Poročilo - A8-0180/2017Poročilo
A8-0180/2017
Evropski parlament

POROČILO o prihodnjih perspektivah za tehnično pomoč pri kohezijski politiki

4.5.2017 - (2016/2303(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Ruža Tomašić

Postopek : 2016/2303(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0180/2017
Predložena besedila :
A8-0180/2017
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prihodnjih perspektivah za tehnično pomoč pri kohezijski politiki

(2016/2303(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti naslova XVIII Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[3],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[4],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[5],

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov[6],

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o naložbah v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[8],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost[9],

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča, objavljenega 16. februarja 2016, z naslovom Za izboljšanje zagotavljanja tehnične pomoči Grčiji bo treba posvetiti več pozornosti rezultatom,

–  ob upoštevanju poglobljene analize z naslovom Tehnična pomoč na pobudo Komisije, ki jo je pripravil generalni direktorat za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika), objavljene septembra 2016,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0180/2017),

A.  ker ima tehnična pomoč, na pobudo Komisije ali držav članic, pomembno vlogo v vseh fazah izvajanja kohezijske politike in je pomemben instrument za privabljanje in ohranjanje kakovostnega osebja v upravi, oblikovanje stabilnega sistema upravljanja in uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter reševanje ozkih grl v postopku izvajanja in zagotavljanja pomoči upravičencem pri pripravi kakovostnih projektov; ker bi bilo treba preučiti možnost uporabe tehnične pomoči v fazi priprave programov;

B.  ker lokalni, regionalni in nacionalni organi pogosto nimajo potrebnih zmogljivosti za učinkovito in uspešno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in v skladu s členom 5 uredbe o skupnih določbah organizirajo partnerstvo z drugimi, tudi mestnimi, javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter predstavniki civilne družbe; ker se upravne zmogljivosti med državami članicami in regijami zelo razlikujejo;

C.  ker bi morali biti ukrepi tehnične pomoči usmerjeni tudi v partnerje pri pripravi in izvajanju kohezijske politike, zlasti na področju gradnje zmogljivosti, povezovanja v mreže in obveščanja o kohezijski politiki;

D.  ker nacionalni, lokalni in regionalni organi težko obdržijo usposobljeno osebje, saj to odhaja na bolje plačana delovna mesta v zasebnem sektorju ali dobičkonosnejša delovna mesta v nacionalnih organih; ker to zelo omejuje zmožnost javnih organov za uspešno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in izpolnjevanje ciljev kohezije;

E.  ker je kljub večjemu poudarku na rezultatih v programskem obdobju 2014–2020 in kljub temu, da je pretekla že polovica tega obdobja, še mogoče izboljšati spremljanje in ocenjevanje tehnične pomoči;

F.  ker je treba čim bolj uskladiti tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije, ter ukrepe tehnične pomoči, ki se izvajajo na nacionalni in regionalni ravni;

Tehnična pomoč na pobudo Komisije (člen 58 uredbe o skupnih določbah)

1.  ugotavlja, da so se sredstva za tehnično pomoč na pobudo Komisije v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem povečala na 0,35 % letnih dodeljenih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, po odbitku za instrument za povezovanje Evrope in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

2.  pozdravlja dejavnosti Komisije, ki se financirajo iz tehnične pomoči, zlasti uporabo orodja TAIEX REGIO PEER 2 PEER, okvira kompetenc in orodja za samoocenjevanje, dogovorov proti podkupovanju, smernic za strokovne delavce o preprečevanju 25 najpogostejših napak pri javnem naročanju in pregleda upravne zmogljivosti pri javnem naročanju v 28 državah članicah; poziva države članice, naj te pobude uporabljajo; poudarja, da bi morali imeti ti instrumenti večjo vlogo v kohezijski politiki po letu 2020, in zato poziva Komisijo k ozaveščanju na lokalni in regionalni ravnih, tudi na ravni otokov, glede njihove uporabe; priporoča razširitev uporabo orodja TAIEX REGIO PEER 2 PEER na vse partnerje v skladu s členom 5 uredbe o skupnih določbah, da se zagotovi široka izmenjava izkušenj in olajša uporaba dobre prakse;

3.  meni, da bi morala Komisija začeti izvajati oceno učinkovitosti in dodane vrednosti izvajanja dogovorov proti podkupovanju – civilnih nadzornih mehanizmov za varovanje sredstev EU;

4.  je seznanjen z delom delovne skupine za Grčijo in podporne skupine za Ciper glede izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov v teh dveh državah, zlasti glede stopnje črpanja, ki pa vendar ostaja samo eden izmed kazalnikov za pozitivno ocenjevanje izvajanja kohezijske politike; vendar ugotavlja, da so bili v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča z naslovom „Za izboljšanje zagotavljanja tehnične pomoči Grčiji bo treba posvetiti več pozornosti rezultatom“ pri doseganju učinkovite in trajnostne reforme doseženi mešani rezultati; zato poziva Komisijo, naj poroča o rezultatih dejavnosti podporne službe za strukturne reforme v Grčiji; poudarja, da je treba nadaljevati in izboljšati delo projektne skupine za boljše izvajanje, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih v programskem obdobju 2007–2013, za podporo drugim državam članicam, ki se spopadajo s težavami pri izvajanju kohezijske politike;

5.  je seznanjen z vzpostavitvijo programa za podporo strukturnim reformam in priznava njegove morebitne koristi tudi za kohezijsko politiko, pa tudi za druga področja; poziva, naj bo usklajen in skladen s priporočili za posamezne države na področju kohezijske politike; vendar meni, da v primeru podaljšanja programa ta ne sme škoditi tematskim ciljem kohezijske politike, prav tako pa se sredstva zanj ne bodo smela vzeti iz tehnične pomoči za evropske strukturne in investicijske sklade; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi čim večjo usklajenost in dopolnjevanje med ukrepi, ki se financirajo iz programa za podporo strukturnim reformam, in tehnično pomočjo, zagotovljeno v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se ukrepanje osredotoči na čim učinkovitejše izpolnjevanje ciljev kohezijske politike;

6.  je seznanjen s strategijo za tehnično pomoč, ki jo je pripravil generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko; predlaga razvoj širše strategije tehnične pomoči, ki bi zagotavljala večjo usklajenost in vključevala vse generalne direktorate, ki se ukvarjajo z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, pa tudi dejavnosti podporne službe za strukturne reforme, povezane s kohezijsko politiko, da bi tako racionalizirali podporo, preprečili podvajanje ter okrepili sinergije in dopolnjevanje;

7.  poudarja pomen tehnične pomoči na področju finančnih instrumentov, saj njihova uporaba eksponentno narašča, čeprav so po svoji naravi precej zapleteni; v zvezi s tem pozdravlja partnerstvo med Komisijo in Evropsko investicijsko banko o ustanovitvi platforme fi-compass; poziva Komisijo, naj bolje uskladi tehnično pomoč, da bo zajela področja, na katerih se organi upravljanja in upravičenci srečujejo z največ izzivov; pozdravlja tehnično okrepitev Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe pri kombiniranju evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe; vseeno poudarja, da bi morale biti manjše potrebe po tehnični pomoči na področju finančnih instrumentov na koncu znak večje zmogljivosti in poenostavitve tega specifičnega področja; poudarja, da je potrebno tudi dopolnjevanje z ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo nižje na nacionalni in regionalni ravni;

8.  pozdravlja, da se je državam članicam zagotovila pomoč v okviru instrumenta tehnične pomoči JASPERS (skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah), ki državam članicam zagotavlja strokovno znanje pri pripravi večjih projektov, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada; z zanimanjem pričakuje posebno poročilo Evropskega računskega sodišča, predvideno za leto 2017, katerega cilj bo preveriti, ali je instrument JASPERS izboljšal razvoj večjih projektov s pomočjo, ki jih sofinancira EU, in tako prispeval k višji kakovosti projektov, pa tudi povečanju upravnih zmogljivosti držav članic; v zvezi s tem poudarja, da je treba natančno analizirati, kako je dejavnost zagotavljanja neodvisnega pregleda kakovosti v okviru tehnične pomoči JASPERS za obdobje 2007–2013 izboljšala kakovost projekta in skrajšala čas, ki ga Komisija potrebuje za odobritev večjih projektov;

9.  ugotavlja, da se od začetka uporabe tega instrumenta v okviru kohezijske politike ni izvedla celovita analiza dejanskega prispevka tehnične pomoči, prav tako pa je težko izvesti podrobno oceno njegovega pomena in prispevka k izboljšanju upravnih zmogljivosti in institucionalni okrepitvi za učinkovito vodenje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva k boljšemu zagotavljanju informacij o dejavnosti tehnične pomoči in k boljši preglednosti teh dejavnosti, večji vlogi Parlamenta pri nadzoru in spremljanju ter k izvedbi podrobne globalne študije o njegovem prispevku na področju kohezijske politike;

10.  opozarja na pomen ustreznih in ciljno usmerjenih kazalnikov, ki ustrezajo rezultatom merjenja in vplivom porabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter razpoložljivosti tehnične pomoči za določeno spremljanje; meni, da je bila uvedba skupnih kazalnikov prvi korak v tej smeri, vendar so jo spremljale številne pomanjkljivosti, kot so prevelik poudarek na rezultatu, manjkajoča dolgoročna perspektiva in neskladje potreb po prilagojenih informacijah; nujno poziva Komisijo, naj vlaga v izboljšanje sistema poročanja in ocenjevanja z razvojem ustreznejših kazalnikov, ki bodo pripravljeni za uporabo v naslednjem programskem obdobju;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe in sredstva za vzpostavitev tehnične pomoči pri izvajanju makroregionalnih strategij EU ob upoštevanju različnih izkušenj in uspešnosti pri izvajanju takih strategij ter dejstva, da pri njih sodelujejo tudi države, ki niso članice EU in ki imajo na voljo omejena sredstva in premalo človeških virov; meni, da bi to učinkoviteje prispevalo k pripravi pomembnih projektov na makroregionalni ravni, ki bi se lahko financirali iz kohezijske politike;

12.  poudarja pomen sprejetja posebnih ukrepov tehnične pomoči za spodbujanje procesov ponovne industrializacije območij v težavah s pritegnitvijo industrijskih naložb v inovativne sektorje, ki so visoko tehnološki in imajo majhen vpliv na okolje;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi vzpostavitev tehnične pomoči oziroma delovnih skupin za države članice, da se preprečijo zamude pri pripravi potrebnih organov in operativnih programov v državah članicah na področju kohezijske politike po letu 2020;

Tehnična pomoč na pobudo držav članic (člen 59 uredbe o skupnih določbah)

14.  poudarja, da razpoložljivo sofinanciranje EU za tehnično pomoč, ki je na voljo državam članicam v okviru petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v programskem obdobju 2014–2020 znaša približno 13,4 milijarde EUR;

15.  poudarja, da se tehnična pomoč bistveno razlikuje od drugih ukrepov, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in da je zapleteno izmeriti njene rezultate; vendar meni, da glede na njeno nujnost, sredstva, ki so z njo na voljo, in njen potencial, obstaja močna potreba po strateškem, preglednem in usklajenem pristopu na različnih ravneh upravljanja in prožnosti pri izpolnjevanju potreb, ki jih ugotovijo organi upravljanja držav članic;

16.  poudarja, da bo ocena uspešnosti leta 2019 pojasnila rezultate uporabe tehnične pomoči v programskem obdobju 2014–2020 in zagotovila, da bodo rezultati pravočasno na voljo za razprave o obdobju po letu 2020; zato poziva k širši vmesni razpravi o učinkovitosti in rezultatih tehnične pomoči ter k njihovi analizi;

17.  izraža zaskrbljenost, ker v nekaterih državah članicah tehnična pomoč ne pride učinkovito in uspešno do lokalnih in regionalnih organov, katerih upravna zmogljivost je običajno najnižja; poudarja, da je treba vzpostaviti zanesljive in pregledne komunikacijske kanale med različnimi ravnmi upravljanja za uspešno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in izpolnjevanje ciljev kohezijske politike, pa tudi povrniti zaupanje v učinkovito delovanje EU in njene politike; meni, da imajo vsi partnerji v kohezijski politiki pri tem pomembno vlogo in predlaga, naj Komisija v prihodnjem obdobje finančnega načrtovanja neposredno sodeluje pri krepitvi vloge partnerjev; poziva države članice, naj bistveno okrepijo svoja prizadevanja za poenostavitev izvajanja določb kohezijske politike, kar vključuje zlasti tehnično pomoč; zato pozdravlja primer večplastnega sistema izvajanja kohezijske politike na Poljskem (trije stebri tehnične pomoči), ki omogoča usklajen strateški in pregleden pristop, ki je bolj usmerjen v rezultate, ter ustvarja večjo dodano vrednost; poziva k strožjemu nadzoru rezultatov dejavnosti velikih zasebnih podjetij, ki zagotavljajo tehnično pomoč javnim upravam, da se prepreči navzkrižje interesov;

18.  poudarja, da je treba tehnično pomoč, namenjeno razvoju človeških zmogljivosti, usmeriti v potrebe, ki so vnaprej določene v načrtih za razvoj, in v specializirano usposabljanje zaposlenih;

19.  poudarja, da je zmogljivost na nižjih ravneh upravljanja bistvena za uspeh novih orodij teritorialnega razvoja, kot so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe; poziva k nadaljnji decentralizaciji izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost; poudarja, da kljub težavam pri merjenju rezultatov tehnične pomoči takšno merjenje ni nemogoče, zlasti kar zadeva razmerje med stroški in koristmi; poudarja, da tehnična pomoč, ki se v nekaterih državah članicah zagotavlja pri vzpostavljanju celotnega sistema izvajanja ESRR in sistema izvajanja celostne teritorialne naložbe, kaže na negativno razmerje; vendar ugotavlja, da je visoke stroške delno mogoče pojasniti s posebnimi okoliščinami, ki zahtevajo večja prizadevanja, kot je na primer ustanovitev nove sheme; zato zahteva vzpostavitev jasnih nadzornih mehanizmov, zlasti pri nepreglednem dogovarjanju o tehnični pomoči; opozarja na pomembno vlogo lokalnih akcijskih skupin, zlasti pri izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in meni, da bi morale države članice zagotoviti tehnično pomoč, da bi podprle njihov dragocen prispevek k trajnostnemu lokalnemu razvoju v Uniji;

20.  na področju tehnične pomoči opozarja na potrebo po vključitvi podpore za tehnično in ekonomsko izvedljive projekte, da bi države članice predlagale strateške projekte, ki bodo upravičeni do financiranja v okviru kohezijskih politik;

21.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se pri izvajanju celostnih ukrepov za trajnostni urbani razvoj, naloge prenesejo na mestne organe, ki nastopajo kot posredniška telesa, vendar ti pogosto ne dobijo potrebne tehnične pomoči za krepitev svojih zmogljivosti; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba okrepiti tehnično pomoč na ravni mestnih območij, in sicer ob upoštevanju vloge mestnih organov v kohezijski politiki ter potrebe po ustvarjanju močne zmogljivosti za nadaljnje izvajanje evropske agende za mesta in Amsterdamskega pakta;

22.  ugotavlja, da je za programsko obdobje 2014–2020 predvideno večje vključevanje lokalnih organov; poudarja, da to pomeni večje tehnične in upravne pristojnosti; poziva Komisijo, naj prouči pobude in mehanizme, ki bi lokalnim akterjem omogočili, da v celoti izkoristijo možnosti programskega načrtovanja iz uredb o evropskih strukturnih in investicijskih skladih;

23.  opozarja na Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo, ki določa, da je treba partnerjem pomagati okrepiti njihove institucionalne zmogljivosti za pripravo in izvajanje programov; poudarja, da se Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo v številnih državah članicah ne uporablja; meni tudi, da bi bilo treba dejansko izvajati glavna načela in dobro prakso, ki so zapisani v členu 5 Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo in se nanašajo na vključenost ustreznih partnerjev v pripravo partnerskega sporazuma in programov s posebnim poudarkom na pravočasnem razkrivanju in neoviranem dostopu do ustreznih informacij; poudarja potrebo po jasnih smernicah za povečanje doslednosti in odpravo regulativne negotovosti;

24.  poudarja potrebo, da se tehnična pomoč nameni in financira za kvalificirane nacionalne subjekte za zagotovitev stalnega izvajanja; vendar poudarja, da ta sredstva v nobenem primeru ne smejo nadomestiti nacionalnega financiranja na tem področju in da je nujen postopen strateški premik k dejavnostim, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost za kohezijsko politiko na splošno, kot so gradnja zmogljivosti, komuniciranje ali izmenjava izkušenj;

25.  poudarja pomembnost vključevanja institucij, ki niso del sistema upravljanja, vendar neposredno vplivajo na izvajanje kohezijske politike; opozarja, da je tem institucijam treba zagotoviti podporo pri povečanju in izboljšanju upravnih zmogljivosti in standardov v smislu izobraževanja, izmenjave znanja, izgradnje zmogljivosti, povezovanja v mreže in vzpostavitve sistemov IT, ki so potrebni za upravljanje projektov; poudarja, da lahko boljša komunikacija in prepoznavnost rezultatov in uspehov, doseženih s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, prispeva k ponovnemu pridobivanju zaupanja državljanov v evropski projekt; zato poziva, da se znotraj tehnične pomoči na pobudo države članice oblikuje ločen okvir za komuniciranje; poziva Komisijo, naj spodbuja zamenljivost ukrepov tehnične pomoči, da omogoči ekonomijo obsega in financiranje skupnih ukrepov v okviru različnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

26.  poudarja, da mora biti za zmanjšanje odvečnih postopkovnih zapletov tehnična pomoč v prihodnje vse bolj usmerjena na raven upravičenec/projekt, ne glede na to, ali se nanaša na javni ali zasebni sektor ali sektor civilne družbe, da se zagotovi, da bodo novi inovativni in dobro zasnovani projekti skladni z že obstoječimi strategijami in za preprečevanje uporabe pristopa samo ene rešitve; poziva države članice, naj razvijejo mehanizme, s katerimi bodo upravičence do sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov vključile v izvajanje in spremljanje tehnične pomoči; priporoča, naj države članice ustanovijo mreže informacijskih točk, da bi potencialni upravičenci lahko pridobili informacije o dostopnih virih financiranja, operativnih programih in odprtih razpisih ter da bi se naučili izpolnjevati obrazce za prijavo ter izvajati projekte;

27.  poudarja, da je treba videti tehnično pomoč kot enostaven, prožen instrument, ki se lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram; meni, da bi morala tehnična pomoč prispevati k trajnosti projektov (njihovi dolgoročnosti) s poudarkom na glavnih področjih kohezijske politike in spodbujanjem dolgoročnih rezultatov, na primer projektov, s katerimi bi se ustvarjala trajna delovna mesta; v zvezi s tem poudarja, da se lahko tehnična pomoč uporablja za preskušanje pilotnih projektov z inovativnimi rešitvami;

28  poziva, da se v programskem obdobju po letu 2020 poskrbi za boljše poročanje držav članic o vrstah ukrepov, financiranih iz tehnične pomoči, ter doseženih rezultatih; poudarja, da je potrebna večja preglednost, da se poveča prepoznavnost tehnične pomoči in spremlja, kako in kje se porabi, za doseganje večje odgovornosti, vključno z jasno revizijsko potjo; meni, da bi bilo zato treba razmisliti o redno posodobljenih in javno dostopnih zbirkah podatkov o ukrepih, ki jih države članice načrtujejo ali izvajajo, pri tem pa izhajati iz izkušenj portala odprtih podatkov Komisije za evropske strukturne in investicijske sklade;

29.  ugotavlja, da so imele v sedanjem programskem obdobju države članice izbiro, da so tehnično pomoč vključile kot prednostno os v okviru operativnega programa ali pa so imele določen operativni program, namenjen tehnični pomoči; poziva Komisijo, naj preuči, katera možnost je dala boljše rezultate ter omogočila boljše spremljanje in ocenjevanje, ob upoštevanju različnih institucionalnih ureditev v državah članicah;

30.  poziva k večji rabi tehnične pomoči na tem področju in v programih evropskega teritorialnega sodelovanja, še zlasti na področju čezmejnega sodelovanja, ki imajo svoje značilnosti in potrebujejo podporo v vseh fazah izvajanja, da bi na ta način okrepili to sodelovanje in stabilnost teh programov;

31.  poziva Komisijo, naj vse te elemente oziroma izkušnje iz sedanjega in prejšnjega programskega obdobja obravnava v okviru priprave zakonodajnih predlogov za kohezijsko politiko po letu 2020;

32.  poziva Komisijo, naj izvaja naknadne ocene tehnične pomoči, ki se upravlja v okviru centralnega in tehnične pomoči v deljenem upravljanju;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Čeprav se tehnična pomoč v okviru kohezijske politike uporablja od leta 1988, Evropski parlament nikoli ni opravil celovite analize njenega prispevka in vloge. Tehnična pomoč je medsektorsko področje porabe, zanjo ni ene same jasne opredelitve in težko je natančno oceniti, kako pomembna je in kakšen je njen prispevek h krepitvi institucij in razvoju upravnih zmogljivosti za učinkovito upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Za programsko obdobje 2014–2020 je tehnična pomoč opredeljena v uredbi o skupnih določbah in se lahko zagotovi na pobudo Komisije (člen 58) ali držav članic (člen 59).

Nove določbe za tehnično pomoč so uvedle nekatere novosti, zlasti: podporo za institucionalno krepitev in širjenje administrativne usposobljenosti ter ukrepe za opredeljevanje, prednostno razporejanje in izvajanje strukturnih in upravnih reform v odzivanju na ekonomske in socialne izzive v nekaterih državah članicah. V skladu s členom 118 uredbe o skupnih določbah, znašajo viri, dodeljeni za tehnično pomoč na pobudo Komisije v sedanjem programskem obdobju, do 0,35 % letnih dodeljenih sredstev skladom. V primerjavi z obdobjem 2007–2013 to pomeni povečanje za 0,1 %.

Tehnična pomoč se lahko financira iz različnih proračunskih vrstic, njena uporaba pa je prožna, zato je težko pridobiti končne zneske ali jasno razumeti njene proračunske mehanizme in financirane dejavnosti.

Na ravni EU tehnična pomoč poleg drugih ukrepov podpira institucionalno krepitev in krepitev upravnih zmogljivosti za učinkovito upravljanje skladov.

Poročevalka želi izkoristiti to priložnost, da pozdravi orodja, ki jih je v zadnjem času razvila Komisija s svojimi sredstvi tehnične pomoči: okvir kompetenc, z njim povezano orodje za samoocenjevanje in dogovore proti podkupovanju– civilni nadzorni mehanizem za varovanje sredstev EU.

Okvir kompetenc in orodje za samoocenjevanje sta pripomočka za delo institucij, ki upravljajo sredstva, pri krepitvi njihovih zmogljivosti na področju človeških virov. Poleg tega sta ti dve orodji prožni in prilagodljivi, tako da se lahko uporabita v različnih organizacijskih strukturah v državah članicah.

Prav tako je cilj pilotnega projekta „dogovori proti podkupovanju – civilni nadzorni mehanizem za varovanje sredstev EU“ raziskati in spodbujati uporabo dogovorov proti podkupovanju za varovanje sredstev EU pred goljufijami in korupcijo ter kot orodje za povečanje preglednosti in odgovornosti, okrepitev zaupanja v javne organe in javna naročila, prispevanje k ugledu javnih naročnikov, zmanjšanje stroškov in izboljšanje konkurence z boljšim javnim naročanjem.

Tehnična pomoč na ravni držav članic znaša okoli 13,4 milijarde EUR za pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Tehnična pomoč se lahko obravnava kot dejavnik, ki omogoča spremembe, vse njene koristi pa bi se lahko pokazale šele v prihodnosti, ko bodo dejavnosti in reforme v celoti izvedene. Zato bi bilo treba načrtovanje, usklajevanje in preglednost dejavnosti tehnične pomoči zagotoviti v vseh fazah. Širše gledano bi bilo treba vlogo tehnične pomoči pri prispevanju k institucionalnim, upravnim in strukturnim reformam v državah članicah pozorno spremljati, da bi se lahko zagotovili preglednost in legitimnost.

V zvezi s krepitvijo institucionalnih in tehničnih zmogljivosti je treba omeniti, da se v številnih državah članicah regionalnim ali lokalnim organom nikoli ni ponudila uporaba sredstev iz tehnične pomoči. To pomeni, da se je tehnična pomoč uporabila na nacionalni ravni za usposabljanje lokalnih ali regionalnih organov, lokalni in regionalni predstavniki pa na usposabljanju niso imeli možnosti, da izrazijo svoje potrebe. Usposabljanja tako niso bila namenjena lokalnim potrebam ali prilagojena ciljni skupini udeležencev.

Poročevalka upa, da se bomo iz preteklih napak česa naučili in izboljšali uporabo tehnične pomoči v prihodnosti. Namen tehnične pomoči ni le poraba denarja, temveč njegova uporaba za ciljne skupine udeležencev, pravočasno obveščanje lokalnih in regionalnih akterjev o vseh razpoložljivih možnostih – s tem bi usposabljanja, ki jih organizirajo države članice, lahko dejansko ustvarila potrebno dodano vrednost, obenem pa bi udeleženci usposabljanja tudi bolje ocenili.

Poleg tega je v okviru celostnega trajnostnega razvoja mest zelo pomembno poudariti, da imajo mesta pravico do uporabe tehnične pomoči za vse dejavnosti, povezane z vzpostavitvijo sistema ter pripravo in izvajanjem projektov v okviru celostnih teritorialnih naložb, saj v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb mesta postanejo posredniški organ v upravljanju in nadzoru uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Posebni instrumenti tehnične pomoči (TAIEX REGIO PEER 2 PEER, JESSICA in JASPERS) se uspešno izvajajo v več državah članicah, vendar je nujno potrebnih več informacij o teh možnostih na nacionalni in lokalni ravni.

Pomemben dejavnik uspeha katere koli sheme ali programa je ozaveščenost. Potencialni prosilci potrebujejo jasna pojasnila in pravilne informacije o možnostih tehnične pomoči.

Kriza v Evropi zahteva določeno prožnost pri dodeljevanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki se odraža v določbah o upravljanju tehnične pomoči. Trenutno se člen 25 uredbe o skupnih določbah lahko uporablja samo za države članice z začasnimi finančnimi težavami. Vendar se že razpravlja o možnosti, da bi se v okviru novega zakonodajnega predloga o programu za podporo strukturnim reformam geografsko območje uporabe tega člena razširilo na vse države članice.

Program za podporo strukturnim reformam naj bi po načrtih dopolnjeval obstoječo tehnično pomoč v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vprašanje pa je, kako bo to usklajevanje zagotovljeno.

Zato obstaja potreba po podrobnejšem poročanju o uporabi sredstev za tehnično pomoč, ki jih imajo na razpolago države članice. Oceniti bi bilo treba prispevek dejavnosti tehnične pomoči in povečati proračunsko preglednost.

PISMO ODBORA ZA PRORAČUN

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

Predsednica

Odbor za regionalni razvoj

Evropski parlament

Zadeva:  Poročilo o prihodnjih perspektivah za tehnično pomoč pri kohezijski politiki (2016/2303(INI))

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor REGI pripravlja poročilo o prihodnjih perspektivah za tehnično pomoč v okviru kohezijske politike (2016/2303(INI)).

Koordinatorji Odbora za proračun so se odločili, da bodo stališče Odbora za proračun posredovali v obliki pisma.

Odbor za proračun izraža zaskrbljenost zaradi počasnega in nezadostnega izvajanja programov kohezijske politike v sedanjem programskem obdobju; svari pred možnostjo kopičenja neporavnanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira 2014–2020, kar bi lahko imelo hude posledice za kohezijsko politiko in druge politike EU.

Naš odbor meni, da je treba tehnično pomoč prenoviti in uporabljati predvsem za to, da se zagotovi pravočasna, učinkovita in uspešna uporaba skladov kohezijske politike; meni, da predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam dokazuje, da tehnična pomoč ni bila uporabljena učinkovito, njen potencial pa ni bil v celoti izkoriščen.

Odbor za proračun ugotavlja, da doslej še ni bila opravljena celovita ocena tehnične pomoči v okviru kohezijske politike niti za programe za obdobje 2007–2013 niti za predhodna obdobja, in da se o financiranju tehnične pomoči ne poroča sistematično; meni, da to zmanjšuje proračunsko preglednost in ovira nadzor financiranja.

Komisijo poziva, da na pobudo Komisije in držav članic poroča proračunskemu organu o izvajanju tehnične pomoči; v tem poročilu naj zagotoviti podatke o stopnji izvajanja tehnične pomoči na sklad za obdobje 2007–2013 in obdobje 2014–2020, oceni kazalnike uspešnosti, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, in po potrebi predlaga uvedbo usklajenih kazalnikov.

Odbor za proračun meni, da bi takšna ocena pomenila prvi korak v smeri temeljite in pregledne ocene tehnične pomoči in predstavljala na podatkih temelječo podlago za njene perspektive v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude.

S spoštovanjem,

Jean Arthuis

v vednost: Ruža Tomašić, poročevalka

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, James Carver, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Viorica Dăncilă, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, James Nicholson, Davor Škrlec

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

36

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Sławomir Kłosowski, James Nicholson, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić,

EFDD

Rosa D’Amato

GUE/NGL

Josu Juaristi Abaunz, Martina Michels

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Daniel Buda, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Ramón Luis Valcárcel Siso, Lambert van Nistelrooij

S&D

Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Jens Nilsson, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

VERTS/ALE

Davor Škrlec, Monika Vana

1

-

EFDD

James Carver

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov