Poročilo - A8-0168/2016Poročilo
A8-0168/2016
Evropski parlament

POROČILO o virtualnih valutah

3.5.2016 - (2016/2007(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Jakob von Weizsäcker

Postopek : 2016/2007(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0168/2016
Predložena besedila :
A8-0168/2016
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o virtualnih valutah

(2016/2007(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dokumenta Banke za mednarodne poravnave o digitalnih valutah iz novembra 2015[1],

–  ob upoštevanju publikacije banke Bank of England o ekonomiki digitalnih valut (3. četrtletje 2014)[2],

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa o virtualnih valutah iz junija 2014[3],

–  ob upoštevanju analize sistemov virtualnih valut, ki jo je Evropska centralna banka objavila februarja 2015[4],

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za okrepitev boja proti financiranju terorizma z dne 2. februarja 2016[5],

–  ob upoštevanju študije Komisije o primanjkljaju DDV v EU iz maja 2015[6],

–  ob upoštevanju študije Skupnega raziskovalnega središča Komisije o digitalni agendi virtualnih valut[7],

–  ob upoštevanju smernic projektne skupine za finančno ukrepanje za pristop do virtualnih valut na podlagi tveganja z junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o boju proti financiranju terorizma z dne 12. februarja 2016[8],

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zvezi z obravnavo DDV pri menjavi virtualne valute (C-264/14)[9] ter mnenja generalne pravobranilke Kokott, predstavljenih 16. julija 2015[10],

–  ob upoštevanju posvetovanja z organom ESMA o naložbah z uporabo virtualne valute ali tehnologije distribuirane knjige transakcij iz julija 2015[11],

–  ob upoštevanju poročila službe EPRS o trgu, ekonomiki in ureditvi digitalne valute bitcoin[12],

–  ob upoštevanju poročila Europola o spremembah v načinu delovanja terorističnih napadov Islamske države z dne 18. januarja 2016[13],

–  ob upoštevanju Evropskega bančnega organa o virtualnih valutah iz junija 2014[14],

–  ob upoštevanju študije OECD o vprašanju digitalne valute bitcoin – gotovina ali tehnologija za prenos brez zaupanja?[15],

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo Mednarodnega denarnega sklada o virtualnih valutah in širšem okviru iz januarja 2016[16],

–  ob upoštevanju poročila glavnega znanstvenega svetovalca vladnega urada Združenega kraljestva za znanost o tehnologiji distribuirane knjige transakcij: onkraj blokovne verige, iz 2016[17],

–  ob upoštevanju predstavitve Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o virtualnih valutah z dne 25. januarja 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0168/2016),

A.  ker še ni splošno sprejete opredelitve za virtualno valuto, občasno imenovano tudi digitalna gotovina, in jo Evropski bančni organ obravnava kot digitalno predstavitev vrednosti, ki je ni izdala centralna banka ali javni organ in ni nujno vezana na knjižni denar brez kritja, vendar jo fizične ali pravne osebe uporabljajo kot plačilno sredstvo in jo je mogoče prenašati, hraniti ali z njo elektronsko trgovati; ker virtualne valute temeljijo zlasti na tehnologiji distribuirane knjige transakcij (tehnologije DLT), ki je tehnološka osnova za več kot 600 sistemov virtualnih valut[18], ki lajšajo medsebojno izmenjavo in med katerimi je najvidnejša bitcoin; ker je bil ta prvič uporabljen leta 2009 in ima med virtualnimi valutami, ki temeljijo na tehnologiji DLT, skoraj 90-odstotni tržni delež, pri čemer tržna vrednost neplačanih bitcoinov znaša približno 5 milijard EUR[19] in s tem še ni dosegla sistemskih razsežnosti;

B.  ker tehnologija DLT zajema decentralizirane zbirke podatkov z različnimi ravnmi zaupanja in odpornosti, omogoča hitro obdelavo velikega števila transakcij in ima zmogljivost za velike spremembe ne le na področju virtualnih valut, temveč tudi v širši finančni tehnologiji, kjer bi se lahko prvenstveno uporabila v kliringu in poravnavah, poleg področja financ pa jo je mogoče uporabiti tudi pri dokazovanju identitete in lastnine;

C.  ker so naložbe v tehnologijo DLT sestavni del tekočega inovacijskega cikla finančnih tehnologij in so do danes presegle milijardo evrov, tako od naložb tveganega kapitala kot naložb podjetij[20];

Priložnosti in tveganja virtualnih valut in tehnologije DLT v hitro razvijajočem se tehnološkem okolju plačil

1.  poudarja, da lahko virtualne valute in tehnologija DLT pozitivno prispevajo k blaginji državljanov in gospodarskemu razvoju, tudi v finančnem sektorju, tako da se:

a)  znižajo transakcijski in operativni stroški za plačila in zlasti čezmejni prenos sredstev, verjetno precej pod 1 % v primerjavi z običajnimi 2 % – 4 % za spletne plačilne sisteme[21], ter v povprečju za več kot 7 % za čezmejni prenos nakazil[22], s čimer bi po optimistični oceni lahko zmanjšali skupne globalne stroške nakazil tudi za 20 milijard EUR;

b)  bolj na splošno zmanjšajo stroški dostopa do financiranja tudi brez tradicionalnega bančnega računa, kar bi bil velik prispevek k finančni vključenosti in doseganju cilja „5x5“, ki sta ga zastavila G20 in G8[23];

c)  poveča odpornost in – odvisno od zgradbe sistema – hitrost plačilnih sistemov ter trgovine z blagom in storitvami na podlagi privzete decentralizirane strukture tehnologije DLT, ki bi lahko zanesljivo delovala naprej, tudi če pride do okvar ali vdora na delu njenega omrežja;

d)  omogoči vzpostavitev sistemov, ki bodo združevali preprosto uporabo, nizke transakcijske in operativne stroške in visoko raven zasebnosti, vendar brez popolne anonimnosti, tako da je mogoče transakcijam v primeru prekrškov do neke mere slediti in povečati preglednost za udeležence na trgu;

e)  ti sistemi uporabijo za razvoj varnih spletnih rešitev za mikroplačila, pri katerih se spoštuje zasebnost posameznikov, s čimer bi lahko potencialno nadomestili nekatere od obstoječih spletnih poslovnih modelov, ki so pomemben izziv za zasebnost posameznikov;

f)  potencialno omogoči združitev različnih vrst tradicionalnih in inovativnih plačilnih mehanizmov, od kreditnih kartic do mobilnih rešitev, v eno samo varno in uporabniku prijazno aplikacijo, ki bi lahko pospešila nekatere vidike e-trgovine v Evropi in poglobila enotni trg;

2.  ugotavlja, da virtualne valute in sistemi tehnologije DLT vključujejo tveganja, ki jih je treba ustrezno obravnavati, da bi se njihova verodostojnost povečala tudi v sedanjih okoliščinah, to so:

a)  neobstoj prožnih, a odpornih in zanesljivih struktur upravljanja ali prave opredelitve teh struktur, zlasti za nekatere aplikacije na osnovi tehnologije DLT, kot je bitcoin, kar povzroča negotovost in težave v zvezi z varstvom potrošnikov ali – širše – uporabnikov, zlasti v primeru izzivov, ki jih prvotni razvijalci programske opreme niso predvideli;

b)  velika nestanovitnost virtualnih valut in možnosti za špekulativne balone ter pomanjkanje tradicionalnih oblik regulativnega nadzora, varoval in zaščite, vprašanja, ki so poseben izziv za potrošnike;

c)  včasih omejena zmogljivost regulativnih organov na področju novih tehnologij, zaradi česar je občasno težko pravočasno določiti ustrezne zaščitne ukrepe, da bi zagotovili pravilno in zanesljivo delovanje aplikacij na osnovi tehnologije DLT, preden ali ko njihova uporaba tako naraste, da postanejo sistemsko pomembne;

d)  pravna negotovost glede novih aplikacij na osnovi tehnologije DLT;

e)  poraba energije za obtok nekaterih virtualnih valut, za katero je bilo v primeru bitcoina po poročilu glavnega znanstvenega svetovalca britanske vlade o tehnologiji DLT ocenjeno, da presega 1 GW, zaradi česar bi bile potrebne naložbe v raziskave in podporo učinkovitejših oblik mehanizmov za preverjanje transakcij;

f)  pomanjkanje dovolj pregledne in lahko dostopne tehnične dokumentacije o delovanju določenih virtualnih valut in drugih sistemov tehnologije DLT;

g)  morebitni izvor finančne nestabilnosti, ki bi jo lahko povezali z izvedenimi finančnimi instrumenti zaradi slabo razumljenih lastnosti virtualnih valut;

h)  morebitne dolgoročne omejitve učinkovitosti monetarne politike v prihodnosti, če bi sisteme virtualnih valut široko uporabljali kot nadomestilo za uradni knjižni denar brez kritja;

i)  potencial za transakcije na črnem trgu, pranje denarja, financiranje terorizma[24], davčne goljufije in izogibanje davkom ter druga kazniva dejanja, ki temeljijo na „psevdonimnosti“ in „storitvah mešanja“, ki jih nudijo nekatere tovrstne storitve, in decentraliziran značaj virtualnih valut, ob upoštevanju, da je sledljivost gotovinske transakcije običajno še precej nižja;

3.  meni, da bo za obravnavanje teh tveganj potrebna okrepljena regulativna zmogljivost, vključno s tehničnim znanjem, in oblikovanje trdnega pravnega okvira, ki bo šel v korak z inovacijami in s katerim se bo mogoče pravočasno in ustrezno odzvati, če in ko bo uporaba nekaterih aplikacij na osnovi tehnologije DLT postala sistemsko pomembna;

4.  vendar poudarja, da se uredba, če bi bila zelo hitro sprejeta, ne bi mogla prilagoditi dejanskemu stanju, ki se še vedno nenehno spreminja, in bi lahko javnosti dali napačno sporočilo o prednostih ali varnosti virtualnih valut;

Uporaba tehnologije DLT na drugih področjih razen plačil

5.  ugotavlja, da je zaradi zmogljivosti tehnologije DLT, da se podatkovni procesi pospešijo, decentralizirajo, avtomatizirajo in standardizirajo po nižji ceni mogoče temeljito spremeniti način prenosa sredstev in knjigovodstva, kar bi vplivalo tako na zasebni kot na javni sektor, na slednjega v treh razsežnostih: kot ponudnika storitev, nadzornika in zakonodajalca;

6.  poudarja, da kliring, poravnava in drugi postopki upravljanja po transakciji trenutno stanejo finančno industrijo več kot 50 milijard EUR letno[25] in da so prav ti, pa tudi postopki bank za uskladitev računov, področja, ki bi jih lahko z uporabo tehnologije DLT preoblikovali v smislu učinkovitosti, hitrosti in odpornosti, kar pa bi prineslo tudi nove regulativne izzive;

7.  poudarja, da so akterji v zasebnem sektorju v zvezi s tem uvedli več pobud, in poziva pristojne oblasti, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, naj te pobude spremljajo;

8.  poleg tega ugotavlja, da bi lahko tehnologijo DLT uporabili za povečanje izmenjave podatkov, preglednosti in zaupanja, ne le med vlado in državljani, temveč tudi med zasebnim sektorjem in strankami;

9.  priznava, da se potencial tehnologije DLT še razvija in daleč presega finančni sektor, na primer na področjih, kot so množično financiranje s šifriranimi sredstvi (ang. crypto-equity crowdfunding), mediacijske storitve v sporih, zlasti v finančnem in pravosodnem sektorju, ter potencial pametnih pogodb v povezavi z digitalnim podpisom, aplikacije, ki omogočajo večje varstvo podatkov in sinergije z razvojem interneta stvari;

10.  poudarja dinamiko, ki jo v poslovnem okolju ustvarjajo tehnologije blokovnih verig, ter njihov potencial za dolgoročne spremembe v realnem gospodarstvu;

11.  priznava, da lahko tehnologija DLT pomaga vladam pri zmanjševanju pranja denarja, goljufij in korupcije;

12.  spodbuja vladne agencije, naj po ustreznih analizah učinka preizkusijo sisteme tehnologije DLT, da bi se izboljšalo zagotavljanje storitev državljanom in rešitve e-uprave, ob tem pa spoštovala pravila EU o varstvu podatkov; spodbuja vladne agencije, naj preprečujejo učinke vezave, ki bi jih lahko povezovali z vezanostjo na zasebne sisteme tehnologije DLT; posebej priznava potencial tehnologije DLT za izboljšave na področju zemljiškoknjižnih sistemov;

13.  priporoča, naj vladne agencije in pristojni organi, zadolženi za analizo velikih količin podatkov, preučijo uporabo nadzora nad tehnologijo DLT v realnem času in orodij za poročanje v okviru agende RegTech v finančnem sektorju in zunaj njega, tudi zato, da bi zmanjšali vsaj znatne razlike med DDV v Uniji[26];

Pametna pravna ureditev za spodbujanje inovacij in zaščito celovitosti

14.  poziva k sorazmernemu regulativnemu pristopu na ravni EU, da ne bi zavrli inovativnosti ali dodajali nepotrebnih stroškov v zgodnji fazi, hkrati pa je treba resno upoštevati regulativne izzive, ki bi lahko nastali zaradi široke uporabe virtualnih valut in tehnologije DLT;

15.  opozarja na podobnosti med tehnologijo DLT, ki temelji na množici vozlišč, ki so povezana v sistem in imajo skupno zbirko podatkov, ter svetovnim spletom, pojmovanim kot globalna množica virov, logično povezanih prek hiperpovezav; ugotavlja, da tako tehnologija DLT kot svetovni splet temeljita na internetu, globalnem sistemu povezanih osrednjih, osebnih in brezžičnih računalniških omrežij;

16.  opozarja, da internet kljub poskusom, da bi uveljavili pristop z več deležniki, še vedno upravlja nacionalna agencija za telekomunikacije in informacije, ki spada pod Ministrstvo ZDA za trgovino;

17.  pozdravlja ustanovitev dinamične koalicije za tehnologije na področju blokovne verige (blockchain) v okviru foruma o upravljanju interneta ter poziva Komisijo, naj spodbuja skupne in vključujoče upravljanje tehnologije DLT, da bi preprečili težave, ki so nastale ob razvoju interneta;

18.  poudarja, da bi lahko ključna zakonodaja EU, kot so EMIR, uredba o CSD, direktiva o dokončnosti poravnave, MiFID/MiFIR, KNPVP in direktiva o upravljavcih skladov alternativnih naložb, tvorila regulativni okvir v skladu z opravljenimi dejavnostmi, ne glede na osnovno tehnologijo, celo če se bodo virtualne valute in aplikacije na osnovi tehnologije DLT razširile na nove trge in prevzele nove dejavnosti; vendar opozarja, da bi lahko bila potrebna bolj prilagojena zakonodaja;

19.  pozdravlja predloge Komisije za vključitev platforme za izmenjavo virtualnih valut v direktivo o preprečevanju pranja denarja, da bi odpravili anonimnost, povezano s temi platformami; pričakuje, da bodo vsi tozadevni predlogi ciljni in bodo temeljili na obsežni analizi tveganj, povezanih z virtualnimi valutami, ter podrobno oceno učinka;

20.  priporoča Komisiji, naj opravi celovito analizo virtualnih valut in na podlagi te ocene razmisli o tem, da bi po potrebi spremenila veljavno zakonodajo EU o plačilih, vključno z direktivo o plačilnih računih, direktivo o plačilnih storitvah in direktivo o elektronskem denarju, glede na nove možnosti, ki jih ponuja novi tehnološki razvoj, vključno z virtualnimi valutami in tehnologijo DLT, da bi dodatno okrepili konkurenčnost in znižali stroške transakcij, tudi s povečano interoperabilnostjo in morda celo s spodbujanjem splošne in nelastniške elektronske denarnice;

21.  opozarja, da je bilo v Evropi več virtualnih in lokalnih valut nenazadnje ustvarjenih kot odziv na finančno krizo in z njo povezanimi problemi kreditnega krča; poziva, naj se v vseh prihodnjih zakonodajnih predlogih nameni posebna pozornost opredelitvam virtualnih valut, da bi primerno upoštevali obstoj „lokalnih valut“ nepridobitnega značaja, ki imajo pogosto omejeno nadomestljivost ter zagotavljajo pomembne družbene in okoljske koristi, in se izognili nesorazmerni ureditvi tega področja, dokler se s tem ne izogiba obdavčenju ali ga zaobide;

22.  poziva k vzpostavitvi horizontalne projektne skupine za tehnologijo DLT, ki bi jo vodila Komisija, sestavljali pa tehničnih in zakonodajni strokovnjaki in ki bi:

i)  zagotavljala potrebno tehnično in zakonodajno strokovno znanje v različnih sektorjih ustreznih aplikacij na osnovi tehnologije DLT, združevala deležnike in podpirala ustrezne javne akterje na ravni EU in držav članic pri njihovih prizadevanjih, da nadzorujejo uporabo tehnologije DLT na evropski in svetovni ravni;

ii)  spodbujali ozaveščenost ter preučevali koristi in tveganja aplikacij tehnologije DLT, tudi za končne uporabnike, da bi čim bolje izkoristili njihove zmogljivosti, tudi z opredelitvijo niza najpomembnejših lastnosti sistemov tehnologije DLT, ki služijo splošnemu interesu, kot so nelastniški odprti standardi, ali z opredelitvijo standardov najboljše prakse, ko se ti standardi pojavijo;

iii) podpirali pravočasen, utemeljen in sorazmeren odziv na nove priložnosti in izzive, ki se bodo pojavili z uvedbo pomembnih aplikacij na osnovi tehnologije DLT, na primer s časovnim načrtom bodočih ukrepov na ravni EU in držav članic, ki bi vključeval oceno obstoječe evropske pravne ureditve, da bi jo po potrebi posodobili zaradi pomembne in sistemske uporabe tehnologije DLT, pri tem pa obravnavali tudi varstvo potrošnikov in sistemske izzive;

iv) razvijali teste izjemnih situacij za vse pomembne vidike virtualnih valut in drugih sistemov tehnologije DLT, ki dosegajo tako raven uporabe, da postanejo sistemsko pomembni za stabilnost;

23.  poudarja, da so pri uporabi virtualnih valut pomembni ozaveščenost potrošnikov, preglednost in zaupanje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in panogo virtualnih valut oblikuje smernice, da bi obstoječim in prihodnjim uporabnikom teh valut zagotovili pravilne, jasne in celovite informacije, tako da se bodo lahko ozaveščeno odločali, s tem pa se bo okrepila preglednost sistemov virtualnih valut v zvezi s tem, kako so organizirani in vodeni in kako se z vidika varstva potrošnikov razlikujejo od reguliranih in nadzorovanih plačilnih sistemov;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Sedem let po uvedbi valute bitcoin, prve in najpomembnejše virtualne valute, je postalo jasno, da bo inovacija, na kateri bitcoin temelji, tako imenovana tehnologija distribuirane knjige transakcij (tehnologija DLT), močno vplivala na finančni sektor in širše. Ta tehnologija načeloma omogoča decentralizirano, hitro, odporno in precej varno beleženje kakršne koli transakcije skupaj z zgodovino preteklih transakcij v „distribuirano knjigo transakcij“. Naložbe v tehnologijo DLT strmo naraščajo in nekatere aplikacije bi lahko hitro postale sistemske. Čeprav še obstaja nekaj vprašanj v zvezi z obsegom teh tehnoloških sprememb, prihaja to prvo poročilo Evropskega parlamenta o virtualnih valutah in tehnologiji DLT zaradi znatnih priložnosti in nezanemarljivih tveganj ob pravem času.

Hitro razvijajoče se tehnološko okolje

Glavne priložnosti virtualnih valut in tehnologije DLT na področju plačil se nanašajo na zmanjšanje stroškov transakcij in enostavnost uporabe, hkrati pa zagotavljajo odpornost in različne ravni varovanja zasebnosti. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so stroški transakcij za plačila še vedno presenetljivo visoki. V povprečju se več kot sedem odstotkov čezmejnih nakazil porabi za stroške prenosa, skupini G20 in G8 pa sta se zavezali, da bosta to število bistveno zmanjšali. Konkurenčnejše stroške transakcij je mogoče doseči tudi znotraj enotnega trga. Srednjeročno bi lahko dodatno okrepili konkurenco z uvedbo enotne nelastniške in interoperabilne denarnice.

Vendar pa se bo velik del potenciala tehnologije DLT verjetno uporabljal zunaj plačilnega sektorja. Upravljanje po transakciji, kot je omenjeno v poročilu, je eden od očitnih primerov uporabe tehnologije DLT v zasebnem sektorju. Širše gledano se lahko aplikacije pojavijo zlasti na področjih, kjer so pomembni zanesljivost, dokazilo o identiteti in lastništvu ter standardizacija: pametne pogodbe, prenos pravic intelektualne lastnine, upravljanje dobavne verige in številne vladne službe. V okviru agende RegTech bi bilo treba na primer preučiti potencialno uporabo tehnologije DLT za zmanjšanje primanjkljaja DDV, ki trenutno znaša 168 milijard EUR[1].

Podobno kot priložnosti se bodo s širšo uporabo omenjenih tehnologij pokazala tudi tveganja, povezana z virtualnimi valutami in tehnologijo DLT. Nekatera pomembna tveganja so že postala očitna, npr. zlorabe nekaterih aplikacij za kazniva dejanja, tudi za pranje denarja in financiranje terorizma[2]. Poleg tega se bo tehnologija DLT verjetno uporabljala na številnih sistemskih področjih, za katera bo treba zagotoviti ustrezno delovanje in odpornost na podlagi dobrega upravljanja in nadzornih struktur. Hkrati bo na vrsti področij verjetno prihajalo do težav v zvezi z varstvom potrošnikov.

Pametna pravna ureditev za tehnologijo DLT

Bistveno za pametno pravno ureditev v takšnih okoliščinah dinamičnih inovacij je, da regulator razvije zadostne zmogljivosti, vključno s strokovnim znanjem. Preprečiti je treba preventivno in strogo ureditev, ki bi zavrla rast. Vendar pa takšne pametne regulativne ureditve na podlagi analitične odličnosti in sorazmernosti ne smemo zamenjati z blago ureditvijo: hitri in močni regulativni ukrepi morajo biti del svežnja ukrepov za obravnavo tveganj, preden postanejo sistemska, če in ko je to potrebno. Za zagotovitev regulativne zmogljivosti, potrebne za ta pristop, poročevalka poziva, da se pod vodstvom Komisije ustanovi horizontalna projektna skupina za tehnologijo DLT.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (21.4.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o virtualnih valutah
(2016/2007(INI))

Pripravljavka mnenja: Ulrike Trebesius

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da se panoga in tehnologija virtualnih valut šele začenjata razvijati;

2.  poudarja, da sta panoga in tehnologija virtualnih valut inovativni tehnologiji, ki se ne razvijata na podlagi obstoječe infrastrukture;

3.  priznava, da bi virtualne valute in z njimi povezana tehnologija lahko prinesle koristi za potrošnike, podjetja, dobrodelne organizacije in gospodarstvo na splošno – med drugim večjo hitrost in učinkovitost ter manjše stroške pri plačilih in prenosih, zlasti čezmejnih, in da bi lahko spodbujale finančno vključenost ter poslovnemu sektorju in malim in srednjim podjetjem olajšale dostop do financiranja in finančnih sredstev; ugotavlja tudi, da virtualne valute in tehnologija distribuirane knjige transakcij pozitivno prispevajo k uporabi mikroplačil pri spletnih nakupih blaga in jo olajšujejo;

4.  poudarja, da so virtualne valute razen gotovine edino plačilno sredstvo, ki omogoča poravnavo v realnem času (prejemnik ob plačilu dobi 100 % sredstev);

5.  poudarja, da je pomembno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje po vsej Evropi, da bi se lahko sprostil in v celoti razvil dragocen potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij, saj se ta lahko uporablja na številnih inovativnih področjih in v celi vrsti panog in storitev, na primer za pametne pogodbe, množično financiranje s šifriranimi sredstvi (ang. crypto-equity crowdfunding) in mediacijske storitve v sporih, zlasti v finančnem in pravosodnem sektorju; poleg tega spodbuja javne organe, naj ovrednotijo prednosti teh inovativnih tehnologij in raziščejo možnosti za njihovo uporabo na drugih področjih, da bi državljanom EU zagotovili boljše, hitrejše in učinkovitejše storitve;

6.  priznava, da bi lahko virtualne valute predstavljale tveganje v povezavi s kriminalnimi dejavnostmi, kot so financiranje terorizma, pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje, pa tudi v povezavi z drugimi možnimi nezakonitimi dejavnostmi in izzivi; ugotavlja pa, da je le malo dokazov, da bi se virtualne valute široko uporabljale kot plačilno sredstvo za kriminalne dejavnosti, in da je sledljivost pri gotovinskih plačilih dosti manjša kot pri virtualnih valutah;

7.  poudarja, da so imetniki virtualnih valut izpostavljeni nezakonitim dejavnostim in izzivom, kot so prevare, kraja virtualne valute, računalniški vdori, nepravilno delovanje programske in strojne opreme, goljufije in goljufive sheme, goljufive pretveze ali lažno prikazovanje; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven varoval in učinkovitih pravnih sredstev za potrošnike, ki bi lahko bili izpostavljeni katerim od omenjenih tveganj, povezanih z uporabo virtualnih valut;

8.  priznava, da bi lahko uporaba virtualnih valut, ki niso nacionalna ali tuja valuta, kot alternativne možnosti knjižnemu denarju brez kritja, prinesla tveganja za finančni sistem, in sicer tako v regulativnem smislu kot glede nadzora in varnosti trga, pomenila pa bi lahko tudi tveganja in grožnjo za finančno celovitost in učinkovito finančno regulacijo; poudarja, da bi se lahko tveganje za finančno stabilnost povečalo, ko se bodo virtualne valute bolj razširile;

9.  ugotavlja, da lahko osebe, ki želijo zavarovati svoje premoženje, uporabljajo neodvisne valute, kot je bitcoin, v obdobjih nizkih obrestnih mer ali kot „varen pristan“ v času gospodarske negotovosti;

10.  ugotavlja, da so bila v preteklosti opažena znatna nihanja deviznih tečajev nekaterih virtualnih valut in da za potrošnike pri uporabi virtualnih valut obstajajo potencialna tveganja; poudarja, da v EU ne obstaja posebna regulativna zaščita, ki bi potrošnike varovala pred finančnimi izgubami, če bi platforma za menjavo ali hranjenje virtualnih valut propadla ali nehala poslovati; ugotavlja, da so lahko virtualne valute listinjene s temeljnimi sredstvi; poudarja, da je treba pri uporabi virtualnih valut zaščititi potrošnike in zlasti poskrbeti za kibernetsko varnost, ustrezne uporabljene logaritme, kontaktne osebe in kontaktne podatke v primeru poizvedb ali težav ter jasne in lahko razumljive pogoje poslovanja z nedvoumno izjavo o tveganjih in o tem, da za virtualne valute in njihovo vrednost nujno ne jamči nobena banka ali država; poudarja, da bi morala podjetja v sektorju virtualnih valut obveščati o teh potencialnih težavah;

11.  priznava, da je težko in nezanesljivo predvidevati, kako se bodo virtualne valute razvijale, in določati morebitne posebne dolgoročne odzive politike, ne da bi ovirali inovativnost; poziva Komisijo, naj oblikuje skladno in celostno strategijo na ravni EU, s katero bi lahko ugotovili prednosti in tveganja virtualnih valut in z njimi povezanih tehnologij ter določili morebitne posebne dolgoročne odzive politike, pri čemer naj upošteva, da je treba preprečiti drobljenje in izkrivljanje enotnega trga, spoštovati načelo boljšega pravnega urejanja, spodbujati finančne in tehnološke inovacije ter sodelovati z ustreznimi deležniki in podjetji za virtualne valute, da bi EU ostala privlačna lokacija za raziskave in razvoj na tem področju ter za delovanje teh tehnologij; poudarja, da sta velikega pomena stalno spremljanje in analiza, kako se virtualne valute razvijajo in katere izzive za politiko prinašajo; predlaga, naj projektna skupina pod vodstvom Komisije zagotovi podporo ustreznim javnim in zasebnim akterjem, obenem pa naj pri tehnologiji virtualnih valut in uporabi tehnologije distribuirane knjige transakcij ovrednoti in analizira potencialne razvojne poti; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost algoritmom, uporabljenim pri virtualnih valutah, in oceni njihovo varnost;

12.  poziva Komisijo, naj upošteva prispevek virtualnih valut in tehnologije distribuirane knjige transakcij v vseh sektorjih, vključno z njihovo vlogo pri razvoju digitalnega enotnega trga, da bi zagotovili, da bodo zakonita podjetja v sektorju virtualnih valut lahko uspevala;

13.  priznava, da je razvoj učinkovitih regulativnih odzivov na razvoj virtualnih valut še vedno v zgodnji in občutljivi fazi; poudarja, da so regulativni organi na nekaterih področjih znatno napredovali pri razvoju učinkovitega odzivanja; zaveda pa se, da je treba še veliko postoriti, preden bodo vzpostavljeni učinkoviti okviri za regulacijo virtualnih valut, ki bo varovala pred tveganji, ne bo pa onemogočala finančnih in tehnoloških inovacij;

14.  poudarja, da so pri uporabi virtualnih valut pomembni ozaveščenost potrošnikov, preglednost in zaupanje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in panogo virtualnih valut oblikuje smernice, da bi obstoječim in prihodnjim uporabnikom teh valut zagotovili pravilne, jasne in celovite informacije, tako da se bodo lahko informirano odločali, s tem pa se bo okrepila preglednost sistemov virtualnih valut v zvezi s tem, kako so organizirani in vodeni in kako se z vidika varstva potrošnikov razlikujejo od reguliranih in nadzorovanih plačilnih sistemov; poziva panogo virtualnih valut, naj v sodelovanju s Komisijo in državami članicami razmisli o uporabi ustreznih zahtev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v mednarodnih standardih, za konvertibilne menjalnice virtualnih valut in za vse druge vrste institucij, ki delujejo kot vozlišča, kjer se konvertibilne dejavnosti virtualnih valut križajo z reguliranim finančnim sistemom knjižnega denarja brez kritja, poleg tega pa poziva Komisijo, naj ovrednoti in preuči možnost, da bi področje uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja razširili in vanjo vključili menjalne platforme za virtualne valute.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Nicola Danti, Dennis de Jong, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Marlene Mizzi, Robert Rochefort, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, João Pimenta Lopes, Julia Reda, Ulrike Trebesius, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georg Mayer

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Philippe De Backer, Mady Delvaux, Ashley Fox, Marian Harkin, Ian Hudghton, Sophia in ‘t Veld, Syed Kamall, Krišjānis Kariņš, Paloma López Bermejo, Emmanuel Maurel, Siôn Simon, Romana Tomc

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Virginie Rozière
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov