PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah

27.3.2017 - (13806/2015 – C8-0410/2015 – 2015/0135(NLE)) - ***

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Pavel Svoboda

Postopek : 2015/0135(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0076/2017
Predložena besedila :
A8-0076/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah

(13806/2015 – C8-0410/2015 – 2015/0135(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13806/2015),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija HNS iz leta 1996),

–  ob upoštevanju Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0410/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/971/ES z dne 18. novembra 2002 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Skupnosti ratificirajo ali pristopijo k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996 (Konvencija HNS)[1],

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014[2],

–  ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta[3],

–  ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi vmesne resolucije z dne 4. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju mnenja v obliki pisma o ustrezni pravni podlagi za omenjeni osnutek sklepa Sveta, ki ga je 19. februarja 2016 sprejel Odbor za pravne zadeve[4] in ki je priloženo njegovemu vmesnemu poročilu (A8-0191/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0076/2017),

1.  odobri ratifikacijo Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju ter pristop k njemu s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

  • [1]  UL L 337, 13.12.2002, str. 55.
  • [2]  Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.
  • [3]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0259.
  • [4]  PE576.992.

OBRAZLOŽITEV

Mednarodna konvencija o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 obravnava odgovornost in nadomestilo škode, nastale zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) in utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Protokol iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996 je vseboval spremembe za obravnavo težav, ki so bile ugotovljene v Konvenciji HNS iz leta 1996. Brati, razlagati in izvajati ga je treba skupaj z določbami te konvencije kot en sam instrument, tj. Konvencijo HNS iz leta 2010. Niti Konvencija HNS iz leta 1996 niti Protokol iz leta 2010 h Konvenciji HNS še nista začela veljati.

S Konvencijo HNS iz leta 2010 se uvaja objektivna odgovornost lastnika ladje, ki prevaža nevarne in zdravju škodljive snovi, za škodo, ki je posledica izrednega dogodka, povezanega s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju na krovu te ladje. Obstajajo omejena odstopanja od objektivne odgovornosti lastnika, ki je povezana z obveznostjo lastnika, da za kritje svoje odškodninske odgovornosti v skladu s Konvencijo sklene zavarovanje ali pridobi drugo finančno jamstvo. Bolj pomembno je, da se ustanovi specializiran odškodninski sklad, ki bo namenjen izplačilu odškodnine osebam, ki so utrpele škodo v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, če te osebe niso mogle dobiti celotnega in ustreznega nadomestila za škodo od lastnika ladje in njegove zavarovalnice. Skupni znesek, ki je na voljo za nadomestilo škode, je 250 milijonov obračunskih enot (po sedanjih menjalniških tečajih približno 310 milijonov EUR), temelji pa na zapletenem sistemu prispevkov, ki jih v sklad HNS vplačujejo osebe prejemnice nevarnih in zdravju škodljivih snovi v državah pogodbenicah.

Konvenciji HNS iz leta 1996 in iz leta 2010 se glede področja uporabe prekrivata z Direktivo 2004/35/ES[1] glede odgovornosti izvajalcev poklicnih dejavnosti, vključno z ladijskim prevozom, zadevajoč (i) okoljsko škodo, povzročeno na ozemlju države pogodbenice, vključno z njenim teritorialnim morjem, (ii) škodo zaradi onesnaženja okolja, povzročeno v izključni ekonomski coni ali enakovrednem območju (do 200 morskih milj od temeljnih črt) države pogodbenice, in (iii) „preventivne ukrepe, kadar so sprejeti, da bi se preprečila ali čim bolj zmanjšala taka škoda“.

Vendar v Direktivi ni določbe o nadomestilu žrtvam onesnaženja s HNS na morju, ki bi presegalo omejeno odgovornost lastnika ladje, prav tako pa ni zahtev za obvezno zavarovanje. Poleg tega se Direktiva 2004/35/ES izrecno sklicuje na Konvencijo HNS iz leta 1996, ko iz področja uporabe izključuje škodo, ki bi nastala zaradi izrednega dogodka, zajetega v Konvenciji, vključno z njenimi morebitnimi prihodnjimi spremembami, pod pogojem, da konvencija velja v zadevni državi članici. S tem naj bi bilo omogočeno, da posebne mednarodne ureditve, ki zajemajo civilno odgovornost iz posebnih poklicnih dejavnosti, prevladajo nad Direktivo, saj se šteje, da so učinkovitejše pri zagotavljanju hitrega in ustreznega nadomestila za okoljsko škodo in bolje prilagojene naravi takih poklicnih dejavnosti.

Parlament je 17. decembra 2015 prejel pismo s prošnjo, naj poda soglasje k osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS. Odbor za pravne zadeve se je zaradi znatnega razhajanja med osnutkom sklepa Sveta in prvotnim predlogom Komisije ter po predstavitvi Komisije in Sveta (28. januarja 2016) in posvetovanju s pravno službo Parlamenta (15. marca 2016) odločil, da bo ob sklicevanju na odstavek 5 člena 99 Poslovnika pripravil osnutek vmesnega poročila s priporočili za spremembo omenjenega osnutka sklepa Sveta.

Glavna razhajanja med osnutkom sklepa Sveta in predlogom Komisije so bila povezana z obsegom izključne pristojnosti Unije v skladu s členom 3(2) PDEU, potrebo po obveznosti držav članic glede ratifikacije Konvencije v določenem časovnem okviru in ustrezno pravno podlago za sklep Sveta z izjemo pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, tj. člen 192 PDEU, ki je glavna določba o okoljski odgovornosti, ali člen 100(2), ki je določba o prometu, v povezavi s členom 218(6) PDEU.

Odbor je menil, da bi lahko zaradi prekrivanja Konvencije HNS iz leta 2010 na eni strani in direktive o okoljski odgovornosti na drugi strani ter glede na to, da v osnutku sklepa Sveta niso določeni zavezujoči časovni okviri in jasne obveznosti držav članic glede ratifikacije Konvencije ali pristopa k njej, prišlo do tega, da bi bile države, ki so pripravljene pristopiti h Konvenciji HNS, postavljene v podrejen konkurenčni položaj v primerjavi z državami, ki bodo ta postopek zavlačevale.

Poleg tega medsebojno izključujoče se uporabe direktive o okoljski odgovornosti in Konvencije HNS ni mogoče jamčiti, dokler Konvencije ne ratificira vseh 28 držav članic, zato bi obstajalo tveganje, da bi se za ta sektor hkrati uporabljali dve različni ureditvi, tj. ureditev EU in mednarodna ureditev, kar bi lahko povzročilo razlike tudi za žrtve onesnaženja (npr. obalne skupnosti, ribiče itd.).

Odbor za pravne zadeve je 17. februarja obravnaval svoj predlog za spremembo pravne podlage osnutka sklepa Sveta z izjemo pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah in sklenil, da je najustreznejša rešitev trojna pravna podlaga:

„ker je cilj predlaganega sklepa Sveta, da bi države članice dobile pooblastilo, da v imenu Unije ratificirajo Protokol HNS iz leta 2010 ali pristopijo k njemu in posledično priznajo pravila Konvencije HNS iz leta 2010 kot zavezujoča, pa tudi ker konvencija ne zajema samo primerov okoljske škode (na podlagi načela, da je treba delovati preventivno in da mora plačati povzročitelj), ampak tudi primere neokoljske škode, obe nastali pri prevozu določenih snovi po morju, predstavljata ustrezno pravno podlago predloga člena 100(2) in 192(1) in člen 218(6)(a)(v) PDEU“.

Poročevalec je glede na navedeno predlagal vmesno poročilo, da bi s Svetom in Komisijo poskušali doseči pozitiven izid, ki bi zagotovil enotnost, celovitost in učinkovitost prava Unije ter temeljno načelo prenosa pristojnosti EU. Komisija je pozdravila sprejetje te resolucije s strani Parlamenta in potrdila, da bi bila pripravljena sprejeti kompromisno rešitev glede pravne podlage predloga in podaljšanja razumnega časovnega okvira za ratifikacijo Konvencije HNS iz leta 2010.

Svet se je na zasedanju 15. julija v okviru Delovne skupine za pomorski promet seznanil z resolucijo Parlamenta in sklenil, da ni podlage za ponovno odprtje razprave o besedilu osnutka sklepa Sveta, saj spada pod postopek odobritve in ne pod postopek soodločanja.

Da bi zagotovili enotno uporabo pravil o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi z nesrečami, ki jih povzročijo ladje, ki prevažajo nevarne in zdravju škodljive snovi po morju v Evropski uniji, poročevalec glede na kategorično nepripravljenost Sveta na začetek dialoga s Parlamentom in Komisijo ter ob upoštevanju potrebe po spodbujanju mednarodne ureditve in ne regionalnih rešitev priporoča, da Parlament odobri ratifikacijo Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju in pristop k njemu s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah.

  • [1]  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Ratifikacija in pristop k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v imenu Unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah

Referenčni dokumenti

13806/2015 – C8-0410/2015 – COM(2015)03042015/0135(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

18.1.2016

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

18.1.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

18.1.2016

TRAN

18.1.2016

PECH

18.1.2016

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

ENVI

16.7.2015

TRAN

15.9.2015

PECH

15.7.2015

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Pavel Svoboda

13.7.2015

 

 

 

Oporekanje pravni podlagi

Datum mnenja JURI

JURI

17.2.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

28.1.2016

15.3.2016

21.4.2016

28.2.2017

Datum sprejetja

23.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Pavel Svoboda, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Daniel Buda, Angelika Niebler, Virginie Rozière, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eugen Freund, Maria Noichl

Datum predložitve

27.3.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

PPE

S&D

ALDE

GUE/NGL

Verts/ALE

EFDD

ENL

Daniel Buda, Angelika Niebler, Emil Radev, Pavel Svoboda, Rainer Wieland, Tadeusz Zwiefka

Eugen Freund, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Maria Noichl, Virginie Rozière

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

Max Andersson, Julia Reda

Isabella Adinolfi, Joëlle Bergeron

Marie-Christine Boutonnet

0

-

 

 

1

0

ECR

Sajjad Karim

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani