov in po potrebi status njene veljavnosti;

23. poudarja, da je treba skladno s pravicami intelektualne lastnine spodbujati odprte raziskave in širjenje znanja, ki so tudi opredeljeni kot ključni elementi strategij Globalna Evropa in Evropa 2020, da bi v Uniji pospešili inovativnost in konkurenčnost v sektorjih, ki temeljijo na znanju;

24. poudarja, da so za hitro prekinitev kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu potrebni preventivni ukrepi in natančni sistemi odkrivanja;

25. opozarja, da je dohodek, ustvarjen z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, pomemben vir zunanjega financiranja raziskovalnih projektov, ter zato spodbuja inovacije in razvoj ter sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in podjetji;

26. poudarja pomen sektorskih sporazumov in smernic dobre prakse v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine; poziva deležnike v sektorju k izmenjavi informacij o platformah, ki omogočajo dostop do vsebin, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, ter k sprejetju usklajenih ukrepov za zmanjšanje dohodka, ki izvira iz teh vsebin in platform; opozarja, da ti ukrepi ne bi smeli vključevati zunajsodne prepovedi spletnih mest;

27. vztraja, da je treba uvesti pravna sredstva za platforme, ki jih prizadenejo ukrepi s finančnim učinkom, ki jih na podlagi izmenjave informaciji sprejmejo deležniki v sektorju za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu;

28. ugotavlja, da nekatere spletne platforme za shranjevanje vsebin tretjih strani (cyberlocker) plačujejo uporabnikom na podlagi zabeleženega števila prenosov, kar pomeni spodbujanje k razširjanju vsebin, ki kršijo pravice intelektualne lastnine; zato države članice poziva, naj sprejmejo sorazmerne ukrepe za preprečitev te prakse;

29. poudarja, da do največ kršitev pravic intelektualne lastnine prihaja v spletnih platformah za shranjevanje vsebin tretjih strani (cyberlocker), ki z oglaševanjem ali naročninami posredno pridobivajo dohodek iz teh pravic;

30. poudarja, da izdelki, s katerimi se kršijo pravice intelektualne lastnine, povzročajo ne le neposredno izgubo prihodkov za zakonita podjetja, ampak tudi neposredno in posredno izgubo delovnih mest, škodujejo ugledu in povečujejo stroške izvrševanja, obenem pa so pogosto povezani z organiziranim kriminalom in potencialno ogrožajo zdravje in varnost;

31. spodbuja Komisijo, da pri obravnavi potrebe po spremembi zakonodaje na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v novi digitalni dobi ohranja pravo ravnotežje med vsemi ključnimi udeleženci v dobavni verigi, obenem pa v celoti spoštuje Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti glede varstva osebnih podatkov, spoštovanja zasebnega življenja, lastninske pravice in pravice dostopa do pravnega varstva;

32. opozarja, da je bilo v postopku posvetovanja o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v civilnem postopku, ki ga je v letih 2012 in 2103 izvedla Komisija, opredeljenih več drugih vprašanj, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, ki niso vključena v akcijski načrt, tako tudi težave pri ugotavljanju kršiteljev in domnevnih kršiteljev, vloga posrednikov, ki pomagajo v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, in odločanje o odškodnini v sporih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine; zato opozarja, da je akcijski načrt zgolj izhodišče za zagotovitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

33. poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti obravnave uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, tudi predloge za bolj konkretne zakonodajne ukrepe;

34. poudarja, da se je v zadnjih letih povečalo razpečevanje ponarejenega in piratskega blaga, ker se zlahka širi po spletu; ponovno poudarja pomen izobraževalne kampanje Komisije za ozaveščanje potrošnikov, zaposlenih in strank, zlasti pa mladih, da se jim razloži, kakšno gospodarsko in družbeno škodo povzroča kršenje pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, in jih o tem izobrazi;

35. želi spomniti na vpletenost organiziranega kriminala v mednarodne dejavnosti kršenja pravic intelektualne lastnine in na izjemen pomen usklajene evropske rešitve tega vprašanja, s katero se bodo okrepili revizijski ukrepi, hkrati pa izvajalo načelo, da se sledi denarju, zato da bi zaščitili interese potrošnika in celovitost dobavne verige;

36. poziva Komisijo, naj preuči možnosti za evropsko znamko, s katero bi javnost obveščali o spletnih mestih, za katere se šteje, da ne kršijo pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.2.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 9 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Emanuil Glezos (Emmanouil Glezos), Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Martin Sonneborn, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Therese Comodini Cachia, Marc Joulaud, Dietmar Köster, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ernest Maragall, Martina Michels, Michel Reimon
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Julia Reda

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	7.5.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Therese Comodini Cachia, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Dietmar Köster, António Marinho e Pinto, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Sergio Gaetano Cofferati, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Virginie Rozière, Cecilia Wikström
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Morten Messerschmidt

[1] UL L 157, 30.4.2004, str. 45.
[2] UL L 129, 16.5.2012, str. 1.
[3] Analiza uporabe direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v državah članicah (SEC(2010)1589),
[4] http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2012/intellectual-property-rights/summary-of-responses_en.pdf.
[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0140.
[6] http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15321-2014-INIT/sl/pdf.
[7] UL C 80, 19.3.2013, str. 1.
[8] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0340.
[9] Glej poročilo Urada za usklajevanje na notranjem trgu o razumevanju, osveščenosti in ravnanju evropskih državljanov v povezavi z intelektualno lastnino iz novembra 2013 (European Citizens and intellectual property: perception, awareness and behaviour).
[10] COM(2010) 779.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov