POROČILO o izvajanju evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress

17.11.2015 - (2015/2042(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Sven Schulze

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress

(2015/2042(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izvajanje evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress v letu 2013 (COM(2014)0639),

–  ob upoštevanju vmesne ocene evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress z dne 5. maja 2015[1],

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Study on imperfections in the area of microfinance and options how to address them through an EU financial instrument (Študija pomanjkljivosti na področju mikrofinanciranja in možnosti za njihovo obravnavo v okviru finančnega instrumenta EU)[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost[3] (v nadaljnjem besedilu: sklep in mikrofinančni instrument),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o evropskem mikrofinančnem instrumentu Progress za zaposlovanje in socialno vključenost[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o priporočilih Komisiji glede evropske pobude za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju[5],

–  ob upoštevanju poglobljene analize službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve z naslovom European Progress Microfinance Facility – Interim evaluation (Evropski mikrofinančni instrument Progress – vmesna ocena), objavljene maja 2015[6],

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0331/2015),

A.  ker mikrofinanciranje prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020; ker mikrofinanciranje lahko ljudem pomaga iz revščine in brezposelnosti, jim da dostojanstvo ter z večjim socialnim vključevanjem in zmanjševanjem socialnih razlik krepi povezanost med skupnostmi;

B.  ker je cilj mikrofinančnega instrumenta povečati razpoložljivost in dostop do mikrofinanciranja za osebe, ki so ostale brez službe ali jim to grozi ali imajo težave pri vstopanju ali ponovnem vstopanju na trg dela, osebe, ki jim grozi socialna izključenost, ali ranljive osebe, ki so v zapostavljene pri dostopu do konvencionalnega kreditnega trga in ki želijo ustanoviti ali dalje razvijati svoje mikropodjetje, vključno s samozaposlenimi; ker je cilj instrumenta povečati razpoložljivost in dostop do mikrofinanciranja tudi za mikropodjetja in socialno gospodarstvo;

C.  ker je cilj mikrofinančnega instrumenta okrepiti zmogljivost posrednikov, da bi povečali število potencialnih operacij ter tako z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest prispevali k zaposlovanju, rasti in socialnem vključevanju v lokalnih skupnostih;

D.  ker kaže, da so posojilojemalke v težjem finančnem položaju kot posojilojemalci, saj je delež žensk, ki so brezposelne ali na pragu revščine, večji[7]; ker je razmerje med podjetnicami in podjetniki, ki koristijo mikrofinančni instrument, le 36 proti 64, kar je z vidika uravnotežene zastopanosti spolov še vedno neustrezno;

E.  ker marginalizacija in večplastna diskriminacija, ki jo doživljajo nekatere skupine žensk, dodatno povečujeta njihovo gospodarsko prikrajšanost in težak dostop do financiranja; ker bi moralo biti vključevanje žensk, ki se soočajo z izključenostjo, prednostna naloga;

F.  ker vse večje število žensk, ki so udeležene na trgu dela, zagotavlja večino sredstev za preživljanje svoje družine; ker je med starši samohranilci več žensk kot moških; ker bi moralo mikrofinanciranje koristiti vse več žensk;

G.  ker socialno gospodarstvo vključuje zadruge, vzajemne družbe, neprofitna združenja, fundacije in socialna podjetja, ki prispevajo k politiki Unije na področja zaposlovanja, socialne kohezije, regionalnega razvoja in razvoja podeželja, varstva okolja, varstva potrošnikov, kmetijstva, razvoja tretjih držav in socialnih politik;

H.  ker sta se zaradi gospodarske in finančne krize zvišali stopnji revščine in socialne izključenosti, prav tako pa so se povečale dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih in socialne neenakosti;

I.  ker mikrofinančni instrument izboljšuje pogoje, pod katerimi posojilojemalci lahko pridobijo posojila, in omogoča financiranje za posameznike, ki sicer posojil ne bi dobili; ker so instrument uporabili mikrofinančni posredniki v 22 državah članicah; ker je splošni cilj instrumenta izplačati 46 000 mikroposojil do leta 2020, kar bi znašalo okoli 500 milijonov EUR;

J.  ker je stopnja vračila posojilojemalcev po ocenah 95-odstotna; ker mikrofinančni instrument posameznikom pomaga pri vstopu ali ponovnem vstopu na trg dela ali pri ustanavljanju lastnih podjetij in samozaposlenim, da ohranijo ali razširijo svoja mikropodjetja, tako da ohranijo delovna mesta, dodatno zaposlujejo in ustvarjajo prihodek; ker instrument dosega oddaljena evropska območja in spodbuja gospodarsko dejavnost;

K.  ker je doseganje manjšin še vedno težko oceniti, saj se večina mikrofinančnih posrednikov posebej ne ukvarja s tem, da bi ga okrepili; ker prejemniki mikroposojil sebe ne vidijo nujno kot marginalizirano skupino ali pa se bojijo diskriminacije, če bi se razkrilo njihovo etnično poreklo;

L.  ker je bilo 60 % posameznikov, za katere so na voljo podatki, nezaposlenih ali neaktivnih, ko so zaprosili za mikroposojilo; 84 % prejemnikov je bilo v starostni skupini od 25 do 54 let, 36 % evidentiranih podjetnikov, ki so prejeli mikroposojilo, pa je bilo ženskega spola;

M.  ker je treba mikrofinančni instrument oceniti tudi s kvalitativnega in ne le s kvantitativnega vidika; ker je kljub temu, da je instrument enostavneje oceniti z vidika gospodarske učinkovitosti, treba oceniti tudi njegovo učinkovitost pri izpolnjevanju cilja socialne vključenosti, pa tudi kakovost in posredni učinek ustvarjenih delovnih mest;

N.  ker je ciljno razmerje 40 : 60 med podjetnicami in podjetniki skoraj doseženo in ker je bistveno višje od povprečja v Uniji;

O.  ker je uporaba mikrofinančnega instrumenta največja v južnih in vzhodnih državah članicah;

P.  ker so storitve za razvoj podjetja, kot sta usposabljanje in mentorstvo, bistvenega pomena za uspeh in sposobnost preživetja mikropodjetja;

Q.  ker je bilo ugotovljeno, da je pomanjkljivost mikrofinančnega instrumenta ta, da ne financira podjetij socialnega gospodarstva;

R.  ker je lahko mikrofinanciranje eden od elementov, ki podjetjem pomagajo pri prehodu iz sive ekonomije k opravljanju prijavljene gospodarske dejavnosti;

S.  ker je večja javna dostopnost podatkov, povezanih z zagotavljanjem mikroposojil prek mikrofinančnih posrednikov, najboljši način za spodbujanje boljše porabe javnih sredstev; ker večja javna dostopnost podatkov tudi omogoča lažjo primerjavo uspešnosti mikrofinančnih posrednikov;

T.  ker obstaja potencial za sinergijo med mikrofinančnim instrumentom in Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi skladi EU, s čimer bi se izognili neželenemu prekrivanju;

U.  ker člen 6 finančne uredbe določa, da se proračun „oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obrač­unske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti“;

V.  ker mikrofinančni instrument prejema finančna sredstva EU in finančne prispevke Evropske investicijske banke, oboje pa upravlja Evropski investicijski sklad, predvideva pa tudi dodatno financiranje s strani zasebnih vlagateljev;

W.  ker potencialni prejemniki mikrofinančnega instrumenta še vedno ne poznajo dovolj, kot kaže obseg odobrenih mikroposojil, ki je manjši od načrtovanega;

X.  ker potencialni prejemniki tega instrumenta še vedno ne poznajo dobro, kar dokazuje obseg odobrenih mikroposojil, ki je manjši od predvidenega, zlasti v Italiji, kot je navedeno v posebnem poročilu št. 8/2915 Računskega sodišča z naslovom Is EU financial support adequately addressing the needs of micro-entrepreneurs? (Ali je finančna podpora EU v skladu s potrebami mikropodjetnikov?);

Povečanje dostopa do mikrofinanciranja

1.  poudarja, kako pomembni so finančni instrumenti, kot je instrument Progress, v času finančne krize, saj omogočajo ustanavljanje novih podjetij, spodbujajo nove zaposlitve in zagotavljajo dostop do financiranja brezposelnim, prikrajšanim osebam in mikropodjetjem, hkrati pa zmanjšujejo tveganje za mikrofinančne posrednike;

2.  ugotavlja, da je bil vpliv na ustvarjanje delovnih mest manjši, kot je bilo sprva pričakovano, čeprav bi bili številni prejemniki brez mikrokredita popolnoma izključeni s kreditnega trga; meni, da je manjši vpliv na ustvarjanje delovnih mest lahko posledica dejstva, da je uvajanje mikrofinančnega instrumenta sovpadlo z veliko gospodarsko krizo, ki je vplivala na kreditni trg in na raven zaposlenosti; ugotavlja pa, da je instrument znatno prispeval k ohranjanju delovnih mest; upošteva, da bo to vprašanje obravnaval novi, prožnejši instrument v okviru Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);

3.  obžaluje, da je bilo toliko vlog za mikrofinanciranje zavrnjenih (zavrnitev je bilo skoraj 2000, deloma zaradi prezadolženosti oseb in podjetij) in da je na mikrofinančnem trgu kljub vse številnejšim mikroposojevalcem še vedno velika vrzel; poziva Komisijo, naj opravi natančnejšo študijo razlogov za te zavrnitve in poišče možne rešitve;

4.  poudarja, da je mikrofinančni instrument še posebej pomemben v kriznih časih, saj brezposelnim in prikrajšanim osebam omogoča dostop do financiranja; poudarja, da lahko mikrofinanciranje, zlasti glede na sedanjo krizo na področju migracij in azila, deluje kot bistvena podpora beguncem in migrantom, ki vstopajo na trg delovne sile v EU;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo kontaktne točke za širjenje znanja o mikrofinančnem instrumentu med morebitnimi upravičenci in državljani na splošno;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi dosedanjih izkušenj povečajo ozaveščenost glede obstoja mikrofinančnega instrumenta, njegovih koristi in načinov za dostop do njega, predvsem v oddaljenih regijah in v skupnostih, zlasti tistih z etničnimi manjšinami, ali v organizacijah za invalide;

7.  ugotavlja, da so leta 2013 ukrepi v okviru mikrofinančnega instrumenta vključevali prednostna posojila in jamstva; ugotavlja tudi, da nekateri mikrofinančni posredniki prejemajo tako jamstva kot posojila, vendar ta dva instrumenta vedno pokrivata različne portfelje;

8.  poziva, naj mikrofinančni instrument upošteva dodano vrednost projektov v regijah z velikimi in stalnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, kot na primer v regijah, ki so redko poseljene ali doživljajo odseljevanje, saj spodbujajo ustvarjanje delovnih mest v teh regijah, poleg tega pa tudi prispevajo k zadrževanju prebivalcev v njih;

9.  poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj zagotovita, da bo os za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo pri EaSI čim hitreje postala operativna, da bi upravičencem zagotovili dostop do financiranja; pričakuje, da bo EaSI uspešno obravnaval pomanjkljivosti mikrofinančnega instrumenta;

10.  poziva Komisijo, naj oceni primernost sedanje opredelitve mikroposojila, da bi zagotovila, da bodo prihodnji finančni instrumenti ustrezali potrebam trga in upravičencev ter da bodo skladni s cilji, opredeljenimi v členu 2 sklepa;

11.  spodbuja Komisijo in države članice, naj zberejo in ocenijo podatke o lastnostih mikropodjetij, njihovih potrebah in stopnji preživetja ter po potrebi predlagajo spremembo uredbe o EaSI pri vmesnem pregledu; pozdravlja dejstvo, da bodo saldo in vrnjena sredstva, ki bodo na voljo ob koncu izvajanja mikrofinančnega instrumenta, vloženi v proračun osi EaSI za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo, s čimer se bo povečalo število jamstev in financiranih instrumentov, ki bodo na voljo za mikroposojila;

12.  pozdravlja dejstvo, da je vseh sedem instrumentov v okviru mikrofinančnega instrumenta, ki so bili do zdaj preučeni, pritegnilo dodatno zasebno financiranje; je kljub temu zaskrbljen, da je bila ciljna vrednost stopnje vzvoda pri jamstvih po podatkih iz poročila Računskega sodišča dosežena samo v enem od sedmih primerov, v dveh primerih pa ni bila dosežena;

13.  pozdravlja večjo prožnost novega programa v okviru EaSI pri odzivanju na spreminjajoče se potrebe glede prerazporeditve sredstev med osi programa; poziva Komisijo, naj prepreči dvojno financiranje tako, da razvije jasno in pregledno sinergijo med EaSI ter drugimi programi in pobudami Unije;

14.  poziva Komisijo, naj zagotovi več oglaševanja in informacij v zvezi z mikrofinančnim instrumentom in različnimi dostopi do njega;

15.  poziva Komisijo, naj poveča geografski obseg mikrofinančnega instrumenta, da bi ta dosegel vsako državo članico; poudarja potrebo po razširitvi sektorskega obsega tega instrumenta, da ne bo omejen zgolj na kmetijstvo in trgovino;

Doseganje ciljnih skupin in poročanje o socialnem učinku

16.  obžaluje, da zaradi slabo opredeljenega poročanja o socialnih vidikih socialni učinek mikrofinančnega instrumenta ni merjen natančneje z vidika ustvarjanja delovnih mest, vzdržnosti podjetij in doseganja manjšinskih skupin; zato poziva Komisijo, naj upošteva standarde za empirično merjenje socialne uspešnosti, da bi zagotovila kar največji socialni učinek, tudi glede na cilje strategije Evropa 2020, in oceni, ali je treba dodatno pojasniti opredelitev ciljnih skupin, vključno z invalidi;

17.  ugotavlja, da se je mikrofinančni instrument začel izvajati kot pilotni projekt; ugotavlja tudi, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri doseganju ranljivih skupin, kot so migranti in invalidi; verjame pa, da so se pridobljene izkušnje upoštevale in da so bile nekatere pomanjkljivosti že odpravljene z novim instrumentom EaSI; pozdravlja dejstvo, da je bilo strateško vrednotenje ciljev razvito skladno s cilji strategije Evropa 2020;

18.  poziva Evropski investicijski sklad, naj sodeluje z mikrofinančnimi posredniki in od njih zahteva, da uporabljajo evropski kodeks pravilnega ravnanja za ponudnike mikroposojil, poleg tega pa naj daje prednost tistim mikrofinančnim posrednikom, ki so dokazali, da so zmožni in pripravljeni sodelovati z organizacijami, ki zagotavljajo dodatno podporo končnim upravičencem; poziva ga tudi, naj v sporazume z mikrofinančnimi posredniki vnese določbe, v skladu s katerimi bodo morali ti posredniki tesneje sodelovati z organizacijami, ki predstavljajo ranljive skupine, da bi jih učinkoviteje dosegli;

19.  poziva Komisijo, naj izboljša metode za ocenjevanje sposobnosti preživetja podjetij in njihovega vpliva v skupnosti po vračilu mikroposojila;

20.  poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj izboljšata poročanje o upravičencih in mikrofinančnih posrednikih, obenem pa ugotavlja, da je treba najti ravnovesje, da mikrofinančnih posrednikov ne bi preveč obremenili; poudarja, da informacije, ki bi bile potrebne za ustrezno poročanje, zagotovijo mikrofinančni posredniki in jemalci mikroposojil, ko želijo pridobiti posojilo;

21.  obžaluje, da so podatki o uporabi posojil in garancij v okviru mikrofinančnega instrumenta razdrobljeni in nepopolni ter ne vsebujejo podrobnih podatkov o zaposlitvenem statusu končnih prejemnikov, čeprav je Računsko sodišče ugotovilo, da je poročanje skladno z zahtevami sklepa;

22.  poziva Evropski investicijski sklad, naj zagotovi, da bodo mikrofinančni posredniki objavili podatke o številu in obsegu zagotovljenih mikroposojil ter o vrsti končnih upravičencev;

23.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za enakost med moškimi in ženskami pri dostopu do mikrofinanciranja in naj v prihodnosti kot cilj predvidi enako razmerje med podjetniki in podjetnicami; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo mikrofinančne posrednike k izvajanju posebnih strategij, namenjenih ženskam in v podporo podjetnicam, tudi prek sodelovanja z ustreznimi združenji in organizacijami s tega področja;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj dodatno spodbujajo prepoznavnost in informacije v zvezi z možnostmi financiranja v okviru mikrofinančnega instrumenta, tudi s kampanjami osveščanja, izmenjavo primerov najboljše prakse med podjetnicami ter delavnicami in usposabljanjem za ženske, da bi dosegli ustreznejše ravnotežje med spoloma pri dostopu do mikrofinanciranja;

25.  poziva Komisijo, naj upošteva koristi mikrofinanciranja za ženske, vključno z ustvarjanjem trajnostnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj omogoči izmenjavo mnenj in primerov dobre prakse med podjetnicami;

26.  priznava pomen ciljnega razmerja med podjetniki in podjetnicami, vendar meni, da uspeha mikrofinančnega instrumenta ne bi smeli meriti zgolj s splošnimi cilji, ampak po zmožnosti instrumenta, da pomaga mikropodjetnikom ter malim in srednjim podjetjem pri zagonu njihovih projektov ter da prispeva h gospodarski rasti in socialni koheziji;

27.  poziva Komisijo, naj svojo pozornost usmeri v izboljšanje dostopa do mikrofinanciranja za potencialno izključene osebe, kot so migranti, begunci, dolgotrajno brezposelni, mladi, osebe z nizkim dohodkom, nizkokvalificirani delavci in invalidi, ki trenutno ne koristijo mikrofinančnega instrumenta v zadostnem obsegu;

28.  poziva Komisijo, naj begunce in prosilce za azil prizna kot ciljno skupino;

29.  poziva Komisijo, naj okrepi pobude in razpoložljiva sredstva za dodeljevanje mikrokreditov inovativnim zagonskim podjetjem, ki jih vodijo mladi, da bi podprli podjetništvo pri mladih ter visokotehnološke, znanstvene in socialne inovacije v času gospodarske krize in težavnega dostopa do posojil; poudarja tudi, da morajo države članice zmanjšati birokracijo pri dostopanju do sredstev, ki jih Unija daje na voljo podjetnikom;

Podpora socialnemu gospodarstvu

30.  obžaluje, da mikrofinančni instrument ne financira večjega števila socialnih podjetij; zato pozdravlja dejstvo, da je določen delež proračuna EaSI namenjen financiranju socialnih podjetij;

31.  spodbuja Komisijo, naj v prihodnosti to tesno spremlja in države članice spodbudi k izmenjavi podatkov, znanja in primerov najboljše prakse v zvezi s tem ter zagotovi ustrezno poročanje mikrofinančnih posrednikov in jih spodbudi k podpori potencialnih projektov z visokim socialnim učinkom;

32.  poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi pregleda omejitev za posojila socialnim podjetjem v okviru EaSI, da bodo imela dovolj sredstev za ustrezen razvoj in da bodo izpolnjene potrebe trga;

33.  poudarja, da je treba v programe financiranja vključiti vidik spola; meni, da sta ocena učinka z vidika spola in vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna koristna za oceno in izboljšanje vpliva prednostnih področij financiranja, dodelitve finančnih sredstev in načrtov programov financiranja na ženske; poudarja, da je treba dosledno zbirati in redno razčlenjevati podatke, ločene po spolu;

Storitve spremljanja in usposabljanja ter dopolnjevanje z drugimi instrumenti

34.  pozdravlja dejstvo, da je v okviru EaSI mogoče financirati okrepitev zmogljivosti mikrofinančnih posrednikov in jim zagotavljati tehnično pomoč, da bi izboljšali njihovo profesionalizacijo, izvajanje storitev ter zbiranje in obdelavo podatkov za boljše povratne informacije o mikrofinančnem instrumentu; zato predlaga vzpostavitev spletišča za predstavitev in pregled projektov, ki bi vključevalo zbirko podatkov na ravni Skupnosti z informacijami o posojilih, morda pa tudi možnost za prijavo možnih ovir (tudi in predvsem birokratskih);

35.  poziva Komisijo, naj mikrofinančni instrument poveže z osnovnim usposabljanjem za podjetnike, da bi zagotovili gospodarsko sposobnost preživetja podjetij in cilj zagotavljanja posojil;

36.  ugotavlja, da je 44 % vseh podjetnikov, ki so prejeli podporo v okviru mikrofinančnega instrumenta, delovalo samo eno leto, 56 % pa jih je še vedno delovalo naslednje leto; poziva Komisijo, naj nadalje oceni sposobnost preživetja mikropodjetij, ki jih mikrofinančni instrument financira; poziva jo tudi, naj spodbuja razvoj trajnostnega zaposlovanja z ustreznimi smernicami in usposabljanjem, ki naj se financirajo v okviru EaSI, da bi zagotovili dolgoročni učinek;

37.  obžaluje, da storitev za razvoj podjetij, vključno z mentorstvom in usposabljanjem, ni mogoče financirati neposredno iz EaSI, in poziva Komisijo, naj preuči možne poti financiranja v prihodnosti, ki bi vključevale nove ustrezne instrumente v partnerstvu z nacionalnimi skladi ali skladi Unije;

38.  ugotavlja, da bi moral Evropski socialni sklad zagotoviti ključno financiranje za ustanavljanje podjetij, uspešno delujoče mikrofinanciranje in socialno podjetništvo skupaj s programi mentorstva in usposabljanja; obžaluje, da EaSI ne financira teh instrumentov neposredno;

39.  priporoča, naj Komisija in države članice s spodbujanjem sodelovanja z mikrofinančnimi posredniki in končnimi prejemniki razvijejo strateško sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organizacijami in institucijami v zvezi z EaSI, Evropskim socialnim skladom in drugimi morebitnimi nacionalnimi programi, da bi izboljšali pomoč, ki se zagotavlja jemalcem mikroposojil v smislu usposabljanja, mentorstva in splošne podpore za večjo sposobnost preživetja podjetij;

40.  pozdravlja možnost uporabe sredstev iz Evropskega socialnega sklada za os EaSI za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo in poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj mikrofinančne posrednike bolje seznanijo s to možnostjo iz člena 38 uredbe o skupnih določbah[8];

41.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo Evropski sklad za strateške naložbe na voljo za financiranje mikropodjetij;

Mikrofinančni posredniki

42.  spodbuja Komisijo, naj uskladi podporo Evropskega socialnega sklada in EaSI, da bi izboljšala dopolnjevanje teh dveh programov glede mikrofinančnih instrumentov, in naj se med drugim osredotoči na sodelovanje med mikrofinančnimi posredniki in centri za podporo podjetjem, ki so sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada;

43.  pozdravlja izbirni proces ponudnikov mikrokreditov, ki je skladen s pravili in postopki Evropskega investicijskega sklada, in ponovno poziva, da bi morali ti posredniki spoštovati načela odgovornega posojanja in izogibanja prezadolženosti oseb in podjetij;

44.  priporoča, naj se poenostavi postopek za dostop do mikrofinančnega instrumenta ter naj bodo sporazumi med mikrofinančnimi posredniki in Evropskim investicijskim skladom prožnejši in lažje razumljivi, da bodo manjši mikrofinančni posredniki lahko hitro v celoti izkoristili instrumente za financiranje in instrumente Evropskega investicijskega sklada;

45.  obžaluje, da številne vloge za mikrofinančni instrument niso bile popolne in jih Komisija ni mogla odobriti; poziva Komisijo, naj oceni vzroke za ta neuspeh (na primer pomanjkljive informacije, premajhna dostopnost ali upravno breme, ki bi ga bilo treba zmanjšati); poleg tega jo poziva, naj se hitro loti reševanja tega problema;

46.  poziva Komisijo, naj zagotovi več oglaševanja in informacij o mikrofinančnem instrumentu in o tem, kako do njega dostopati, pa tudi, naj poenostavi postopek in zagotovi, da bodo dogovori med mikrofinančnimi posredniki in Evropskim investicijskim skladom prožnejši in bolj razumljivi, da bi manjšim posrednikom omogočili hitrejši dostop do trga;

47.  poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj ocenita, kako bi s preseganjem obstoječih zahtev za mikrofinančne posrednike lahko bolje porazdelili koristi mikrofinančnega instrumenta med širšo javnost;

48.  spodbuja Komisijo, naj okrepi sodelovanje med mikrofinančnimi posredniki in organizacijami, ki zastopajo interese upravičencev, da ne bo zajemalo le oglaševanja produktov ali iskanja novih strank;

49.  poziva države članice, naj razvijejo mikrofinančni sektor in omogočijo njegovo širitev, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020, poleg tega pa naj uporabijo mikrofinančni instrument, tako da preučijo možnosti za vstop nebančnih posrednikov na trg mikroposojil, ne da bi bili odvisni od partnerske banke;

50.  spodbuja Komisijo, naj okrepi svoj dialog z mikrofinančnimi akterji (mikrofinančni posredniki, banke in nebanke ter mreže, kot je evropska mikrofinančna mreža) in deležniki, ki trenutno niso vključeni, glede dostopnosti, uporabe in zasnove produktov, ki so na voljo v okviru programov, ki jih financira Unija;

51.  spodbuja Komisijo in države članice, naj omogočijo izmenjavo primerov najboljše prakse med mikrofinančnimi posredniki iz različnih držav članic;

52.  poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj zagotovita, do bo os EaSI za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo nadalje spodbujala širjenje in vključevanje evropskega kodeksa pravilnega ravnanja za ponudnike mikroposojil v pogodbe z mikrofinančnimi posredniki;

53.  meni, da je poročilo Komisije o izvajanju evropskega mikrofinančnega instrumenta za leto 2013 zelo splošno in vsebuje premalo podrobnosti o njegovem izvajanju;

54.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bosta mikrofinančni instrument in instrument EaSI še naprej prispevala k dodani vrednosti in prepoznavnosti EU;

°

°  °

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter  vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Mikroposojila izvirajo iz južne Azije in Latinske Amerike, kjer so tovrstne pobude nastale pred več kot štiridesetimi leti in so vse odtlej večinoma zelo uspešne.

EU se zgleduje po pozitivnih učinkih na lokalno gospodarstvo, ki so bili v boju proti revščini v državah v razvoju doseženi z mikroposojili, in je leta 2010 mikrofinančnemu instrumentu Progress namenila skupno 205 milijonov EUR, s katerim bi tudi v Evropi socialno in finančno prikrajšanim ljudem omogočili, da si zagotovijo dostojno preživljanje.

Instrument je zaenkrat na voljo le v 22 od 28 držav članic, saj evropska gospodarstva niso enako razvita ter imajo različne tržne interese in zakonske okvire.

Komisija je nazadnje pregledala stanje leta 2013 s poročilom o izvajanju tega instrumenta in obenem pripravila še vmesno poročilo za instrument, ki se bo izvajal do leta 2016.

Mikrofinančni instrument Progress je socialnopolitično usmerjen in omogoča dostop do mikroposojil za ustanavljanje mikropodjetij. Mikropodjetij ne financira neposredno, marveč posrednikom mikroposojil v EU, ki sodelujejo v programu, omogoči več kreditiranja, saj jim instrument Progress z možnostjo refinanciranja izboljša boniteto.

Gre torej za pomemben in učinkovit instrument za doseganje ciljev EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev v okviru strategije Evropa 2020. Velik delež novih delovnih mest se namreč odpre v novoustanovljenih podjetjih. Skoraj 85 % jih ustvarijo v mikropodjetjih. Povpraševanje po mikroposojilih je temu primerno precejšnje – in sicer med ljudmi, ki v tradicionalnem bančnem sektorju ne morejo pridobiti posojila, saj gre za stroškovno nevzdržno ciljno skupino.

Instrument Progress je v pomoč pri vračanju na trg dela, sproščanju podjetniškega potenciala in pridobivanju novih veščin z usposabljanjem in mentorstvom ter tako ljudem pomaga prevzeti odgovornost za svoje življenje in znova pridobiti dostojanstvo.

Po sedanji evropski opredelitvi – ki je sporna – za mikropodjetje (to je za podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in katerega letni promet ali letna bilanca ni višja od 2 milijonov EUR) mikroposojilo ne sme preseči 25.000 EUR (člen 2 programa EaSI).

Ciljne skupine

Mikrofinančni instrument Progress je v prvi vrsti instrument socialne, šele zatem gospodarske politike. Osredinja se namreč na ciljne skupine, ki v gospodarstvu niso deležne dovolj pozornosti: (dolgotrajno) brezposelne, prejemnike socialne pomoči, priseljence, pripadnike etničnih manjšin, zaposlene v neformalni ekonomiji, prebivalce prikrajšanih podeželskih območij in ženske.

Posebnosti mikrofinančnega instrumenta Progress

Mikroposojila za zgoraj naštete ciljne skupine so za banke individualno tvegani in dragi posli, saj je poleg posojila potrebnega tudi precej osebja za svetovanje o poslovnem projektu in njegovem izvajanju (mentorstvo in usposabljanje). Zaradi vsega tega so ta posojila draga, njihova marža je nizka in niso privlačna za trženje.

To pomeni, da se tovrstni posli vedno razlikujejo od tradicionalnega bančnega poslovanja, saj zaradi socialnega vključevanja posegajo na področje socialne politike. Mikrofinanciranje je smiselno v gospodarskem in družbenem smislu, saj je državnim ustanovam ugodneje, da omogočijo finančno pomoč pri prizadevanju k neodvisnosti, kot plačevati nadomestilo za brezposelnost, ljudem pa je omogočena odskočna deska v podjetništvo.

Položaj instrumenta Progress na sredini obdobja izvajanja

Na splošno lahko ocenimo, da je instrument uspešen; če bi mu zagotovili ustrezna finančna sredstva, bi lahko pokrili tudi precej višje povpraševanje. Odobrenih je bilo 13.252 mikrokreditov v vrednosti 124,6 milijona EUR, torej nekaj manj od predvidenega 142,4 milijona EUR.

Doseženih je bilo veliko ciljnih skupin, čeravno ne vse.

Zastavljeno razmerje 40 : 60 med podjetnicami in podjetniki je bilo skoraj doseženo (37 % prejemnikov je žensk), čeprav vsi kreditni posredniki niso uvedli posebnih programov za novoustanovljena podjetja za ženske. Delež podjetnic je precej višji od siceršnjega povprečja EU. Vseeno bi si bilo treba prizadevati za enako razmerje.

Po podatkih vmesnega poročila okoli 17 % vprašanih pred tem ni moglo dobiti običajnega bančnega posojila. 68 % vprašanih je povedalo, da so za posojilo zaprosili prvič, drugih 56 % pa, da nikjer drugje niso mogli dobiti posojila po podobnih pogojih. Pod nacionalnim pragom revščine je po podatkih iz ankete 43 % vprašanih – precej večji delež od povprečja EU (18,2 %). Kar 17 % jih je materialno prikrajšanih – skoraj dvakrat toliko kot povprečje EU. Instrument Progress torej dejansko znižuje prag zmožnosti za pridobitev posojila.

Učinkovitost tega instrumenta je manj očitna pri prikrajšanih skupinah in socialnem gospodarstvu. Tako je lahko tudi zato, ker se številni prosilci za posojilo iz strahu pred diskriminacijo ne želijo opredeliti kot pripadniki (etnične) manjšine. Poleg tega so lahko zbrani podatki pomanjkljivi tudi zaradi neustreznih ali premalo dodelanih kazalnikov in s tem povezanih obveznosti poročanja.

Učinkovitost socialnega gospodarstva je omejena, saj po eni strani številni kreditni posredniki niso izdelali posebnih programov za ta gospodarski model, po drugi strani pa podjetja v socialnem gospodarstvu pogosto potrebujejo več denarja, kot ga je mogoče pridobiti glede na opredelitev mikroposojila. Ta pomanjkljivost je bila očitno ugotovljena tudi v okviru programa EaSI: člen 26(c) bo socialnim podjetjem omogočil boljši dostop do financiranja. Preveriti bo treba, ali predvidena gornja meja upošteva potrebe na trgu.

O vzdržnosti ustvarjenih delovnih mest bi še težko presojali, kajti številna posojila iz instrumenta Progress so bila odobrena pred manj kot letom dni. Pomembno pa je omogočiti, da se bo dala tržna uspešnost mikropodjetij spremljati tudi po izteku posojila.

Dodelitev sredstev iz Evropskega socialnega sklada instrumentu EaSI v okviru uredbe o skupnih določbah

Posebej pomembno je, da je instrumentu EaSI mogoče dodeliti sredstva iz Evropskega socialnega sklada. V skladu s členom 38(1a) uredbe o skupnih določbah imajo organi Evropskega socialnega sklada možnost, da del finančnih sredstev iz njega dodelijo drugemu finančnemu instrumentu, kot je EaSI. Regionalna finančna sredstva iz Evropskega socialnega sklada, ki se dodelijo na primer EaSI, je treba porabiti v isti regiji.

Poseben oddelek Evropskega socialnega sklada v okviru EaSI bi moral spoštovati splošne parametre EaSI (npr. minimalni učinek vzvoda), vendar bi lahko dodali posebne pogoje (npr. določena ciljna skupina, kot so mladi posojilojemalci, ženske, invalidi).

Ta sporazum bi vključeval splošna pravila finančnega instrumenta EaSI, pa tudi pravila, določena posebej za izbrano področje. Ta posebna pravila bi lahko na primer zagotovila, da se jamstva in posojila uporabijo v korist ljudi ali podjetij v državi ali regiji, ki je zajeta v operativnem programu, in po možnosti za določen del prebivalstva, kot so mladi (omejen prispevek).

Prednost tega je, da je Komisija že izbrala pooblaščeni subjekt (Evropski investicijski sklad), prav tako pa so določeni praktično vsi parametri finančnega instrumenta.

Države članice, ki koristijo to možnost, bi imele manjše upravno breme, saj bi bil za upravljanje in nadzor sredstev pristojen Evropski investicijski sklad.

Države članice in njihove regije lahko tako povečajo zmogljivost financiranja z združevanjem sredstev EU in nacionalnih sredstev ter koristijo znanje Evropskega investicijskega sklada glede upravljanja finančnih instrumentov.

Evropski sklad za strateške naložbe in mikropodjetja

Člani odbora EMPL iz različnih političnih skupin zagovarjajo, da bi bilo treba dostop do sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe omogočiti tudi mikropodjetjem. To stališče je tu ponovno izraženo.

Sklepna ugotovitev

Mikroposojila ne delujejo samo v državah v razvoju, marveč tudi v Evropi. Gre predvsem za instrument socialne politike, s katerim damo priložnost ljudem, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Za spodbujanje malih in srednjih podjetij ter inovativnih zamisli so na voljo druge možnosti. Evropsko opredelitev mikroposojil bi bilo treba premisliti in jo prilagoditi sedanjim okoliščinam. To velja tudi za najvišji znesek posojila, ki v vseh državah EU morda ne bo zadostoval. V vseh državah članicah bi morali omogočiti, da bi mikroposojila posredovale nebančne institucije. Iz programa EaSI bi morali finančno podpreti strokovno pomoč pri oblikovanju poslovnega načrta ter preverjanje in spremljanje poslovne zamisli (usposabljanje in mentorstvo).

Na splošno priporočamo nadaljevanje programa mikrofinanciranja Progress z upoštevanjem izboljšav po programu EaSI in s pobudami iz tega poročila.

20.10.2015

MNENJE Odbora za proračunski nadzor

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress – 2013

(2015/2042(INI))

Pripravljavka mnenja: Inés Ayala Sender

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker člen 6 finančne uredbe določa, da se proračun „oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti­, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti“;

B.  ker evropski mikrofinančni instrument Progress prejema finančna sredstva EU in prispevek Evropske investicijske banke, oboje pa upravlja Evropski investicijski sklad; predvideva tudi dodatno financiranje od zasebnih vlagateljev;

C.  ker je bil instrument oblikovan za podpiranje rasti in zaposlovanja ter za boj proti socialni in finančni izključenosti;

D.  ker podjetja socialnega gospodarstva izboljšujejo zaposlitvene razmere in socialno vključenost najbolj prikrajšanih skupin in zato potrebujejo boljši dostop do financ;

E.  ker potencialni prejemniki ne poznajo dobro tega instrumenta, kar dokazuje obseg izplačane pomoči v okviru mikro kreditiranja, ki je manjši od predvidenega, zlasti v Italiji, kot je navedeno v posebnem poročilu št. 8/2915 Računskega sodišča z naslovom „Ali finančna podpora EU ustreza potrebam mikropodjetnikov?‟

F.  ker je treba mikrofinančni instrument Progress analizirati tudi s kvalitativnega in ne le s kvantitativnega vidika; in čeprav je instrument enostavneje analizirati v smislu gospodarske učinkovitosti, je treba analizirati tudi njegovo učinkovitost pri izpolnjevanju cilja socialne vključenosti ter tudi kakovost in posreden vpliv na ustvarjanje delovnih mest;

1.  ugotavlja, da so leta 2013 ukrepi v okviru mikrofinančnega instrumenta vključevali prednostna posojila in jamstva; ugotavlja tudi, da nekateri posredniki prejmejo tako jamstvo kot posojilo, vendar ta dva instrumenta vedno pokrivata različne portfelje;

2.  ugotavlja, da se od leta 2010 mikrofinančni instrument izvaja kot pilotni projekt; ugotavlja tudi, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti v smislu doseganja ranljivih skupin, kot so migranti in invalidi; predvideva pa, da so se pridobljene izkušnje upoštevale in da so bile nekatere pomanjkljivosti že odpravljene z novim instrumentom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI); pozdravlja dejstvo, da je bilo strateško vrednotenje ciljev razvito skladno s cilji strategije Evropa 2020;

3.  pozdravlja dejstvo, da so bila novemu instrumentu za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) dodeljena dodatna proračunska sredstva za mikrofinanciranje;

4.  poudarja, da je geografska pokritost mikrofinančnega instrumenta v EU še vedno omejena, zajema namreč samo 22, kmalu 23, od 28 držav članic; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za polno geografsko pokritost ter naj poišče in razčleni vzroke, zakaj nekatere države članice v instrumentu niso zajete; spodbuja Komisijo, naj širši javnosti zagotovi dovolj informacij o možnostih financiranja, ki jih omogoča ta instrument;

5.  poudarja, da postaja zagotavljanje mikrofinanciranja v EU vse pomembnejše; pozdravlja pristop na podlagi povpraševanja, ki se uporablja pri instrumentu mikrofinanciranja, saj izpolnjuje zahteve mikropodjetnikov in privablja zasebno financiranje; priporoča pa, da se potrebe prejemnikov dodatno preučijo;

6.  poziva, naj instrument upošteva dodano vrednost projektov v regijah z resnimi in stalnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, kot na primer v regijah, ki imajo nizko gostoto prebivalcev ali doživljajo odseljevanje, saj spodbujajo ustvarjanje delovnih mest v teh regijah, poleg tega pa tudi prispevajo k zadrževanju prebivalcev;

7.  pozdravlja izbirni proces ponudnikov mikrokreditov, ki je skladen s pravili in postopki Evropskega investicijskega sklada, in ponovno poziva, da bi morali ti posredniki izpolnjevati načeli odgovornega posojanja in izogibanja prezadolženosti oseb in podjetij;

8.  obžaluje, da je bil socialni in zaposlitveni učinek mikrofinančnega instrumenta le pomanjkljivo ovrednoten, zlasti podatki o podjetništvu starejših in o podpiranju manjšin; poziva Komisijo, naj od posredniških ustanov zahteva izrecno sodelovanje z manjšinskimi združenji, da bi v program dejavno pritegnili ranljive skupine, na primer ženske in manjšinske skupine; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno oceno učinka, v kateri bo preučila mikrofinančni instrument in program v okviru osi EaSI za mikrofinance in socialno podjetništvo, ki mu je sledil;

9.  pozdravlja dejstvo, da je vseh sedem instrumentov v okviru mikrofinančnega instrumenta, ki so bili do sedaj preučeni, pritegnilo dodatno zasebno financiranje; je kljub temu zaskrbljen, da je bila ciljna vrednost stopnje vzvoda pri jamstvih po podatkih iz poročila Računskega sodišča dosežena samo v enem od sedmih primerov, v dveh primerih pa ni bila dosežena;

10.  meni, da je treba objaviti delež preživelih projektov, ki se financirajo iz mikrofinančnega instrumenta, upoštevati pa bi ga bilo treba tudi pri posodabljanju evropskega kodeksa pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov; poziva Komisijo, naj zahteva, da se pri zagotavljanju pomoči obvezno navede delež preživelih projektov; poudarja, da bi bil ta podatek primeren za prihodnje ocene uspešnosti;

11.  meni, da uspeha projektov ni mogoče meriti le v smislu ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest, temveč je treba upoštevati tudi socialno komponento;

12.  ugotavlja, da je 44 % vseh podjetnikov, ki so prejeli podporo v okviru mikrofinančnega instrumenta, obstajalo samo eno leto, 56 % pa jih je še vedno obstajalo naslednje leto; poziva Komisijo, naj nadalje oceni sposobnost preživetja mikropodjetij, ki jih mikrofinančni instrument financira; poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj trajnostnega zaposlovanja prek ustreznih smernic in usposabljanj, ki naj se financirajo v okviru novega instrumenta EaSI, da bi zagotovili dolgoročni učinek;

13.  pozdravlja večjo prožnost novega programa v okviru EaSI v odziv na spreminjajoče se potrebe glede prerazporeditve sredstev med osi programa; poziva Komisijo, naj prepreči dvojno financiranje tako, da razvije jasne in pregledne sinergije med EaSI in drugimi programi in pobudami Unije;

14.  ugotavlja, da bi moral Evropski socialni sklad zagotoviti ključno financiranje za ustvarjanje podjetij, izvedljivo mikrofinanciranje in socialno podjetništvo skupaj s programi mentorstva in usposabljanja; obžaluje, da EaSI ne financira teh orodij neposredno;

15.  ugotavlja, da je bil vpliv na ustvarjanje delovnih mest manjši kot sprva pričakovano, čeprav bi bili številni prejemniki brez mikrokredita popolnoma izključeni s kreditnega trga; meni, da je manjši vpliv na ustvarjanje delovnih mest lahko posledica dejstva, da je uvajanje sovpadlo z veliko gospodarsko krizo, ki je vplivala na kreditni trg in na podatke o zaposlenosti; ugotavlja pa, da je mikrofinančni instrument znatno prispeval k ohranjanju delovnih mest; upošteva, da bo to vprašanje obravnaval novi, prožnejši instrument EaSI;

16.  obžaluje, da je bilo toliko vlog za mikrofinanciranje zavrnjenih (skoraj 2000 vlog je bilo zavrnjenih predvsem zaradi prezadolženosti oseb in podjetij) in da na mikrofinančnem trgu kljub vse številnejšim mikroposojevalcem še vedno vlada vrzel; poziva Komisijo, naj opravi natančnejšo študijo razlogov za to zavračanje in poišče možne rešitve;

17.  poudarja, da je mikrofinančni instrument še posebej pomemben v kriznih časih, saj brezposelnim in prikrajšanim omogoča dostop do financiranja; poudarja, da lahko glede na aktualno krizo na področju migracij in azila, predvsem mikrofinanciranje deluje kot osnovna podpora beguncem in migrantom, ki vstopajo na trg delovne sile v EU;

18.  poziva Komisijo, naj begunce in prosilce za azil prizna kot ciljno skupino;

19.  poziva Komisijo, naj okrepi pobude in razpoložljiva sredstva za dodeljevanje mikrokreditov inovativnim zagonskim podjetjem, ki jih vodijo mladi, da bi podprli podjetništvo pri mladih ter visokotehnološke, znanstvene in socialne inovacije v času gospodarske krize in težavnega dostopa do posojil; poudarja tudi, da morajo države članice zmanjšati birokracijo za podjetnike, da bi imeli dostop do sredstev, ki jim jih je EU dala na razpolago;

20.  poziva Komisijo, naj poveča proračun instrumenta InnovFin v okviru programa Obzorje 2020, zlasti pa sredstva, s katerimi razpolaga mikrofinančni produkt InnovFin jamstvo za MSP;

21.  obžaluje, da so podatki o uporabi posojil in garancij v okviru mikrofinančnega instrumenta razdrobljeni in nepopolni ter ne vsebujejo natančnih podatkov o zaposlitvenem statusu končnih prejemnikov, čeprav je Računsko sodišče ugotovilo, da je poročanje skladno z zahtevami sklepa o ustanovitvi mikrofinančnega instrumenta;

22.  pozdravlja, da so del programa EaSI tudi socialne inovacije, zlasti spodbujanje podjetij socialnega gospodarstva;

23.  obžaluje, da številne vloge za instrument niso bile popolne in jih Komisija ni mogla odobriti; poziva Komisijo, naj oceni vzroke za ta neuspeh (na primer pomanjkljive informacije, premajhna dostopnost ali upravno breme, ki bi ga bilo treba zmanjšati); poziva Komisijo, naj se hitro loti reševanja tega problema.

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi več oglaševanja in informacij o mikrofinančnem instrumentu in o tem, kako do njega dostopati, pa tudi, naj poenostavi postopek in zagotovi, da bodo dogovori med mikrofinančnimi posredniki in EIF prožnejši in bolj razumljivi, da bi manjšim posrednikom omogočili hitrejši dostop do trga;

25.  meni, da je poročilo Komisije o izvajanju evropskega mikrofinančnega instrumenta za leto 2013 zelo splošno in vsebuje premalo podrobnosti o njegovem izvajanju;

26.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bosta mikrofinančni instrument in instrument EaSI še naprej prispevala k dodani vrednosti in prepoznavnosti EU;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	19.10.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Verónica Lope Fontagné, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Richard Ashworth, Gerben-Jan Gerbrandy, Brian Hayes, Karin Kadenbach, Barbara Kappel, Marian-Jean Marinescu, Julia Pitera, Patricija Šulin, Marco Zanni
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andrejs Mamikins

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	10.11.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Thomas Händel, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Dominique Martin, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Ulla Tørnæs, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Tim Aker, Georges Bach, Amjad Bashir, Lynn Boylan, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Joachim Schuster, Michaela Šojdrová, Ivo Vajgl, Flavio Zanonato
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sorin Moisă

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

49	+
ALDE ECR EFDD ENF GUE/NGL PPE     S&D     Verts/ALE	Enrique Calvet Chambon, António Marinho e Pinto, Yana Toom, Ulla Tørnæs, Ivo Vajgl, Renate Weber Amjad Bashir, Arne Gericke, Zdzisław Krasnodębski, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská Laura Agea, Tiziana Beghin Mara Bizzotto Lynn Boylan, Tania González Peñas, Thomas Händel, Kostadinka Kuneva, Inês Cristina Zuber Georges Bach, David Casa, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Michaela Šojdrová Guillaume Balas, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Sorin Moisă, Joachim Schuster, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato Tatjana Ždanoka

2	-
EFDD ENF	Tim Aker Dominique Martin

1	0
NI	Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=fr&pubId=7760
• [2]  http://bookshop.europa.eu/fr/study-on-imperfections-in-the-area-of-microfinance-and-options-how-to-address-them-through-an-eu-financial-instrument-pbKE0214424/?CatalogCategoryID=ZjsKABstHnIAAAEjH5EY4e5L
• [3]  UL L 347, 20.12.2013, str. 238.
• [4]  UL L 87, 7.4.2010, str. 2.
• [5]  UL C 117 E, 6.5.2010, str. 85.
• [6]  http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/547555/EPRS_IDA(2015)547555_EN.pdf
• [7]  Vmesna ocena izvajanja evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress
• [8]  UREDBA (EU) št. 1303/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
  z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 UL L 347, 20.12.2013, str. 320.