POROČILO o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih
20.7.2015 - (2014/2251(INI))
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg)
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,
– ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi – Listina žensk (COM(2010)0078),
– ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma 2011–2020, ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. oktobra 2014 z naslovom Evropski raziskovalni prostor – Poročilo o napredku za leto 2014 (COM(2014)0575),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. februarja 1999 z naslovom Ženske in znanost: mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja (COM(1999)0076),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2012 z naslovom Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru (COM(2012)0392),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. septembra 2014 z naslovom Politika za enakost spolov v javnih raziskavah, ki temelji na raziskavah članov helsinške skupine (svetovalna skupina Komisije o spolu, raziskavah in inovacijah),
– ob upoštevanju publikacije She Figures 2012 z naslovom Enakost spolov v statističnih podatkih in kazalcih o raziskavah in inovacijah (Gender in Research and Innovation Statistics and Indicators), ki jo je Komisija objavila leta 2013;
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o evropskem raziskovalnem prostoru – poročilo o napredku 2014,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2015 o evropskem raziskovalnem prostoru 2015–2020,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji leta 2013[2],
– ob upoštevanju člena 40 Carigrajske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020)[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2008 o ženskah v politiki[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja[5],
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0235/2015),
A. ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, določeno v Pogodbi o Evropski uniji, in tudi eden izmed ciljev in nalog Unije;
B. ker je enakost spolov osnovni pogoj, ki ženskam in dekletom omogoča, da v celoti uživajo človekove pravice, in je bistvena za krepitev njihove vloge in vzpostavitev trajnostne in vključujoče družbe; ker nezadostna izkoriščenost človeškega kapitala zmanjšuje potencialno prednost za podjetja, ki delujejo na področju raziskav in inovacij, ter za splošen gospodarski razvoj, ima pa tudi uničujoče družbene posledice;
C. ker je izredno pomembno zagotoviti, da bodo ženske in moški enakopravni partnerji, ki bodo imeli enake pravice in odgovornosti ter enake zaposlitvene možnosti in bo njihov prispevek družbi enako cenjen in spoštovan;
D. ker razpoložljivi statistični podatki in raziskave kažejo, da ženske niso ustrezno zastopane na večini znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mest in višjih vodstvenih položajih, celo na področjih, kjer predstavljajo večino, denimo v izobraževalnem sektorju; ker so ženske izjemno slabo zastopane v izobraževanju na naravoslovnem, tehnološkem, tehničnem in matematičnem področju in z njimi povezanimi poklici, saj predstavljajo samo 24 % strokovnih delavcev v znanosti in inženirstvu; ker je zastopanost žensk različna glede na področje naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, za katerega se specializirajo, saj se na primer področje kemije sooča s težavo ohranjanja strokovnjakinj, medtem ko se področji inženirstva in fizike soočata s težavo zaposlovanja;
E. ker je z gospodarskega vidika znanost ključnega pomena za Evropo in potrebuje nenehno rastoče ekipe, sposobne opravljati tudi pionirske raziskave za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, obstoj zadostnega števila posameznikov z znanjem s področij naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike pa je pogoj za izvajanje Evropske agende za rast in delovna mesta in strategije Evropa 2020; ker bodo po pričakovanjih potrebe po strokovnih delavcih s področij naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike naraščale do 2025, medtem ko najnovejši statistični podatki kažejo, da se raziskovalni sektor stara; ker ima pozitivna izmenjava idej med področji naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter umetnosti in humanistike izjemen gospodarski, družbeni in kulturni potencial, raziskovalke pa so v dobrem položaju, da razvijejo povezave med naravoslovnimi in družboslovnimi področji; ker za Evropsko unijo, ki potrebuje vse razpoložljive vire, da bi se dokončno izvila iz gospodarske in finančne krizi in se soočila s spremembami v širši družbi, raziskovalke predstavljajo prednost; ker je treba spodbujati in omogočati razvoj poklicne poti žensk in večjo zastopanost mladih, zlasti študentk in akademskih delavk na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike;
F. ker je bilo narejenega nekaj pozitivnega razvoja v zvezi z raziskovalkami in ker v zadnjih letih njihov delež narašča hitreje kot delež moških, vendar pa je število raziskovalk še vedno znatno nižje od števila moških, razkorak pa je največji v poslovnem sektorju;
G. ker akademske kariere žensk še vedno znatno zaznamuje močna vertikalna segregacija in le majhen delež žensk zaseda najvišja akademska mesta; ker po podatkih iz publikacije She Figures za leto 2012 ženske zasedajo le 10 % delovnih mest univerzitetnega rektorja;
H. ker kaže, da imajo redke države članice v svojih pravnih okvirih pravila o enakosti spolov, ki bi urejala področje raziskav in je le malo pozornosti je namenjeno vključevanju vidika spola v nacionalne raziskovalne programe;
I. ker ženske zaradi predsodkov in stereotipov pri ustanavljanju lastnih podjetij še vedno naletijo na ovire; ker je treba ženske spodbujati in podpirati, da bodo v večjem številu prisotne med podjetniki in razviti okolje, v katerem bodo podjetnice in družinska podjetja lahko uspevali, podjetnost pa bo nagrajena s sprejetjem ustreznih ukrepov na podlagi izmenjave zgledov najboljše prakse, pri čimer bo posebna pozornost namenjena materam;
J. ker so razlogi za takšno stanje številni in kompleksni, denimo negativni stereotipi in predsodki ter zavestna in podzavestna pristranskost;
K. ker statistični podatki vedno znova kažejo, da dekleta v šoli izgubijo zanimanje za predmete s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike in je manj verjetno, da bodo skušale pridobiti univerzitetno diplomo s področij, povezanih z znanostjo; ker za nizko zastopanost žensk na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ne obstaja samo ena razlaga, med vzroke pa lahko štejemo: pomanjkljivo poznavanja poklicev s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike med učitelji v šolah, pomanjkanje vzornic, visoko število prekarnih pogodb za kratek čas, podzavestno pristranskost komisij pri razgovoru za zaposlitev, manjšo verjetnost, da se bodo ženske potegovale za višja mesta kot moški in težnjo, da se ženske usmerja v učiteljske ali svetovalne poklice, namesto v raziskovanje in akademsko kariero;
L. ker so ženske, ki delajo na področju raziskav, pa tudi na vseh ostalih področjih, prisiljene prevzeti večji delež starševskih ali družinskih obveznosti kot njihovi moški sodelavci, zato morajo vsi predlagani ukrepi upoštevati možnost uspešnega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja;
M. ker se ženske kljub nenehnim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti še vedno soočajo z neenakim dostopom do raziskovalnih položajev, financiranja, objavljanja in akademskih nagrad, prizadete pa so tudi zaradi togih meril za napredovanje in priznavanje, še zlasti neobetavne pa so možnosti za mlade znanstvenice; ker ti dejavniki potencialno prispevajo k begu možganov, to pa je stanje, ki zahteva korenite, ne enostavne ukrepe; poleg tega je sodelovanje na skupni ravni izrednega pomena in bi ga bilo treba izvajati in spodbujati tako na ravni vsakega posameznika kot znotraj družbe;
N. ker je treba spremeniti in prevrednotiti dejansko nizek družbeni status žensk na znanstvenih področjih, za katerega pravzaprav ne obstaja utemeljitev na podlagi objektivnih meril, pa tudi odnose med spoloma in stereotipe na podlagi spolov; ker bi širši izbor poklicnih možnosti za ženske in sprememba izobraževalnih modelov lahko znatno prispevala k zmanjšanju plačne vrzeli med spoloma, na primer s povečanjem števila znanstvenic in inženirk;
O. ker se je Komisija že zavezala, da bo 40 % članstva vseh njenih strokovnih skupin, svetov in odborov predstavnikov nezadostno zastopanega spola, pri čemer bo to načelo uporabila zlasti pri programu Obzorje 2020;
P. ker je Svet v nedavnih sklepih o krepitvi človeških virov na področju znanosti in tehnologije v evropskem raziskovalnem prostoru priznal pomen spodbujanja enakosti spolov na področju raziskav in vključevanja žensk na odgovorne položaje in da takšno stanje obstaja že od leta 2005, vendar ni podal nobene dodatne izjave o zadevi;
Q. ker načrt za evropski raziskovalni prostor 2015–2020 poziva Komisijo in države članice, naj začnejo prenašati nacionalno zakonodajo o enakosti spolov v učinkovite ukrepe za odpravo neuravnotežene zastopanosti spolov v raziskovalnih ustanovah in organih odločanja ter za večje upoštevanje načela enakosti spolov v politikah, programih in projektih na področju raziskav in razvoja;
R. ker Carigrajska konvencija vsebuje zavezo o reševanju temeljnih vzrokov nasilja in spodbujanju večje enakosti med spoloma s spremembo odnosa in odpravo stereotipov ne le na ravni posameznika, ampak tudi na ravni visokošolskih izobraževalnih ustanov in študentskih domov, ki niso varni pred nasiljem na podlagi spola, da bodo ženske varne pred nasiljem in strahom, ki ga to nasilje povzroča, kar pogosto preprečuje njihovo polno udeležbo v akademskem in družabnem življenju;
S. ker ima lahko Evropski inštitut za enakost med spoloma bistveno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu med spoloma na področju znanosti in raziskav ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje;
Enakost spolov v akademski sferi
1. ugotavlja, da kljub pozitivnim spremembam v zadnjih letih še vedno ni bila dosežena enakost spolov v znanstveni in akademski sferi, pri čemer se stanje razlikuje glede na posamezne države članice, raziskovalna področja in akademski naslov; opozarja na pretresljivo nizko zastopanost žensk na najvišjih akademskih in vodstvenih položajih v znanstvenih ustanovah in na univerzah, kar kaže na prisotnost pojava steklenega stropa, se pravi nevidnih ovir na podlagi predsodkov, ki omejujejo napredovanje žensk na odgovorne položaje;
2. obžaluje dejstvo, da obstajajo dokazi o segregaciji na podlagi spola na univerzah in v šolstvu v Evropi in drugih naprednih gospodarstvih, ki je tako horizontalne kot vertikalne narave, in je žensk samo 18 % rednih univerzitetnih profesorjev, čeprav predstavljajo 59 % univerzitetnih diplomantov v EU-28;
3. ponavlja, da je enakost spolov eno izmed ustanovnih načel Evropske unije, ki ga je treba spoštovati tudi na področju raziskav in v akademskem okolju; poudarja, da je treba odpraviti vse oblike posredne ali neposredne diskriminacije žensk;
4. je seznanjen, da je pomanjkanje žensk na področju znanosti in raziskav povzročilo, da so raziskave in razvoj samodejno prilagojene moškim merilom, še zlasti ker: a) ne obstajajo ženske testne lutke; b) medicinske raziskave običajno potekajo na moških udeležencih; c) izračuni odmerkov sevanja temeljijo na absorpcijski stopnji moškega srednjih let in d) v večini anatomskih učbenikov so upodobljene slike moškega telesa;
5. obžaluje, da imajo ženske še vedno neenak dostop do raziskovalnih položajev, financiranja in objavljanja in da na področju raziskav in v akademskem okolju kljub veljavnim pravnim določbam glede enakega obravnavanja in nediskriminacije na trgu dela v EU in državah članicah, tudi o enakem plačilu, plačne razlike med spoloma še niso urejene;
Pozitivni ukrepi
6. odločno poziva Komisijo in države članice, naj preučijo veljavne pravne določbe, zato da bi se pravilno izvajale, in jih po potrebi spremenijo, s čimer bi okrepile enako obravnavanje žensk in moških; spodbuja Komisijo in države članice, naj pri vseh oblikah zaposlitvenih pogodb ali financiranja zagotovijo spoštovanje načela nediskriminacije, ki je v skladu z Lizbonsko pogodbo eden od ciljev Evropske unije, in da bo pri vseh vrstah prejemkov, do katerih so upravičeni moški in ženske spoštovana zakonita pravica do enakega plačila za enako delo, vključno s subvencijami in štipendijami, na primer z zagotavljanjem preglednosti plač;
7. meni, da je treba poleg izvrševanja zakonskih predpisov odpraviti kulturne in institucionalne ovire, zaradi katerih prihaja do posredne ali neposredne diskriminacije žensk z znanstvenimi in akademskimi karierami, da bi dosegli enakost spolov; meni, da te oblike diskriminacije, negativnih predsodkov ter zavestne ali podzavestne pristranskosti gradijo na odnosu in standardih, ki jih nenehno ponavljamo in da lahko z institucionalnimi spremembami prispevamo k njihovi odpravi; poziva Komisijo, naj uvede in podpira kampanje in programe ozaveščanja ter pobude za zmanjševanje teh ovir v akademskem svetu kot v širši družbi;
8. znova obsoja dejstvo, da so zaradi neenake zastopanosti ženske še vedno plačane manj kot moški za enako delo, tudi na področju raziskav in znanosti;
9. poziva Komisijo in države članice, naj vključijo podporo mrežam medsebojne podpore med kolegi in promocijo teh mrež in izmenjavo zgledov najboljše prakse iz vse Evrope in zunaj nje;
10. poudarja, da morajo biti kampanje ozaveščanja ciljno usmerjene na moške in ženske, saj (zavestno ali podzavestno) ponavljajo spolne stereotipe, zaradi česar lahko ženske ponotranjijo kulturne in institucionalne ovire za poklicni napredek na področju znanosti;
11. odločno poziva Komisijo, naj nadgradi obstoječe programe in spodbude ter pospeši pozitivne kampanje, usmerjene v dekleta in ženske, s katerimi jih spodbuja k izbiri akademskih in raziskovalnih karier na vseh znanstvenih področjih, s posebnim poudarkom na inženirskem in tehnološkem sektorju, na katerih je zastopanost žensk kljub doseženim pozitivnim dosežkom še vedno pod povprečjem;
12. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izobraževalne programe, ki spodbujajo sinergije in pozitivne povezave med predmeti s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ter umetnosti in humanistike ter spodbujajo vidik spolov, ki lajša vlogo, ki jo lahko imajo ženske pri ustvarjanju teh povezav;
13. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pozitivne primere vzornic na vseh ravneh izobraževanja, tudi v obveznem šolanju, skozi nadaljnjo in visokošolsko izobraževanje do podiplomske ravni, pa tudi v neformalnem izobraževanju in pri delu z mladimi; priznava, da spodbujanje pozitivnih primerov vzornic vključuje sprejetje ukrepov, s katerimi bi poudarili zgodovinske in sodobne dosežke žensk v znanosti in tehnologiji, podjetništvu ter na vodilnih mestih; ugotavlja, da ti ukrepi lahko vključujejo poseben poudarek na mednarodnem dnevu žena, tednih znanosti ter zgledovanja po najboljši praksi iz držav članic in po svetu;
14. poziva Komisijo, države članice in ustrezne deležnike, naj okrepijo spodbude in programe, s katerimi ženske spodbujajo, naj nadaljujejo znanstvene in akademske kariere, denimo programe usposabljanja in mreženja, in podpirajo znanstvenice - zlasti mlade znanstvenice-, ki sodelujejo v raziskovalnih programih in se prijavljajo za subvencije, ter spodbujajo posamezne raziskovalke pri nadgrajevanju njihovih karier do najvišjih stopenj; meni, da je treba ženske spodbujati, naj se prijavijo na vodilne položaje, obenem pa je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje vseh vrst ovir, zaradi katerih se je težko ali nemogoče prijaviti;
15. poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju strategij za enakost spolov v visokošolskem izobraževanju posebno pozornost namenijo ženskam, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo, kot so lezbijke, biseksualke, transseksualke in interseksualke, invalidke, pripadnice manjšin ali priseljenke, begunke in negovalke;
16. poziva države članice, naj razvijejo učinkovite in privlačne učne načrte in metode poučevanja na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, da bodo dekleta ostala na področju znanosti, ter priznajo in vlagajo v vlogo učiteljev kot gonilo kulturnih sprememb, ki imajo potencial za spodbujanje trajne udeležbe deklet v znanstvenih predmetih v šoli;
17. poziva države članice, naj priznajo potencial kakovostnega poklicnega usmerjanja in sodelovanja pri usposabljanju za spodbujanje deklet, naj nadaljujejo študij na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike na univerzi;
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
18. poudarja, da potreba po uspešnem usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti zlasti ženske pogosto močno ovira pri napredovanju v znanstvenih in akademskih poklicih in je eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj se ženske odločijo za opustitev kariere na tem področju;
19. poziva k bolj prilagodljivim delovnim pogojem za raziskovalce in raziskovalke, da bi lahko uskladili delo z družinskim življenjem, ter k odpravi plačnih razlik v korist enakosti spolov;
20. poziva Komisijo, države članice, organizacije za financiranje raziskovalne dejavnosti in druge deležnike, naj oblikujejo programe, ki bodo ženske aktivno spodbujali k nadaljevanju kariere po starševskem dopustu in zagotovili financiranje programov za vrnitev na trg dela, ki bi morala biti prilagojena potrebam vsake institucije in vključujejo usposabljanje, potrebno zaradi upoštevanja znanstvenih dosežkov, ter omogočali večjo fleksibilnost glede znanstvenega dela žensk po rojstvu ali posvojitvi otrok z zagotovitvijo ustreznega otroškega varstva, tudi s spodbujanjem vključenosti moških v družinsko življenje;; ti ukrepi bi se morali uporabljati tudi za raziskovalce, ki opravljajo honorarno delo, in osebje v okviru zunanje financiranih projektov;
21. spodbuja države članice in regije, naj spodbujajo razvoj družinam prijaznih univerz in raziskovalnih ustanov;
22. poziva Komisijo, naj prizna potrebo po ustreznem očetovskem dopustu in nadomestilu za odsotnost z dela zaradi očetovstva, da si bodo lahko moški privoščili odsotnost zaradi nege otroka in kot pomoč v boju proti ustaljeni normi, da je ženska tisti starš, ki prekine poklicno pot, ter da bi odpravili pomembno oviro za poklicno napredovanje žensk v znanstvenih in akademskih krogih;
Institucionalne spremembe in projekti
23. meni, da so poleg spodbujanja posameznih karier potrebne tudi institucionalne spremembe, s katerimi bi premostili ovire za enakost spolov, zlasti kar zadeva vertikalno diskriminacijo in vključevanje žensk v organe odločanja;
24. poudarja potrebo po institucionalnem sodelovanju pri podpori in spodbujanju teh spremembah z določitvijo novih standardov, reševanjem nastalih vprašanj in spremljanjem napredka, da bi znanstvenicam omogočili, da bi izkoristile razpoložljive informacije, hkrati pa aktivno prispevali k evropskemu raziskovalnemu prostoru;
25. spodbuja Komisijo, naj predloži priporočilo državam članicam s splošnimi smernicami o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov na univerzah in v raziskovalnih ustanovah;
26. meni, da je zaradi spodbujanja enakosti spolov v vseh javnih in zasebnih raziskovalnih ustanovah potrebna sistematizacija razpoložljivih informacij o zastopanosti spolov in položaju znanstvenic v državah članicah; meni, da je potrebno soglasje o nadaljnjih ukrepih za spodbujanje projektov v zvezi z znanstvenicami;
27. poziva Komisijo, naj okrepi svojo usklajevalno vlogo pri pobudah za vključevanje načela enakosti spolov v sklopu evropskega raziskovalnega prostora ter poskrbi za ozaveščanje in zagotovi ustrezno usposabljanje za različne deležnike o pomembnosti vključevanja načela enakosti spolov v znanstveno in akademsko sfero, poudarja, da so potrebni ukrepi za spodbujanje resnične enakosti med spoloma v zvezi z poklicnim razvojem v akademski in znanstveni sferi;
28. pozdravlja, da Komisija financira oblikovanje načrtov za enakost spolov na podlagi projektov v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, pozdravlja pa tudi skupni projekt Komisije in Evropskega inštituta za enakost spolov, katerega cilj je oblikovanje spletnega orodja za načrte za enakost spolov, ki naj bi omogočal ugotavljanje in izmenjavo zgledov najboljše prakse z ustreznimi deležniki; meni, da bi morali predlagani zgledi najboljše prakse upoštevati neodvisnost univerz in raziskovalnih organizacij ter raznolikost njihovih organizacijskih struktur v posameznih državah članicah;
29. poziva države članice, naj spodbujajo partnerstva z raziskovalnimi organizacijami in univerzami za spodbujanje kulturnih in institucionalnih sprememb v zvezi s spolom;
30. poziva države članice, naj sodelujejo z akademskimi ustanovami, da bi zagotovile podporo in več priložnosti za poklicno napredovanje na ključnih prehodnih točkah med doktorskimi, podoktorskimi in predavateljskimi mesti;
31. poudarja potrebo po polnem vključevanju vidika spolov v raziskovalne dejavnosti in ravnovesje med spoloma pri sodelovanju v program Obzorje 2020; meni, da bodo potrebna ponovna prizadevanja za vključitev vidika spolov v oblikovanje in izvajanje prihodnjega delovnega programa; pozdravlja ustanovitev svetovalne skupine o spolu v okviru programa Obzorje 2020; je trdno prepričan, da bodo cilji programa Obzorje 2020 doseženi le s polno udeležbo žensk v znanosti;
32. poziva države članice, naj sodelujejo z akademskimi ustanovami za proaktivno spodbujanje žensk k prijavljanju na delovna mesta in za zagotovitev zastopanosti žensk v komisijah za razgovor, kjer je to mogoče;
33. je trdno prepričan, da je vidik spola vir dodane vrednosti za raziskave in da zagotavlja donosnost naložb; poudarja, da je z analizo glede na spol mogoče spodbujati inovacije in multidisciplinarno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije;
Nadaljnji ukrepi
34. poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za raziskovalne ustanove in univerze, da bi uvedle in izvajale načrte za enakost spolov, vključijo načelo enakosti spolov v svoje nacionalne raziskovalne programe, odstranijo ostale ovire pri zaposlovanju, ohranjanju in poklicnem napredovanju raziskovalk, in izvajajo celovite strategije za strukturne spremembe, s čimer bi odpravile sedanje vrzeli v raziskovalnih organizacijah in programih;
35. poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo neravnovesje med spoloma v postopku odločanja in v telesih, pristojnih za zaposlovanje in promocijo raziskovalcev, ter razmislijo o oblikovanju načrtov za enakost spolov kot pogoj za dostop do javnega financiranja na področju raziskav, znanosti in akademskega delovanja, zlasti s spodbujanjem raziskovalnih in znanstvenih ustanov k pripravi poročil o prizadevanjih za vključevanje znanstvenic in z zagotovitvijo odprtih in preglednih izbirnih postopkov in promocije;
36. priznava, da morajo strategije za enakost spolov v visokošolskem izobraževanju obravnavati pojav nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo strategije za obravnavanje nasilja na podlagi spola na univerzah ali visokih šolah, tudi z ozaveščanjem, lajšanjem dostopa do sodnega varstva za ženske, ki so bile žrtve, in vključevanjem moških študentov, akademikov in osebja v boj proti nasilju;
37. poziva države članice, naj delodajalce spodbujajo k sprejetju ukrepov za boj proti vsem oblikam trpinčenja žensk na delovnem mestu, ki lahko žrtev privede do obupa in da na koncu da odpoved;
38. spodbuja države članice, naj omogočijo redne stike med nacionalnimi ministri, pristojnimi za visokošolstvo in znanost, ter ministri, pristojnimi za enakost oziroma drugimi pristojnimi osebami, da bi se razvilo nacionalne politike, ki bi spodbujale in podpirale ženske na področju znanosti in akademskih krogih;
39. poziva države članice, naj pri odpravljanju spolnih stereotipov in za spodbujanje medsebojnega spoštovanja vključijo medije in zasebni sektor; poudarja vlogo medijev pri širjenju spolnih stereotipov in boju proti njim ter potencial, ki ga imajo mediji pri proaktivnem spodbujanju pozitivnih vzornikov za ženske in dekleta in ki bi ga bilo treba spodbujati;
40. poziva Komisijo in Evropski inštitut za enakost spolov, naj nadgradita razvoj obstoječe metodologije za zbiranje statističnih podatkov, ločenih po spolu, na področju vseh akademskih in znanstvenih dejavnosti, ki bodo dopolnjevali statistične podatke s področja človeških virov, in oblikujeta veljavne kazalnike za ocenjevanje procesov poteka institucionalnih sprememb na nacionalni ravni in na evropskem raziskovalnem prostoru;
41. poziva države članice, akademsko sfero in vse ustrezne deležnike, naj uvedejo specializirane programe v izobraževanju, zlasti terciarnem, s katerimi bi poudarile pomen enakosti spolov;
42. poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi proračunov za vse programe in ukrepe financiranja na področju znanosti, znanosti in raziskav dosledno uporabijo pristop, ko je uravnotežen po spolu, ter razvijejo smernice in metod za spremljanje in ocenjevanje upoštevanja vidika spolov na teh področjih;
43. poziva države članice, naj razvijejo statistične ukrepe za spremljanje kam odhajajo žensk iz akademskih krogov, da bi okrepili oblikovanje politik akademskih ustanov in vlad na zadevnih področjih;
44. spodbuja države članice, naj razmislijo o pozitivnem priznavanju akademskih institucij, ki so sprejele ukrepe za odpravo neenakosti med spoloma;
45. poziva Komisijo, naj vključi vidik spola v znanstvene in tehnološke vsebine, da bi odpravila prikrite oblike diskriminacije s pomočjo spodbud za upoštevanje spola pri razvoju raziskav;
Vključevanje
46. poziva Komisijo in države članice, naj nadalje okrepijo mreženje med znanstvenicami na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni EU;
47. spodbuja države članice, naj razmislijo o uvedbi sistema mentorstva, s posebnim poudarkom na spodbujanju žensk k prijavi za subvencije, napredovanje ali druge možnosti, in podpiranju žensk skozi postopek;
48. ponovno poudarja, da je treba zagotoviti večjo udeleženost žensk v postopkih odločanja in uravnoteženost zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih, izbirnih komisijah in vseh drugih ustreznih odborih, tudi v imenovanih komisijah in odborih, ki sprejemajo odločitve v zvezi z zaposlovanjem, financiranjem, raziskovalnimi programi in objavljanjem; meni, da bi bilo treba raziskovalne institucije in univerze spodbujati, naj uvedejo cilje za udeležbo žensk v teh organih; poziva Komisijo in države članice, naj se v zvezi s tem oprejo na Komisijin predlog direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih[6], z namenom predlaganja podobnih zakonodajnih ukrepov v zvezi z vodilnimi položaji za ženske na področju znanosti in v akademskih krogih;
49. poziva Svet, naj med luksemburškim predsedstvom sprejme sklepe o enakosti spolov na področju raziskav, da bi se zagotovila večja zastopanost in udeležba žensk pri odločanju v raziskovalnem sektorju;
50. poziva Evropski parlament, naj uvede nagrado „Ženske in znanost v Evropi“ za delodajalce (podjetja, institucije in organi), ki so vodilni pri spodbujanju žensk v akademskih in znanstvenih krogih, ki podpirajo ženske na vodilnih položajih in zagotavljajo enako plačilo;
51. poziva Komisijo, naj spodbuja kampanje obveščanja, tudi prek shem in programov, namenjenih povečanju udeležbe žensk v znanstvenih raziskavah;
52. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.
OBRAZLOŽITEV
Stekleni strop
Izraz stekleni strop so leta 1986 začeli uporabljati novinarji časopisa Wall Street Journal. Opisuje nevidne ovire (na podlagi predsodkov), ki omejujejo poklicno napredovanje žensk na višje položaje.
Ocenjeni razpon steklenega stropa izraža stopnjo težavnosti, s katero se srečujejo ženske pri poklicnem napredovanju na podobnih ravneh kot njihovi (moški) sodelavci.
Zlasti pričakovana družbena vloga žensk vpliva ne le na njihovo osebno življenje, temveč tudi na njihove izkušnje na delovnem mestu, kjer povzroča številne in kompleksne težave.
Raziskave kažejo, da imajo ženske popolnoma enaka znanja in spretnosti, metode ter splošen pristop k znanstvenim vprašanjem kot moški.
Ženske so nezadostno zastopane na višjih vodstvenih položajih, in to celo na področjih, kjer predstavljajo večino, kot je izobraževanje.
Razlogi za to so številni in kompleksni, kot je razvidno iz pregledane literature in opravljenih raziskav s poudarkom na izobraževalni dejavnosti.
Z omejevanjem prisotnosti žensk na področju raziskav zaradi zavestnih ali podzavestnih stereotipov zavračamo pomemben potencial, ki se je razvil na naših univerzah, in prispevamo k razvrednotenju visoko usposobljenega človeškega kapitala. Nezadostna izkoriščenost tega človeškega kapitala zmanjšuje potencialne prednosti za podjetja, ki delujejo na področju raziskav in inovacij, ter za splošen gospodarski razvoj. Za znanost in inovacije so nenehno potrebne nove ideje, najboljše zamisli pa nedvomno nastanejo v raznolikem okolju.
Hkrati pa neenakopravna obravnava in diskriminacija žensk pomenita resno kršitev njihovih osnovnih človekovih pravic.
Statistika
Statistična publikacija She Figures, ki od leta 2003 izhaja vsaka tri leta, vsebuje statistične podatke in kazalnike o človeških virih v sektorju raziskav in tehnološkega razvoja ter o enakosti žensk v znanosti. Po podatkih iz te publikacije za leto 2012 so kljub doseženemu napredku pogosto prisotne neenakosti med spoloma na področju znanosti. Tako je bilo na primer leta 2010 v EU med diplomanti 59 % žensk, medtem ko je bilo med višjimi akademiki le 20 % žensk.
Čeprav med raziskovalci delež žensk raste hitreje kot delež moških, jih je bilo leta 2009 v EU-27 samo 33 % žensk. Delež je najnižji v poslovnem sektorju, kjer je bilo med vsemi raziskovalci le 19 % žensk, medtem ko ta delež v visokošolskem in vladnem sektorju znaša 40 %.
Akademske kariere žensk so še vedno izrazito zaznamovane z močno vertikalno segregacijo. Leta 2010 je delež študentk (55 %) in diplomantk (59 %) presegel delež moških študentov, vendar je bil delež moških na doktorskem študiju in med osebami z doktoratom večji od deleža žensk (delež študentk je znašal 49 %, delež žensk med osebami z doktorskim nazivom pa 46 %). Poleg tega so ženske predstavljale le 44 % osebja najnižje akademske stopnje, 37 % osebja srednje akademske stopnje in 20 % osebja najvišje akademske stopnje. Nezadostna zastopanost žensk je še bolj očitna na področju znanosti in inženirstva. Delež žensk se je povečal s samo 31 % študentske populacije na prvi ravni na 38 % študentov na doktorskem študiju in 35 % oseb z doktoratom, vendar je pri osebju najnižje akademske stopnje znašal 32 %, pri osebju srednje akademske stopnje 23 %, pri osebju najvišje akademske stopnje pa zgolj 11 %. Diplomantke pogosto izstopijo iz znanstvene sfere po končanem doktorskem študiju.
Zastopanost obeh spolov v upravnih odborih dokazano vodi k inovativnim zamislim, večji konkurenčnosti in uspešnosti ter boljšemu upravljanju podjetij. Večje število žensk na vodstvenih položajih zunanjemu svetu med drugim sporoča, da podjetje razume kompleksnost svetovnih trgov in je pripravljeno konkurirati na svetovni ravni.
Nedavne raziskave, opravljene v ZDA, so pokazale, da predsodki na podlagi spola vse bolj vplivajo na odvračanje žensk od znanstvene kariere. „Leta 2012 je bila v okviru randomizirane dvojno slepe raziskave znanstvenim fakultetam na raziskovalno intenzivnih univerzah predložena prijavna dokumentacija izmišljenega študenta, ki mu je bilo poljubno dodeljeno moško in žensko ime, in ugotovljeno je bilo, da so tako moški kot ženski člani akademskega osebja ocenili, da je moški prosilec znatno bolj usposobljen in primeren kot ženska prosilka s popolnoma enako prijavno dokumentacijo. V raziskavi iz leta 2014 je bilo ugotovljeno, da je dvakrat večja verjetnost, da bodo tako moški kot ženske na delovno mesto, za katero se zahteva znanje matematike, zaposlili moškega.“ The 5 Biases Pushing Women Out of STEM, Harvard Business Review, 5. marec 2015).
Ovire za poklicni razvoj žensk
Negativni stereotipi in predsodki, ki so se ohranili od pradavnine vse do danes (pristranskost ustvarja močno diskriminacijo).
Materinstvo in druge družinske obveznosti
V zakonskih zvezah, kjer sta zaposlena oba zakonca, je verjetneje, da bodo ženske s poklicem raziskovalke prevzele večji delež starševskih obveznosti kot njihovi partnerji, saj med drugim poskušajo izpolniti družbena pričakovanja in običajno sprejmejo delovna mesta na nižjih položajih. Družinske obveznosti so zelo verjetno tudi eden najpomembnejših razlogov, zakaj diplomantke po končanem doktorskem študiju izstopijo iz znanstvene sfere, saj je takrat čas, da ustvarijo družino. Vendar je primerjavi z moškimi raziskovalci večja verjetnost, da bodo otroci vplivali na njihovo produktivnost in poklicno napredovanje. Po podatkih publikacije She Figures iz leta 2012 so se leta 2010 raziskovalci v primerjavi s povprečjem med delovno aktivnim prebivalstvom pogosteje odločali za otroke, zato je pri vseh ukrepih treba upoštevati možnost uspešnega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Diskriminacija: ločevanje poklicev na „moške in ženske“
Družbe tradicionalno nekatere poklice pogosto dojemajo kot ženske oziroma moške. Ti stereotipi so povzročili nizko zastopanost žensk v znanosti in inženirstvu. Delež žensk med rednimi profesorji je največji v humanistiki in družbenih vedah (28,4 % oziroma 19,4 %), najnižji pa na področju inženirstva in tehnologije (7,9 %).
Razlike v plačilu
Problem razlik v plačilu med spoloma je treba priznati. Razlike v plačilu so prisotne tudi v raziskovalnih in univerzitetnih poklicih, kjer so eden od dejavnikov, ki prispeva k morebitnemu razočaranju žensk na teh področjih zaradi počasnega poklicnega napredovanja, kar skupaj z manjšimi možnostmi za financiranje raziskav in objavljanje lahko povzroči, da posledično opustijo svoj poklic. Neenako plačilo za enako delo se po zakonodaji EU šteje za neposredno diskriminacijo. Načelo enakega plačila za enako ali enakovredno delo predstavlja pomemben vidik načela enakega obravnavanja moških in žensk ter bistven in nepogrešljiv del pravnega reda Skupnosti (Direktiva 2006/54/ES).
Pomanjkanje ambicioznosti (pomanjkanje vizije in samozavesti)
Zaradi t.i. „grožnje stereotipa“ ženske verjamejo, da imajo manj možnosti za uspešno akademsko kariero kot njihovi (moški) sodelavci ali da so manj sposobne, zaradi česar se resnično začnejo obnašati, kot da so manj sposobne.
Neenak dostop do poklicev in finančnih sredstev
Finančna sredstva in viri so izredno pomembno vprašanje.
Po podatkih publikacije She Figures iz leta 2012 je med 22 državami, za katere so na voljo podatki za leto 2010, 17 držav poročalo o večji uspešnosti moških pri pridobivanju finančnih sredstev za raziskave. V treh državah članicah EU, v Islandiji in na Norveškem so bile stopnje uspešnosti višje za ženske.
Po podatkih Evropskega raziskovalnega sveta so bile v zvezi s štipendijami za raziskave, dodeljenimi leta 2007, ženske zelo uspešne v humanistiki, kjer so prejele do 50 % vseh štipendij, medtem ko so v naravoslovnih vedah prejele le okoli 35 % štipendij.
Novejša analiza evropske nagrade za podoktorske in mlade raziskovalce (European Postdoctoral and Young Investigators Award) je pokazala, da ženske prejmejo znaten delež teh prestižnih priznanj. Pri treh takih programih so imele ženske manjše stopnje uspešnosti (80–90 % stopnje uspešnosti pri moških), medtem ko so imele višje stopnje uspešnosti pri nekaterih ukrepih Marie Curie za spodbujanje mobilnosti. To lahko štejemo za dokaz, da priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola deluje.
Pomanjkanje izkušenega poslovodstva
Dosedanje raziskave so pokazale, da je tudi v izbirnih komisijah, v katerih so ženske enako zastopane, večja verjetnost, da bodo ženske prednost dajale moškim kandidatom, ki imajo enake kvalifikacije kot ženske kandidatke.
Spolno nadlegovanje žensk
Dosedanje raziskave so pokazale, da je mentor pomemben dejavnik za uspeh na akademski poklicni poti. Vendar so na področjih, kjer prevladujejo moški, ženske še vedno pogosteje v mentorskem odnosu z nasprotnim spolom kot moški. Uvesti je treba stroge politike za preprečevanje spolnega nadlegovanja.
Programi za spodbujanje enakosti spolov
Enakost spolov je ena glavnih prednostnih nalog, opredeljena v sporočilu z naslovom „Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru“ (ERP), in medsektorsko vprašanje v programu Obzorje 2020. Druge pobude vključujejo Helsinško skupino za enakost spolov pri raziskavah in inovacijah, kampanjo Evropske komisije z naslovom „Znanost: to je za punce!“, strategijo o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov v organizacijah za izvajanje raziskav in organizacijah za financiranje raziskav ter strokovno skupino „Innovation through gender“, ki jo financira Evropska komisija.
Predlogi za prilagoditev vloge žensk v znanosti (ukrepi za odpravo diskriminacije)
Nekateri ukrepi na področju materinstva
• Ko ženske rodijo ali posvojijo otroka, je treba upoštevati, da bo njihova znanstvena produktivnost najmanj eno leto manjša in da bodo morale po potrebi prekiniti delo.
• Začasno zmanjšanje dejavnosti žensk na področju poučevanja ali projektnega vodenja v določenem obdobju materinstva.
• Na delovnem mestu je treba zagotoviti kakovostne storitve otroškega varstva.
Splošni ukrepi
• Vključitev vsesplošnega načela enakosti spolov v akademske in znanstvene dejavnosti, da bi se to načelo vključilo v:
o strukture (vodenje statističnih podatkov, ločenih po spolih, za vse akademske in znanstvene dejavnosti ter prizadevanje za uravnoteženost med spoloma v poklicnih združenjih in pri menjavi položajev);
o programe (vključevanje vsebine o enakosti spolov in upoštevanje vpliva spolov na določeno raziskovalno delo);
o proračun (družba mora financirati posebne izobraževalne programe, da bi opozorili na pomen enakosti spolov).
• Nadzor nad postopki izbire: vpis, napredovanje, študijski dopust, financiranje projektov, štipendije itd.
• Članom izbirnih komisij zagotoviti priročnike in usposabljanja o vključevanju načela enakosti spolov.
• Sistematično beleženje napredka z vidika enakosti.
• Pomoč z namenom, da se v dejavnostih, za katere se zagotavljajo javna sredstva, upoštevajo načela enakosti (od meril za imenovanja v akademije znanosti do znanstvenih odborov kongresov in nacionalnih nagrad ali zaželenih položajev).
Pozitivni ukrepi
• Denarna sredstva in/ali rezervirani položaji za doseganje ravnovesja med številom žensk in moških.
• Aktivno zaposlovanje žensk (iskanje možnih kandidatk, ko se ženske ne prijavijo na prosto delovno mesto), zlasti za višje položaje.
• Ukrepi različnih organizacij in forumov za popravo ali občutno izboljšanje razmer.
Pri obravnavi vprašanj v zvezi s steklenimi stropi, ki lahko ovirajo ženske v znanosti in na drugih področjih, je pomembno poudariti, da je steklo resnično le steklo. V poročilu bodo predstavljeni primeri, kako se to steklo doživlja v različnih situacijah in kako ga doživljajo posameznice – ter kako je mogoče te ovire zmanjšati ali celo razbliniti, če danes sprejmemo posebne ukrepe, ki obravnavajo predsodke na podlagi spola, ter si skupaj s prihodnjo delovno silo prizadevamo za povečanje samozavesti, izboljšanje znanja in veščin ter spremembo dojemanja.
Nekaj obravnavanih tem:
1. Življenje ženske na področjih, povezanih z znanostjo: primeri, ki ponazarjajo statistične podatke iz raziskav.
2. Ovire, kvote in gibanje za solidarnost #HeForShe: sedanje metode obravnave razmer in prizadevanja za spremembe.
3. Z vplivanjem in oblikovanjem samozavesti je treba začeti bolj zgodaj: primeri organizacij, ki so začele z dejavnostmi pri mlajših in zakaj.
4. Posebna priporočila, ki jih lahko izvedemo, da bi dosegli spremembe itd.
Sklep (rezultat)
Stekleni strop bi lahko opredelili kot eno od ovir za ženske kot skupino, ki jim preprečuje, da bi dosegle najvišje položaje v znanosti, na univerzah in na poklicnem področju. V zvezi s tem je bilo opravljenih veliko študij in raziskav Gallup (tako starih kot novejših) in skoraj vse so prišle do istega zaključka. Ukrepi ne smejo biti površinski, temveč koreniti. Sodelovanje na kar najširši ravni je izrednega pomena in vključuje prispevek vsakega posameznika in skupine.
Vedno je prisotna večja potreba za močno in predano žensko enoto. Države članice bi morale uvesti politiko boljše prakse pri izbiri in zaposlovanju v znanosti. Pojem enakosti bi morali predstaviti že v šolah, kjer bi se morali otroci učiti, da so enakopravni v vseh vidikih življenja. Šole bi morale izvajati tudi usposabljanje za povečanje ozaveščenosti o različnosti, da bi podprle ženske v poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike. Dosledno izvrševanje zakonodaje na tem področju je ključnega pomena.
Ženske in moški se razlikujemo, kljub temu pa moramo biti enaki, kar zadeva naše pravice, in sicer ne glede na starost, vero, družinski status in izobrazbo.
Navdih lahko poiščemo v izjavi znanstvenice Nancy Hopkins: „Spreminjati srca in misli enega za drugim je prepočasi. Spremeniti moramo institucijo, srca in misli pa bodo sledila.“
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
14.7.2015 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniela Aiuto, Catherine Bearder, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg), Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Biljana Borzan, Louise Bours, Stefan Eck, Linnéa Engström, Julie Girling, António Marinho e Pinto, Dubravka Šuica, Marc Tarabella |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Therese Comodini Cachia |
||||
- [1] UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0499.
- [4] UL C 279E, 19.11.2009, str. 40.
- [5] UL C 309, 27.10.2000, str. 57.
- [6] COM(2012)0614.