Postopek : 2015/2259(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0237/2016

Predložena besedila :

A8-0237/2016

Razprave :

PV 05/10/2016 - 21

Glasovanja :

PV 06/10/2016 - 5.7

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0384

POROČILO     
PDF 601kWORD 147k
18. julij 2016
PE 575.317v02-00 A8-0237/2016

o izvajanju uredbe o materialih, namenjenih za stik z živili (Uredba (ES) št. 1935/2004)

(2015/2259(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Christel Schaldemose

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju uredbe o materialih, namenjenih za stik z živili (Uredba (ES) št. 1935/2004)

(2015/2259(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili(3),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1935/2004 o materialih, namenjenih za stik z živili, ki jo je maja 2016 izvedel generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve(4),

–  ob upoštevanju zbornika z delavnice „Food Contact Materials – How to Ensure Food Safety and Technological Innovation in the Future?“ (Materiali, namenjeni za stik z živili – kako v prihodnosti zagotoviti varnost hrane in tehnološke inovacije?), ki je potekala 26. januarja 2016 v Evropskem parlamentu(5),

–  ob upoštevanju študije Komisije z naslovom State of Art Report on Mixture Toxicity (Poročilo o trenutnem stanju na področju toksičnosti mešanic)(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu z naslovom Učinki kombinacij kemikalij – Mešanice kemikalij (COM(2012)0252),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta ministrov za okolje z dne 22. decembra 2009 o učinkih kombinacij kemikalij(7),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, v katerem je med drugim ugotovljeno, da mora EU obravnavati skupne učinke kemikalij in vprašanja varnosti glede endokrinih motilcev v vsej ustrezni zakonodaji Unije(8),

–  ob upoštevanju ocene z naslovom State of the science of endocrine disrupting chemicals – 2012 (Stanje znanosti o endokrinih motilcih – 2012), ki je bila pripravljena za Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO)(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (uredba REACH)(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0237/2016),

A.  ker Uredba (ES) št. 1935/2004 (v nadaljnjem besedilu: okvirna uredba) določa splošne varnostne zahteve za vse materiale in izdelke, namenjene za neposreden ali posreden stik z živili, da bi preprečili prehajanje snovi v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti;

B.  ker je v Prilogi I k okvirni uredbi naštetih 17 materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, za katere lahko veljajo posebni ukrepi;

C.  ker posebni ukrepi EU veljajo samo za 4 izmed teh 17 materialov: plastiko (tudi reciklirano), keramiko, regenerirano celulozo ter aktivne in inteligentne materiale;

D.   ker je revizija nekaterih posebnih ukrepov EU, zlasti Direktive Sveta 84/500/EGS o keramiki, nujna;

E.  ker lahko države članice za ostalih 13 materialov s seznama v Prilogi I sprejmejo nacionalne predpise;

F.   ker so številne države članice že uvedle oz. pripravljajo različne ukrepe za preostale posamezne materiale in izdelke, namenjene za stik z živili; ker na področju teh nacionalnih ukrepov načelo vzajemnega priznavanja ne deluje, zato učinkovito delovanje internega trga in visoka stopnja varovanja zdravja, ki ju določa okvirna pogodba, ne moreta biti zagotovljena;

G.  ker lahko materiali, ki jih ne regulirajo posebni ukrepi EU, pomenijo tveganje za javno zdravje, spodkopavajo zaupanje potrošnikov ter povzročajo pravno negotovost in višje stroške skladnosti za nosilce dejavnosti – ki se pogosto prenesejo na potrošnike nižje v dobavni verigi –, s tem pa tudi zmanjšanje konkurenčnosti in inovativnosti; ker generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve v oceni izvajanja iz maja 2016 navaja, da vsi deležniki soglašajo, da je pomanjkanje enotnih ukrepov škodljivo za javno zdravje, varstvo okolja in nemoteno delovanje notranjega trga;

H.  ker zaradi načel boljšega pravnega urejanja nikakor ne bi smeli odlašati z ukrepi, katerih namen je preprečevanje ali zmanjševanje potencialno resnih ali nepopravljivih posledic za zdravje ljudi in/ali okolje, kot to nalaga previdnostno načelo iz ustanovnih pogodb;

I.  ker so v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za javno zdravje in okolje še posebej problematični endokrini motilci in genotoksične snovi; ker teh lastnosti snovi trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati iz kemične sestave, zato bi bilo treba spodbujati biološke preskuse kot neobvezen zgodnji ukrep za zagotavljanje varnosti kemično zapletenih materialov, namenjenih za stik z živili; ker je treba spodbujati raziskave na področju razvoja analitičnega in toksikološkega preskušanja, da bi zagotovili zanesljive in stroškovno učinkovite ocene varnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, kar bo pozitivno vplivalo na potrošnike, okolje in proizvajalce;

J.  ker škodljivi mikroorganizmi (patogeni ali kvarljivci), ki so lahko prisotni kot onesnaževalci materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, in biocidi, ki se lahko posledično uporabljajo za zmanjšanje njihovega števila, prav tako predstavljajo tveganje za javno zdravje;

K.  ker so nekatera živila dolgo v stiku z zelo raznolikimi embalažnimi materiali;

L.  ker bi z večjo usklajenostjo vseh predpisov, ki urejajo področje ravnanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, lahko okrepili varovanje zdravja potrošnikov, vplivi teh materialov in izdelkov na okolje, zlasti embalažnih materialov, pa bi bili manjši;

M.  ker bi večja usklajenost vseh predpisov, ki urejajo področje materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, vključno z uredbo REACH, prispevala k učinkovitejšemu krožnemu gospodarstvu;

N.  ker bi morali posebni ukrepi temeljiti na znanstvenih dokazih; ker je še vedno več znanstvenih neznank, zato je potrebnih več raziskav;

O.  ker nanotehnologija in nanomateriali po podatkih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) predstavljajo nov tehnološki razvoj in se nanomateriali med drugim uporabljajo tudi v sektorju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili; ker lahko posebne lastnosti nanomaterialov vplivajo na njihove toksikokinetične in toksikološke profile, v zvezi s temi vidiki pa je na voljo le malo informacij; ker obstajajo tudi negotovosti zaradi težav pri karakterizaciji, odkrivanju in merjenju nanomaterialov v živilih in bioloških matricah ter zaradi omejene razpoložljivosti podatkov o toksičnosti in preskusnih metod;

P.  ker je ocenjevanje tveganja za zdravje in okolje na ravni EU zaenkrat omejeno na oceno posamičnih snovi in ne upošteva dejanskega pojava kombinirane in kumulativne izpostavljenosti pri različnih poteh izpostavljenosti in vrstah proizvodov, ki je znan tudi kot učinek „koktajla“ ali „mešanice“;

Q.  ker morajo biti v oceni izpostavljenosti v skladu s priporočilom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)/Svetovne zdravstvene organizacije (2009)(11) zajete splošna populacija in kritične skupine, ki so ranljive ali so po pričakovanjih bolj izpostavljene kot splošna populacija (npr. novorojenčki, otroci);

R.  ker bi bilo treba sledljivost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, zagotoviti na vseh stopnjah oskrbovalne verige, da bi se olajšal nadzor, umik neustreznih proizvodov, obveščanje potrošnikov in ugotavljanje odgovornosti;

S.  ker je označevanje zelo neposredno in učinkovito orodje za obveščanje potrošnikov o značilnostih proizvoda;

T.  ker se s horizontalnim pristopom k snovem v vseh gospodarskih sektorjih zagotavljata doslednost zakonodaje in predvidljivost za podjetja;

U.  ker bi razvoj enotnih metod preskušanja na ravni EU za vse materiale, namenjene za stik z živili, prispeval k višji ravni zdravja in varstva okolja po vseh EU;

V.  ker bi lahko posebne ukrepe dopolnili z uvedbo varnostnega preverjanja za končne izdelke, namenjene za stik z živili;

Izvajanje zakonodaje EU na področju materialov, namenjenih za stik z živili: uspehi in vrzeli

1.  priznava, da je okvirna uredba trdna pravna podlaga, katere cilji so še vedno ustrezni;

2.  poudarja, da bi se sicer bilo treba osredotočiti na sprejetje posebnih ukrepov za 13 materialov, ki še niso regulirani na ravni EU, da pa vsi deležniki izpostavljajo, da obstajajo pomanjkljivosti tudi pri izvajanju in izvrševanju veljavne zakonodaje;

3.  z zanimanjem pričakuje prihodnji pregled Skupnega raziskovalnega središča Komisije o nacionalnih predpisih, ki so jih za neharmonizirane materiale sprejele države članice; poziva Komisijo, naj ta pregled uporabi kot izhodišče za pripravo potrebnih ukrepov;

4.  odločno poziva Komisijo, naj pri pripravi potrebnih ukrepov upošteva oceno izvajanja na evropski ravni, ki jo je opravil generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve, ter nacionalne ukrepe, ki so že bili sprejeti ali so v fazi priprave;

5.  meni, da bi morala Komisija glede na razširjenost omenjenih materialov na trgu EU in tveganje, ki ga predstavljajo za zdravje ljudi, ter da bi ohranila enotni trg tako za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, kot za same živilske proizvode, prednostno pripraviti posebne ukrepe EU za papir, lepenko, lake in premaze, kovine in zlitine, tiskarske barve in lepila;

6.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim materialom, namenjenim za neposreden ali posreden stik z živili, pri katerih obstaja tveganje za migracijo, kot so materiali, ki obdajajo tekočine in živila z visoko vsebnostjo maščobe, ter materialom, ki so v dolgotrajnem stiku z živili;

7.  meni, da bi s sprejetjem posebnih ukrepov na ravni EU nosilce dejavnosti spodbudili, da bi razvijali materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, ki bi bili varni, primerni za ponovno uporabo in reciklirani, s čimer bi prispevali k prizadevanjem EU za vzpostavitev bolj učinkovitega krožnega gospodarstva; poudarja, da bi bila pogoj za to boljša sledljivost in postopna opustitev snovi, ki so v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi;

8.  v zvezi s tem meni, da uporaba in ponovna uporaba materialov in izdelkov za stik z živili, narejenih iz recikliranih proizvodov, ne bi smeli privesti do tega, da bi bilo v končnemu proizvodu večje število onesnaževal in/ali njihovih ostankov;

9.  je prepričan, da bi bilo treba glede na osredotočenost EU na prehod v krožno gospodarstvo razviti boljše sinergije med okvirno uredbo o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in krožnim gospodarstvom, kar bi moralo vključevati tudi posebne ukrepe na ravni EU za reciklirani papir in lepenko; opozarja, da obstajajo omejitve glede tega, kolikokrat se recikliran papir in lepenka lahko ponovno uporabita, zaradi česar je potrebna stalna dobava svežih lesnih vlaken;

10.  glede na tveganje za migracijo mineralnih olj v živila iz materialov in izdelkov, ki so namenjeni za stik z živili in so narejeni iz papirja in lepenke, podpira, da se do sprejetja posebnih ukrepov in morebitne prepovedi mineralnih olj v črnilih opravijo dodatne raziskave, namenjene preprečevanju tovrstne migracije;

11.  podpira, da je Komisija v predlogu direktive, ki spreminja Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (COM(2015)0596), povečala cilje glede recikliranja i ponovne uporabe za vse materiale; kljub temu Komisijo opozarja, da morajo cilje glede recikliranja in ponovne uporabe spremljati ustrezni nadzorni ukrepi, da bi zagotovili varnost materialov, namenjenih za stik z živili;

12.  poudarja težak položaj malih in srednjih podjetij v proizvodni verigi, ker v primeru odsotnosti zakonskih določb ne morejo prejeti in naprej posredovati informacij, ki zagotavljajo varnost njihovih proizvodov;

13.  meni, da bi morale države članice v postopek, v katerem so predlagane posebne varnostne zahteve za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, nujno vključiti vse deležnike;

14.  priznava, da sedanja paradigma za ocenjevanje varnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ni dovolj, saj na splošno podcenjuje vlogo teh materialov in izdelkov pri onesnaževanju hrane, poleg tega pa je premalo informacij o izpostavljenosti ljudi;

Ocena tveganja

15.  se zaveda pomembne vloge Evropske agencije za varnost hrane pri oceni tveganja snovi, ki se uporabljajo v materialih in izdelkih za stik z živili, za katere veljajo posebni ukrepi; priznava, da ocena tveganja posamezne snovi pomeni stroške in da so viri Evropske agencije za varnost hrane omejeni; zato poziva Komisijo, naj ji poveča raven financiranja, glede na dodatno delo zaradi večje potrebe po ocenjevanju tveganja, kot je podrobno opisano spodaj;

16.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) k okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju, da bosta razpoložljiva sredstva učinkovito uporabili za pripravo celovitih ocen;

17.  priznava, da je treba za ustrezno oceno tveganja materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, upoštevati snovi, ki se uporabljajo pri njihovi izdelavi in obdelavi, ter nenamerno dodane snovi, tudi nečistoče v namerno dodanih snoveh, in druge snovi, ki izvirajo iz kemičnih reakcij; se strinja, da morajo biti v ta namen izhodne snovi jasno sporočene Evropski agenciji za varnost hrane in ustreznim organom v državah članicah; v skladu s tem poudarja, da je pomembno sodelovanje med znanstvenimi institucijami/laboratoriji, ter pozdravlja namero Evropske agencije za varnost hrane, da se bo bolj osredotočila na končne materiale in izdelke ter postopek izdelave namesto na uporabljene snovi(12);

18.  poudarja, da so nadaljnje raziskave nenamerno dodanih snovi pomembne in da je – drugače kot znanih nevarnih snoveh – pogosto neznano, kaj so in kakšna je njihova struktura;

19.  poziva Komisijo, naj pregleda dokaze za: (i) trenutne predpostavke glede migracije snovi preko funkcionalnih ovir; (ii) zgornjo mejo vsebnosti v višini 10 delcev na milijardo za snovi, ki prehajajo v živila, ki jo nekatere družbe in pristojni organi uporabljajo pri odločanju, za katere kemikalije naj ocenijo tveganje; (iii) obseg, v katerem funkcionalne ovire po daljših obdobjih hrambe postanejo manj učinkovite, saj morda le upočasnijo migracijo; (iv) trenutne predpostavke glede molekularne velikosti, ki vpliva na kemično absorpcijo skozi črevesje;

20.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane in Komisijo, naj v opredelitev ranljivih skupin vključita tudi nosečnice in doječe matere, v merila za oceno tveganja pa potencialne učinke izpostavljenosti nizkim odmerkom in nelinearna razmerja med odmerkom in odzivom;

21.  obžaluje, da Evropska agencija za varnost hrane v svojem sedanjem postopku ocene tveganja ne upošteva tako imenovanega učinka koktajla, pri katerem gre za večkratno sočasno in kumulativno izpostavljenost materialom in izdelkom za stik z živili ter drugim virom in ki je lahko škodljiv, tudi če so ravni posamezne snovi v mešanici nizke, ter poziva agencijo, naj to v prihodnje stori; prav tako poziva Komisijo, naj ta učinek upošteva pri določanju mejnih vrednosti migracije, ki veljajo za varne za zdravje ljudi;

22.  poziva k nadaljnjim znanstvenim raziskavam o medsebojnem učinkovanju različnih kemikalij;

23.  obžaluje tudi, da Evropska agencija za varnost hrane še ne upošteva možnosti škodljivih mikroorganizmov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili; zato poziva njen odbor za biološka tveganja (odbor BIOHAZ), naj preuči vprašanje mikroorganizmov v teh materialih in izdelkih in pripravi mnenje agencije v zvezi s tem;

24.  opozarja, da so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, zajeti v področju uporabe Uredbe (EU) št. 528/2012 (uredba o biocidnih proizvodih(13)), saj so biocidi lahko prisotni v materialih, namenjenih za stik z živili, ker preprečujejo kontaminacijo površine teh materialov z mikrobi (razkužila) in prispevajo h konzerviranju živil (konzervansi); opozarja pa, da različne vrste biocidov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, regulirajo različni pravni okviri, pri čemer mora oceno tveganja izvesti Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost hrane ali obe agenciji, odvisno od vrste biocida;

25.  poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost uredbe o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in uredbe o biocidnih proizvodih ter pojasni vlogi Evropske agencije za kemikalije in Evropske agencije za varnost hrane v zvezi s tem; poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za harmoniziran in konsolidiran pristop k splošni oceni in odobritvi snovi, ki se uporabljajo kot biocidi, v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, da bi se preprečila prekrivanja, pravna negotovost in podvajanje dela;

26.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane, naj upošteva, da je Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) leta 2009 obrate za proizvodnjo živil uvrstil med ključne kraje, ki so ugodni za razvoj bakterij, odpornih na antibiotike in biocide; zato lahko tudi materiali in izdelki, ki so namenjeni za stik z živili in vsebujejo biocide, prispevajo k pojavu bakterij, ki so odporne na antibiotike, pri ljudeh;

27.  poudarja, da so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, pomemben vir izpostavljenosti ljudi kritičnim kemikalijam, vključno s perfluoriranimi spojinami in endokrinimi motilci, kot so ftalati in bisfenoli, v zvezi s katerimi je bila ugotovljena povezava s kroničnimi boleznimi, pa tudi reproduktivnimi težavami, motnjami presnove, alergijami in motnjami nevrološkega razvoja; ugotavlja, da je migracija tovrstnih kemikalij zlasti zaskrbljujoča v zvezi z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, saj so lahko škodljivi tudi v izjemno majhnih odmerkih;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo snovi, ki se uporabljajo v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, lahko vse večji vpliv na zdravje dojenčkov in majhnih otrok;

29.  poziva Komisijo, naj zapolni vrzel v oceni varnosti med zakonodajo o registraciji, ocenjevanju in avtorizaciji kemikalij (REACH) in zakonodajo o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, tako da zagotovi, da bodo podjetja izvajala ocene varnosti kemikalij, ki se uporabljajo v teh materialih in izdelkih, med proizvodnjo, uporabo in distribucijo; meni, da bi bilo treba to pojasniti v Uredbi (ES) št. 1935/2004;

30.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta zakonodaja REACH in zakonodaja o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, bolje usklajeni, zlasti kar zadeva snovi, ki so po zakonodaji REACH opredeljene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) (skupine 1A, 1B in 2) ali kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), ter da bodo škodljive snovi, ki se postopno opuščajo na podlagi zakonodaje REACH, postopno opuščene tudi v okviru zakonodaje o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili; poudarja, da je treba preprečiti ogrožanje javnega zdravja in da mora zato Komisija redno in sprotno obveščati Parlament in Svet, če snovi, ki zbujajo skrb (kot so snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, snovi, ki se kopičijo v organizmu in nekatere skupine endokrinih motilcev) in ki so prepovedane ali se postopno odpravljajo na podlagi zakonodaje REACH ali katere druge zakonodaje, še vedno uporabljajo v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvrstitve bisfenola A (BPA) med snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

31.  je seznanjen, da je Komisija15. junija 2015 objavila znanstvena merila za odkrivanje lastnosti, ki povzročajo endokrine motnje, v aktivnih snoveh, ki se uporabljajo v biocidnih proizvodih in fitofarmacevtskih sredstvih; kljub temu poudarja, da so potrebna horizontalna merila za vse proizvode, tudi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, in poziva Komisijo, naj jih brez odlašanja predstavi; poziva, naj se ta merila po njihovi uvedbi upoštevajo v postopku ocene tveganja pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili;

32.  pozdravlja, da je Komisija na podlagi nedavno podanega mnenja Evropske agencije za varnost hrane končno napovedala, da namerava uvesti mejno vrednost migracije v višini 0,05 mg/kg za bisfenol A v plastični embalaži in posodah ter v lakih in premazih, ki se uporabljajo za kovinske posode; meni, da je to izboljšanje glede na sedanjo mejno vrednostjo migracije 0,6 mg/kg bisfenola A v plastiki; obžaluje, da zaradi odsotnosti posebnih ukrepov ni ustreznih mejnih vrednosti migracije za vse materiale, namenjene za stik z živili;

33.   na podlagi poročila o znanosti in politiki Skupnega raziskovalnega središča Komisije iz leta 2015 je seznanjen s problematiko težkih kovin, ki prehajajo v živila; se zaveda, da Komisija pregleduje mejne vrednosti za svinec in kadmij v okviru Direktive Sveta 84/500/EGS o keramičnih izdelkih; odločno poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog z nižjimi mejnimi vrednostmi za prehajanje svinca in kadmija, ter obžaluje, da Parlament in Svet še nista razpravljala o reviziji Direktive 84/500/EGS;

34.  podpira pobude za raziskave in inovacije za razvoj novih snovi, namenjenih uporabi v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ki so dokazano varni za zdravje ljudi; vendar poudarja, da zaenkrat kakršne koli varnejše alternative ne bi smele vključevati bisfenola S (BPS) kot nadomestka za bisfenol A (BPA), saj bi bisfenol S utegnil imeti podoben toksikološki profil kot bisfenol A(14);

35.  podpira nadaljnje raziskave nanomaterialov, saj še vedno obstaja znanstvena negotovost v zvezi z vplivi in zmožnostjo migriranja teh materialov ter njihovim učinkom na zdravje ljudi; zato je prepričan, da bi bilo treba za uporabo nanomaterialov zahtevati odobritev ne le pri plastičnih materialih, ampak tudi pri vseh materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in da se ne bi smeli ocenjevati le v predhodnem stanju;

36.  opozarja, da ovire na trgu in zlasti dejstvo, da se vloge za odobritev vlagajo v skladu z različnimi nacionalnimi predpisi, zmanjšujejo možnosti za večjo varnost hrane na podlagi inovacij;

Sledljivost

37.  meni, da je izjava o skladnosti lahko učinkovito orodje za zagotavljanje skladnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, z ustreznimi pravili, in priporoča, naj se vsem materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili, tako harmoniziranim kot neharmoniziranim, priložita izjava o skladnosti in ustrezna dokumentacija, kot trenutno velja za te materiale in izdelke, za katere so bili sprejeti posebni ukrepi; meni, da bi morali biti v izjavi o skladnosti bolje predstavljeni pogoji uporabe;

38.  hkrati obžaluje, da izjave o skladnosti, tudi kadar so obvezne, niso vedno na voljo za namene izvrševanja, kadar pa so na voljo, njihova kakovost ni vedno zadostna, da bi bile zanesljiv vir dokumentacije o skladnosti;

39.  poziva, naj se izboljšata sledljivost in skladnost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, uvoženih iz tretjih držav, tako da se zahtevajo ustrezni in popolni identifikacijski dokumenti in izjave o skladnosti; vztraja, da morajo uvoženi materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ustrezati standardom EU, da bi zaščitili javno zdravje in zagotovili pošteno konkurenco;

40.  poziva Komisijo, naj uvede obvezno označevanje načrtovane vsebnosti nanomaterialov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ter obvezno označevanje sestave tovrstnih materialov in izdelkov, ki se uporabljajo za ekološke proizvode in proizvode, namenjene kritičnim skupinam;

Skladnost, izvrševanje in nadzor

41.  izraža zaskrbljenost, ker je raven izvrševanja zakonodaje o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, v EU zelo različna; poudarja, da je pomembno razviti smernice EU za te materiale in izdelke, s katerimi bi olajšali harmonizirano in enotno izvajanje in boljše izvrševanje v državah članicah; v zvezi s tem poudarja pomembnost izmenjave podatkov med državami članicami; meni, da bi morale druge nezakonodajne možnosti politike, kot je sektorsko samoocenjevanje, dopolnjevati ukrepe za izboljšanje izvajanja okvirne uredbe o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili;

42.  meni, da bi se z nadaljnjo harmonizacijo materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, lahko dosegla enotno visoka raven varovanja zdravja ljudi;

43.  priporoča uvedbo enotnega standarda EU za analitične preskuse posameznih skupin materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, da bi podjetja in pristojni organi v vsej EU pri preskusih uporabljali isto metodo; opozarja, da bi z uvedbo enotnih metod preskušanja zagotovili enako obravnavo materialov in izdelkov na vsem notranjem trgu, s čimer bi zagotovili izboljšana merila nadzora in višjo raven zaščite;

44.   poudarja, da je za izvajanje nadzora nad podjetji, ki proizvajajo ali uvažajo materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, odgovorna vsaka država članica; hkrati obžaluje, da nekatere države članice od podjetij ne zahtevajo, da registrirajo svojo poslovno dejavnost, s tem pa jim omogočajo, da se izognejo nadzoru skladnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na podlagi revizije Uredbe (ES) št. 882/2004 države članice, ki tega še niso storile, vsem podjetjem, ki proizvajajo ali uvažajo materiale ali izdelke, namenjene za stik z živili, naložile obveznost, da svojo poslovno dejavnost uradno registrirajo; priznava, da v več državah članicah obstajajo ustrezni mehanizmi za registracijo, ki se lahko obravnavajo kot zgled dobre prakse;

45.  poziva države članice, naj uradni nadzor izvajajo pogosteje in bolj učinkovito, in sicer na podlagi tveganja neupoštevanja predpisov in s tem povezanih tveganj za zdravje, pri čemer naj upoštevajo količino živil, katerim potrošnikom so namenjena in kako dolgo so v stiku s posameznim materialom oz. izdelkom, pa tudi vrsto materiala oz. izdelka, namenjenega za stik z živili, temperaturo in morebitne druge pomembne dejavnike;

46.  vztraja, da bi morale države članice na podlagi revizije Uredbe (ES) št. 882/2004 zagotoviti zadostno osebje in opremo za izvajanje enotnega, močnega in sistematičnega nadzora, pa tudi sistem odvračilnih kazni v primeru neupoštevanja predpisov;

47.  poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter Komisijo v zvezi s sistemom hitrega obveščanja za živila in krmo, da bi lahko hitro in učinkovito ukrepali proti tveganjem za javno zdravje;

48.  poziva Komisijo, naj dodatno preuči možnost varnostnega preverjanja za končne izdelke, namenjene za stik z živili, ali druge postopke odobritve za izdelke, namenjene za stik z živili;

49.  pozdravlja platformo Komisije „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“; poziva, naj se njene dejavnosti razširijo;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 338, 13.11.2004, str. 4;

(2)

UL L 384, 29.12.2006, str. 75.

(3)

UL L 12, 15.1.2011, str. 1.

(4)

PE 581.411

(5)

PE 578.967

(6)

Kortenkamp 2009. http://ec.europa.eu/environment/chemicals/effects/pdf/report_mixture_toxicity.pdf

(7)

http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=EN&f=ST%2017820%202009%20INIT

(8)

Sedmi okoljski akcijski program EU: UL L 354, 28.12.2013, str. 171, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013D1386.

(9)

http://www.who.int/ceh/publications/endocrine/en/

(10)

UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(11)

Recent developments in the risk assessment of chemicals in food and their potential impact on the safety assessment of substances used in food contact materials (Najnovejši razvoj na področju ocene tveganja pri kemikalijah v živilih in njihov morebiten vpliv na oceno varnosti snovi, ki se uporabljajo v materialih, namenjenih za stik z živili), EFSA Journal 2016; 14(1): 4357 [28 str.]; https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4357.

(12)

http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/4357.pdf

(13)

UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(14)

Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC), Mnenje o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogih mejnih vrednosti za bisfenol A, str. 13. http://www.echa.europa.eu/documents/10162/13641/bisphenol_a_seac_draft_opinion_en.pdf.


OBRAZLOŽITEV

Materiali, namenjeni za stik z živili, se pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju v obliki embalaže za živila, kuhinjskih pripomočkov, namizne posode in pribora itd. Različni materiali se lahko glede na sestavo in lastnosti ob stiku z živili različno vedejo in njihove sestavine lahko pri tem preidejo v živila. V teh primerih lahko kemikalije iz materialov, namenjenih za stik z živili, ogrožajo zdravje ljudi ali neugodno spremenijo sestavo živil. Ker živila veljajo za eno glavnih poti izpostavljenosti ljudi kemikalijam, za te materiale veljajo pravno zavezujoča pravila na ravni EU, ki so trenutno določena z okvirno Uredbo (ES) št. 1935/2004. Namen tega zakonodajnega akta je, da se ohrani visoka raven varstva potrošnikov, hkrati pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga proizvodov, ki vsebujejo materiale, namenjene za stik z živili.

Uredba določa splošne varnostne zahteve, ki veljajo za vse možne materiale in izdelke, namenjene za stik z živili. Predvideva tudi možnost, da se za sedemnajst materialov, naštetih v Prilogi 1 k okvirni uredbi, sprejmejo posebni ukrepi. Doslej so bili posebni ukrepi na ravni EU sprejeti samo za štiri materiale, namenjen za stik z živili: plastiko (tudi reciklirano), keramiko, regenerirano celulozo ter aktivne in inteligentne materiale.

Za ostale tovrstne materiale lahko države članice sprejmejo posebne ukrepe na nacionalni ravni. Nekatere države članice so to storile za bolj razširjene materiale, namenjene za stik z živili (papir in lepenka, kovine in zlitine, steklo, premazi, silikoni, gume in tiskarske barve), a ostalo je še veliko vrzeli.

Tako se ustvarjajo razmere, ko se lahko posebni ukrepi, ki jih posamezna država članica sprejme na nacionalni ravni, razlikujejo od ukrepov druge države članice, kar pomeni različne standarde varnosti proizvodov. Ker pa za večino materialov, namenjenih za stik z živili, naštetih v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1935/2004, ni posebnih ukrepov EU, na notranjem trgu nastajajo ovire, ki pomenijo povečane stroške za skladnost – ki se pogosto prenesejo na potrošnike – ter upad konkurenčnosti in inovacij. Poleg tega upoštevanje različnih nacionalnih pravil ni niti učinkovito niti smotrno za doseganje ciljev zakonodaje.

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije ravno izvaja študijo, ki bo zagotovila celovit pregled razmer na področju materialov, namenjenih za stik z živili, za katere na ravni EU ne veljajo posebni ukrepi.

26. januarja 2016 je na prošnjo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu potekala delavnica „Food Contact Materials – How to ensure food safety and technological innovation in the future?“ (Materiali, namenjeni za stik z živili – kako v prihodnosti zagotoviti varnost hrane in tehnološke inovacije?).

Maja 2016 je generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve (GD EPRS) objavil obširno študijo o izvajanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 (ocena izvajanja na evropski ravni). Študija povzema rezultate obsežne raziskave, ki so jo izvajali več mesecev. V njej je poleg Evropske komisije in Evropske agencije za varnost hrane sodelovalo 28 pristojnih nacionalnih organov ter širok spekter deležnikov iz poslovnih, potrošniških, zdravstvenih in okoljskih organizacij ter akademskega sveta.

Med najpomembnejšimi izidi ocene izvajanja na evropski ravni in delavnice je bil poziv večine deležnikov iz vseh sektorjev k nadaljnji harmonizaciji na področju teh materialov (zlasti neharmoniziranih).

Jasno je, da bi bila nadaljnja harmonizacija na ravni EU za neharmonizirane materiale s posebnimi ukrepi na podlagi znanstvenih dokazov korak v pravo smer, pri čemer bi morali dati prednost materialom, ki predstavljajo posebno tveganje za zdravje ljudi in po katerih je povpraševanje na trgu EU večje (tj. papir in lepenka, tudi reciklirani papir in lepenka, premazi, tiskarske barve in lepila).

Dokazi, zbrani v zadnjih mesecih, poleg tega kažejo, da je treba nujno odpraviti sedanje pomanjkljivosti pri izvajanju in izvrševanju veljavne zakonodaje. V zvezi s tem bi se bilo treba osredotočiti na štiri glavna področja: ocena tveganja, sledljivost ter izvrševanje in nadzor skladnosti.

Kar zadeva oceno tveganja za harmonizirane materiale, namenjene za stik z živili, za katere veljajo posebni ukrepi, ima odločilno vlogo Evropska agencija za varnost hrane. Toda glede na stroške ocene tveganja za posamezne snovi so viri agencije omejeni. Da bi skrajšali čas, ki je potreben za izvedbo ocene tveganja, in tako povečali število snovi, ki se ocenjujejo, je treba povečati financiranje za dejavnosti agencije.

Nasprotno pa bi za trinajst neharmoniziranih materialov za stik z živili, za katere ne veljajo posebni ukrepi na ravni EU, veljali ustrezni postopki odobritve (vključno z oceno tveganja), določeni na nacionalni ravni, če so vzpostavljeni. Ker Evropska agencija za varnost hrane ocenjuje samo tveganja za snovi, ki se uporabljajo v harmoniziranih materialih, namenjenih za stik z živili, bi bilo treba racionalizirati tudi metode preskušanja, ki jih uporabljajo drugi ocenjevalci (podjetja, nacionalni laboratoriji ipd.), da bi veljali enotni varnostni standardi (za analitične preskuse, določene najvišje dovoljene vrednosti za snovi in standardne pogoje uporabe). S tem bi zmanjšali stroške za podjetja in potrošnike.

V skladu s študijo Evropske agencije za varnost hrane in razpravami na delavnici je pomemben ugotovljen izziv to, da se številne snovi, ki so prisotne v materialih, namenjenih za stik z živili, ne ocenjujejo. To zlasti velja za tako imenovane nenamerno dodane snovi, kot so nečistoče v namerno dodanih snoveh ali snovi, ki nastanejo pri kemičnih reakcijah (kot so produkti razgradnje ali stranski produkti, ki nastajajo v proizvodnem procesu), prisotne v končnem materialu. Prisotnost nenamerno dodanih snovi v materialih, namenjenih za stik z živili, je mogoče delno predvideti, vendar samo, če poznamo namerno dodane snovi, nečistoče in pogoje predelave. Zato je pomembno, da proizvajalci/predelovalci teh materialov zagotavljajo popolne informacije in da znanstvene institucije in laboratoriji v vseh državah članicah dobro sodelujejo.

Omeniti je treba tudi, da Evropska agencija za varnost hrane v svojem sedanjem postopku ocene tveganj ne upošteva tako imenovanega učinka koktajla (ki nastane zaradi skupnega delovanja kemikalij s podobnimi toksikološkimi učinki) in večkratne izpostavljenosti (ki nastane zaradi kemikalij – tudi v majhnih odmerkih – iz različnih virov). To bi morala agencija v prihodnje preučiti. V skladu z enim izmed glavnih ciljev Uredbe (ES) št. 1935/2004, tj. varovanjem zdravja ljudi, bi morala Komisija pri določanju mejnih vrednosti migracije, ki štejejo za varne za zdravje ljudi, upoštevati tudi posledice „učinka koktajla“ in večkratne izpostavljenosti.

V sedanji zakonodaji je treba okrepiti in izboljšati tudi sledljivost. Da bi olajšali ustrezen nadzor, je treba sledljivost vseh materialov za stik z živili zagotoviti vzdolž celotne oskrbovalne verige.

Za deležnike je ključni instrument za zagotavljanje sledljivosti tako imenovana izjava o skladnosti, ki potrjuje, da material, namenjen za stik z živili, ustreza zahtevanim standardom. V skladu z okvirno uredbo mora vse harmonizirane materiale za stik z živili spremljati izjava o skladnosti z ustreznimi informacijami, da se omogočita zanesljiv nadzor in sledljivost. Toda v praksi izjave o skladnosti za namene izvrševanja niso vedno na voljo, kadar so, pa njihova kakovost (tj. točnost in popolnost) ni vedno zadostna, da bi zagotavljale zanesljiv vir dokumentacije o skladnosti.

Enaki standardi sledljivosti in skladnosti morajo veljati za materiale za stik z živili, uvožene iz tretjih držav. Toda dokazi v zvezi z materiali za stik z živili, s katerimi se trguje znotraj EU, kažejo, da danes v številnih državah članicah dokumentacija, ki bi morala spremljati materiale za stik z živili, ki se tržijo v EU, pogosto ni na voljo ali pa je nepopolna.

Kar zadeva nadzor, se zdi, da ga redno in v skladu z Uredbo št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora nad živili in krmo izvajajo samo nekatere države članice, medtem ko ga druge izvajajo občasno. Zato v EU obstajajo razlike v intenzivnosti nadzora nad istim materialom za stik z živili. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekatere države članice od podjetij, ki proizvajajo ali uvažajo materiale za stik z živili, sploh ne zahtevajo registracije poslovne dejavnosti, kar je velika ovira pri izvrševanju ustreznega nadzora.

Zaradi pomanjkanja posebnih ukrepov EU ter vrzeli pri oceni tveganja, sledljivosti, skladnosti in nadzoru so torej potrebni ukrepi na ravni EU. Poročevalka poziva Komisijo, naj pregleda sedanji zakonodajni okvir na podlagi priporočil za politiko iz tega poročila, da bi olajšali izvajanje zakonodaje in bolje uresničevali njene cilje, to je zaščito in varstvo zdravja potrošnikov ter zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

61

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Androulakis, Paul Brannen, Nicola Caputo, Martin Häusling, Merja Kyllönen, Christel Schaldemose, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jiří Maštálka, Maurice Ponga

Zadnja posodobitev: 31. avgust 2016Pravno obvestilo