Postopek : 2016/2272(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0214/2017

Predložena besedila :

A8-0214/2017

Razprave :

PV 03/07/2017 - 21
CRE 03/07/2017 - 21

Glasovanja :

PV 04/07/2017 - 6.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0287

POROČILO     
PDF 771kWORD 68k
9. junij 2017
PE 595.614v02-00 A8-0214/2017

o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja

(2016/2272(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Pascal Durand

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja

(2016/2272(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114,

–  ob upoštevanju členov 191, 192 in 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter sklicevanja na cilj skrbne in preudarne uporabe naravnih virov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom Trajnostna potrošnja in proizvodnja ter akcijski načrt za trajnostno industrijsko politiko (COM(2008)0397),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(1),

–  ob upoštevanju delovnega načrta Komisije za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 (COM(2016)0773), zlasti cilja glede določitve zahtev, ki bi bile bolj specifične za posamezni izdelek in bolj horizontalne na področjih, kot so trpežnost, popravljivost, nadgradljivost, zasnovanost za razstavljanje ter preprosta ponovna uporaba in recikliranje,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku(2),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (sedmi okoljski akcijski program)(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2013 o temi Za trajnejšo potrošnjo: življenjska doba industrijskih proizvodov in obveščanje potrošnikov za ponovno pridobitev zaupanja(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 (COM(2011)0021),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. aprila 2013 z naslovom Oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode – Izboljšanje obveščanja o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij (COM(2013)0196),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. septembra 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614) in svežnja o krožnem gospodarstvu, na podlagi katerega je predvidena zlasti revizija direktiv o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES, t. i. okvirna direktiva o odpadkih), embalaži in odpadni embalaži (Direktiva 94/62/ES), odlaganju odpadkov na odlagališčih (Direktiva 1999/31/ES), izrabljenih vozilih (Direktiva 2000/53/ES), baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (Direktiva 2006/66/ES) ter odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2012/19/EU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016)0739),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2015 o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na daljavo (COM(2015)0635),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(6),

–  ob upoštevanju poročila Evropske potrošniške organizacije z dne 18. avgusta 2015 z naslovom Durable goods: More sustainable products, better consumer rights. Consumer expectations from the EU’s ressource efficiency and circular economy agenda (Trpežno blago: bolj trajnostni izdelki, večje pravice potrošnikov. Pričakovanja potrošnikov glede načrta EU o učinkoviti rabi virov in krožnem gospodarstvu),

–  ob upoštevanju študije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2016 z naslovom The influence of lifespan labelling on consumers (Učinki označevanja življenjske dobe izdelkov na potrošnike),

–  ob upoštevanju študije, izvedene julija 2016 na zahtevo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, z naslovom A longer life time for products: benefits for consumers and companies (Daljša življenjska doba izdelkov: koristi za potrošnike in podjetja),

–  ob upoštevanju sinteze Evropskega centra za varstvo potrošnikov z dne 18. aprila 2016 z naslovom Planned obsolescence or by-products of consumer society (Načrtovano zastaranje ali odkloni potrošniške družbe),

–  ob upoštevanju avstrijskega standarda ONR 192102, ki se imenuje Label of excellence for durable, repair-friendly designed electrical and electronic appliances (oznaka odličnosti za trpežne popravljive električne in elektronske naprave),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0214/2017),

A.  ker je Komisija v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 obravnavala krožno gospodarstvo in potrebo po reševanju vprašanja trpežnosti in možnosti recikliranja izdelkov;

B.  ker dejstvo, da je Evropski ekonomsko-socialni odbor sprejel mnenje o življenjski dobi izdelkov, kaže na to, da se gospodarski subjekti in civilna družba zanimajo za to vprašanje;

C.  ker je treba poiskati ravnovesje med daljšo življenjsko dobo izdelkov ter inovacijami, raziskavami in razvojem;

D.  ker študija, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, kaže, da so za spodbujanje daljše življenjske dobe izdelkov potrebni širši ukrepi politike;

E.  ker soobstajajo raznovrstni gospodarski in poslovni modeli, med drugim gospodarski model, ki temelji na uporabi in s katerim je mogoče zmanjšati negativne okoljske vplive;

F.  ker je treba spodbujati daljšo življenjsko dobo izdelkov, zlasti pa ukrepati proti načrtovanemu zastaranju;

G.  ker je treba podpirati evropski sektor popravil, ki ga večinoma sestavljajo mikro, mala in srednja podjetja;

H.  ker bo bolj harmonizirana ureditev na področju ponovne uporabe izdelkov spodbudila lokalno gospodarstvo in notranji trg z ustvarjanjem novih delovnih mest in spodbujanjem povpraševanja po rabljenem blagu;

I.  ker sta ohranjanje surovin in omejevanje proizvodnje odpadkov pomembna tako z gospodarskega kot okoljskega vidika, kar se je skušalo upoštevati v pojmu razširjene odgovornosti proizvajalca;

J.  ker raziskava Eurobarometer iz junija 2014 kaže, da bi 77 odstotkov potrošnikov v Evropski uniji pokvarjene izdelke najprej poskusilo popraviti, šele potem bi kupili nove; ker je treba še izboljšati potrošniške informacije o trpežnosti in popravljivosti izdelkov;

K.  ker so zanesljivi in trpežni izdelki za potrošnike stroškovno učinkoviti in preprečujejo čezmerno izkoriščanje virov ter odpadke; ker je zato pomembno zagotoviti, da bo uporabna življenjska doba potrošniških izdelkov podaljšana z zasnovo, tako da bo zagotovljena trpežnost ter možnost popravila, nadgradnje, razstavitve in recikliranja;

L.  ker upadanje zaupanja potrošnikov v kakovost izdelkov škodi evropskim podjetjem; ker je 24-mesečna zakonita garancija najnižji prag, ki velja v vsej EU, in ker so nekatere države članice v skladu z Direktivo 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij sprejele določbe, ki bolj varujejo potrošnike;

M.  ker je treba spoštovati pravico potrošnikov do izbire glede na njihove različne potrebe, pričakovanja in želje;

N.  ker potrošniki niso pravilno poučeni o življenjski dobi izdelkov, čeprav je študija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz marca 2016 pokazala, da obstaja pozitivna povezava med označevanjem življenjske dobe izdelkov in vedenjem potrošnikov;

O.  ker o življenjski dobi izdelkov in načinu, kako se starajo, odločajo različni naravni ali umetni dejavniki, kot so sestava, funkcionalnost, stroški popravila in vzorci porabe;

P.  ker je treba omogočiti enostaven dostop do popravil in rezervnih delov;

Q.  ker je poleg dolge življenjske dobe in kakovosti izdelkov v njihovi življenjski dobi pomembno tudi to, kako prispevajo k varstvu virov;

R.  ker je vse več nacionalnih pobud za reševanje vprašanja prezgodnjega zastaranja blaga in programske opreme; ker je treba v zvezi s tem oblikovati skupno strategijo za enotni trg;

S.  ker je življenjska doba digitalnih nosilcev bistvena za življenjsko dobo elektronskih naprav; ker morajo biti elektronske naprave zaradi vse hitrejšega zastaranja programske opreme prilagodljive, da bi ostale konkurenčne;

T.  ker izdelki z vgrajenimi napakami, ki so zasnovani tako, da se po določeno pogosti uporabi pokvarijo in dokončno prenehajo delovati, pri potrošnikih kvečjemu vzbudijo nezaupanje in na trgu ne bi smeli biti dovoljeni;

U.  ker po podatkih Eurobarometer 90 % evropskih državljanov meni, da bi morali imeti izdelki jasno označeno uporabno življenjsko dobo;

V.  ker bi imeli vsi gospodarski subjekti, tudi mala in srednja podjetja, korist od izdelkov z daljšo življenjsko dobo;

W.  ker se v sedmem okoljskem akcijskem programu poziva k sprejetju posebnih ukrepov za izboljšanje trpežnosti, popravljivosti in ponovne uporabe izdelkov ter za podaljšanje njihove življenjske dobe;

X.  ker ima pri tem pomembno vlogo razširjena odgovornost proizvajalca;

Y.  ker so za uresničitev modela krožnega gospodarstva nujni sodelovanje oblikovalcev politik, državljanov in podjetij ter spremembe v zasnovi in prodaji izdelkov in storitev, pa tudi spremembe v miselnosti in pričakovanjih potrošnikov ter pri poslovnih dejavnostih, in sicer prek ustvarjanja novih trgov, ki se odzivajo na spremembe v vzorcih potrošnje in se razvijajo k uporabi, ponovni uporabi in souporabi izdelkov, s čimer bi pomagali podaljšati njihovo življenjsko dobo in ustvarili konkurenčne, trajne in trajnostne izdelke;

Z.  ker pri številnih svetilkah ni mogoče zamenjati žarnice, kar lahko pri njeni okvari povzroči težave, če pridejo na trg nove, učinkovitejše žarnice ali če se spremenijo želje strank, na primer glede barve svetlobe, saj je treba zamenjati celotno svetilko;

AA.  ker bi bilo zaželeno, da bi bile tudi sijalke (LED) zamenljive in ne trdno pritrjene;

AB.  ker je treba pri razvoju krožnega gospodarstva dodatno spodbujati možnost popravila, predelave in nadgradnje, trpežnost ter možnost recikliranja izdelkov, da bi podaljšali življenjsko dobo in trajanje uporabe izdelkov in/ali njihovih sestavnih delov;

AC.  ker vse večja raznolikost izdelkov, vse krajši inovacijski cikli in modni trendi, ki se nenehno spreminjajo, vodijo k vse hitrejšemu nakupu izdelkov ter s tem h krajši dobi njihove uporabe;

AD.  ker ima sektor popravil, prodaje rabljenega blaga in menjave velik potencial, saj je njegov namen podaljšanje življenjske dobe izdelkov;

AE.  ker je treba doseči ravnovesje med ciljem podaljšanja življenjske dobe izdelka in ciljem zagotavljanja okolja, ki spodbuja inovacije in nadaljnji razvoj;

Zasnova odpornih, trpežnih in kakovostnih izdelkov

1.  poziva Komisijo, naj spodbuja, kadar je izvedljivo, da se za posamezne kategorije izdelkov določijo merila za minimalno odpornost, ki naj med drugim zajemajo odpornost, popravljivost in nadgradljivost, veljajo pa naj že ob njihovi zasnovi, pri čemer bodo v pomoč standardi, ki jih bodo razvili v vseh treh evropskih organizacijah za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI);

2.  poudarja, da je treba vzpostaviti ravnovesje med podaljšanjem življenjske dobe izdelkov, pretvarjanjem odpadkov v vire (sekundarne surovine), industrijsko simbiozo, inovacijami, povpraševanjem potrošnikov, varstvom okolja in politiko na področju rasti v vseh fazah cikla izdelka, ter meni, da se pri razvoju energijsko učinkovitejših izdelkov ne sme spodbujati, da bi imeli kratko življenjsko dobo ali da bi jih prezgodaj zavrgli;

3.  poudarja, da bi morale biti teme, kot so življenjska doba izdelkov, podaljšanje garancijske dobe, dostopnost rezervnih delov, enostavnost popravila in zamenljivost delov sestavni del proizvajalčeve ponudbe, ki bi ustrezala različnim potrebam, pričakovanjem in željam potrošnikov, in da so to pomembni vidiki svobodne konkurence;

4.  je seznanjen, da so pri zasnovi trpežnih izdelkov pomembne komercialne strategije, kot je lizing izdelkov, pri katerih lizinška podjetja ohranijo lastništvo nad izdelki, ki jih dajo v lizing, zato je v njihovem interesu, da ponovno tržijo izdelke in vlagajo v zasnovo trpežnejših izdelkov, kar vodi v manjši obseg nove proizvodnje in zavrženja izdelkov;

5.  želi spomniti na stališče Parlamenta o reviziji svežnja o krožnem gospodarstvu, ki spreminja direktivo o odpadkih, pri čemer je bilo okrepljeno načelo razširjene odgovornosti proizvajalca, s tem pa tudi ustvarjene spodbude za bolj trajnostne izdelke;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo proizvajalce modularno zasnovanih izdelkov, ki jih je mogoče enostavno razstaviti in zamenjati;

7.  poudarja, da mora biti doseganje trpežnosti in popravljivosti izdelkov skladno s ciljem trajnostnega razvoja, na primer z uporabo okolju prijaznih materialov;

8.  je zaskrbljen zaradi količine elektronskih odpadkov v obliki modemov, usmerjevalnikov, dekodirnikov in komunikatorjev, ki nastane, ko potrošniki preidejo k novemu izvajalcu telekomunikacijskih storitev; potrošnike in izvajalce telekomunikacijskih storitev spominja, da imajo potrošniki v skladu z Uredbo (EU) 2015/2120 že sedaj pravico, da uporabljajo terminalsko opremo po svoji izbiri, ko preidejo k novemu izvajalcu storitev;

Spodbujanje možnosti popravila in daljše življenjske dobe izdelkov

9.  poziva Komisijo, naj spodbuja možnost popravila izdelkov, tako da:

–  spodbuja in omogoča ukrepe, s katerimi bi postala možnost popravila za potrošnike privlačnejša,

–  se uporabljajo tehnike izdelave in materiali, ki ob manjših stroških olajšajo popravilo izdelka ali zamenjavo njegovih sestavnih delov; potrošniki se ne bi smeli znajti v neskončni zanki popravil in vzdrževanja izdelkov z napakami,

–  se v primeru ponavljajoče se neskladnosti ali popravila v obdobju, ki je daljše od enega meseca, spodbuja podaljšanje garancije za obdobje, ki je enako obdobju, potrebnem za popravilo,

–  spodbuja k temu, da bi bilo mogoče dele, ki so bistveni za delovanje izdelka, nadomestiti in popraviti, pri čemer bi bilo treba v osnovnem opisu izdelka navesti, da ga je mogoče popraviti, če je to koristno, in zahtevati, da se bistveni sestavni deli izdelkov, kot so baterije in svetleče diode (LED), vgradijo tako, da jih ni mogoče zamenjati,

–  spodbuja proizvajalce, da ob nakupu priložijo navodila za vzdrževanje in popravilo, zlasti za izdelke, pri katerih sta vzdrževanje in popravilo pomembni za daljšo življenjsko dobo,

–  zagotovi možnost, da se namesto originalnih delov uporabijo enako kakovostni in učinkoviti nadomestni deli, s čimer bi dosegli, da bi vse izdelke popravili v skladu z veljavnim pravom,

–  po možnosti uvede postopek standardizacije nadomestnih delov in orodij, potrebnih za popravilo, s čimer bi izboljšali učinkovitost storitev popravil,

–  spodbuja proizvajalce, da servisnim delavnicam na zahtevo zagotovijo navodila za vzdrževanje in popravilo v različnih jezikih,

–  spodbuja proizvajalce, naj razvijejo tehnologijo baterij in zagotovijo, da bo življenjska doba baterij in akumulatorjev bolj ustrezala pričakovani življenjski dobi izdelka, ali pa naj poskrbijo, da bo zamenjava baterij dostopnejša, in sicer po ceni, ki bo sorazmerna s ceno izdelka;

10.  meni, da bi bilo koristno zagotoviti razpoložljivost nadomestnih delov, ki so bistveni za dobro in varno delovanje blaga, in sicer tako, da se:

–  poleg sklopov spodbuja dostopnost nadomestnih delov,

–  spodbuja gospodarske subjekte, naj uporabljajo ustrezno tehnično službo za izdelke široke potrošnje, ki jih proizvajajo ali uvažajo, in naj dobavljajo nadomestne dele, ki so bistveni za dobro in varno delovanje blaga, po ceni, ki je sorazmerna z vrsto in življenjsko dobo izdelka,

–  jasno navede, ali so nadomestni deli blaga na voljo ali ne, pod katerimi pogoji in kako dolgo, po potrebi z vzpostavitvijo digitalne platforme;

11.  spodbuja države članice, naj preučijo ustrezne spodbude za spodbujanje trpežnih, visokokakovostnih in popravljivih izdelkov, spodbujajo popravila in prodajo rabljenega blaga ter uvedejo usposabljanje za popravila;

12.  poudarja, da mora biti popravilo izdelka vedno mogoče pri neodvisnem serviserju, na primer z odvračanjem od tehničnih, varnostnih ali programskih rešitev, pri katerih je popravilo mogoče le pri odobrenih podjetjih ali organih;

13.  spodbuja ponovno uporabo nadomestnih delov na trgu rabljenega blaga;

14.  priznava možnost, da se za zagotavljanje delov strokovnjakom in potrošnikom uporablja tiskanje v tehniki 3D; poziva, da je treba pri tem poskrbeti za varnost izdelkov, zaščito proti ponarejanju in za varstvo avtorskih pravic;

15.  spominja, da imajo pri uspešnem izvajanju krožnega gospodarstva pomembno vlogo razpoložljivost standardiziranih in modularnih sestavnih delov, načrtovanje razstavljanja in zasnova za dolgotrajno rabo izdelkov ter učinkoviti proizvodni procesi;

Delovanje gospodarskega modela, usmerjenega k uporabi, in podpiranje malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja v EU

16.  poudarja, da se lahko s preusmeritvijo na nove poslovne modele, na primer „izdelki kot storitve“, poveča trajnost vzorcev proizvodnje in porabe, če se s sistemi, ki združujejo izdelke in storitve, ne bo skrajšala življenjska doba izdelkov, ter poudarja, da taki poslovni modeli ne bi smeli biti priložnost za izogibanje davkom;

17.  poudarja, da se lahko z razvojem novih poslovnih modelov, kot so internetne storitve, nove oblike trženja, veleblagovnice, ki prodajajo samo rabljeno blago, in bolj dostopni neformalni objekti za popravila (kavarniške popravljalnice, delavnice, na katerih lahko ljudje sami popravijo stvari), podaljša življenjska doba izdelkov ter hkrati okrepi zavest potrošnikov o izdelkih z dolgo življenjsko dobo in zaupanje vanje;

18.  poziva države članice, naj:

–  se posvetujejo z vsemi ustreznimi deležniki, da bi spodbujali razvoj modelov prodaje uporabe, ki bo koristen za vse,

–  si okrepljeno prizadevajo za sprejetje ukrepov, ki bodo spodbujali razvoj funkcionalnega gospodarstva ter najem, izmenjavo in izposojo blaga,

–  spodbujajo lokalne in regionalne organe, da bodo dejavno pospeševali razvoj gospodarskih modelov, kot sta sodelovalno in krožno gospodarstvo, ki spodbujajo učinkovitejšo rabo virov in trpežnost blaga ter krepijo sektor popravila, ponovne uporabe in recikliranja;

19.  spodbuja države članice, naj zagotovijo, da se bo pri javnih naročilih upoštevala določba o izračunu stroškov v življenjski dobi iz Direktive 2014/24/EU, in povečajo stopnjo ponovne uporabe opreme za javno upravo;

20.  spodbuja države članice in Komisijo, naj v svojih javnih politikah podprejo sodelovalno gospodarstvo, saj prinaša koristi, kot je uporaba rezervnih virov in zmogljivosti, na primer v sektorju prevoza in nastanitve;

21.  poziva Komisijo, naj poudari, da je pri spodbujanju krožnega gospodarstva pomembna trpežnost izdelkov;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo hierarhijo ravnanja z odpadki, ki jo določa zakonodaja EU (okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES)), in naj zlasti poskrbijo, da bodo električni in elektronski aparati ostali uporabni in da bodo čim bolj ohranili vrednost, ter naj jih ne obravnavajo kot odpadek, osebju centrov za ponovno uporabo naj denimo omogočijo dostop do zbirnih mest odpadne električne in elektronske opreme, kjer bodo lahko vzeli tovrstne aparate ali njihove sestavne dele ter jih ponovno uporabili;

23.  meni, da bi bilo treba ukrepe iz tega poročila uporabljati zlasti za mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, in sicer tako, kot bo najprimerneje in najbolj sorazmerno glede na njihovo velikost in zmogljivost, tako da bi se še naprej razvijala, obenem pa bi to spodbujalo zaposlovanje in usposabljanje za nove poklice v EU;

24.  poziva Komisijo, naj preveri, kako bi lahko spodbujali in omogočili zamenljivost sijalk (LED), ter pri tem ob ukrepih za okoljsko primerno zasnovo upošteva milejše ukrepe, kot so na primer označevanje, sistemi spodbude, javna naročila ali podaljšana garancija v primeru, da sijalk ni mogoče zamenjati;

25.  poziva države članice, naj izvajajo učinkovit nadzor trga ter zagotovijo, da bodo evropski in uvoženi izdelki v skladu z zahtevami glede politike proizvodov in okoljsko primerne zasnove;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo lokalne in regionalne organe ter spoštujejo njihova področja pristojnosti;

Boljše obveščanje potrošnikov

27.  poziva Komisijo, naj izboljša obveščanje o trpežnosti izdelkov, tako da:

–  razmisli u uvedbi prostovoljne evropske oznake, na kateri bodo navedeni zlasti trpežnost izdelka, okoljsko primerna zasnova, možnost prilagoditve sestavnih delov za uskladitev z razvojem blaga in možnost popravila,

–  opravi prostovoljne poskuse s podjetji in drugimi deležniki na ravni EU ter na podlagi standardiziranih meril opredeli oznako za predvideno trajanje uporabe izdelkov, ki bi jo lahko uporabljale države članice,

–  za najpomembnejše potrošniške izdelke, zlasti velike električne gospodinjske aparate, ustvari števce uporabe,

–  izvede študijo o učinku uskladitve življenjske dobe s trajanjem zakonite garancije,

–  spodbuja uporabo digitalnih aplikacij ali družbenih omrežij,

–  standardizira informacije v navodilih o trpežnosti, nadgradljivosti in popravljivosti izdelkov, da bodo jasne, dostopne in lahko razumljive,

–  se podatki o življenjski dobi izdelkov, kjer je navedena, opirajo na standardna merila;

28.  poziva države članice in Komisijo, naj:

–  pomagajo lokalnim in regionalnim organom, podjetjem in združenjem izvesti kampanje za ozaveščanje potrošnikov o podaljšanju življenjske dobe izdelkov, zlasti z informacijami in nasveti o vzdrževanju, popravilu, ponovni uporabi itd.,

–  spodbujajo ozaveščenost potrošnikov o pokvarljivih in nepopravljivih izdelkih, po potrebi z razvojem platform za obveščanje potrošnikov;

29.  poziva Komisijo, naj po Uniji med Komisijo in državami članicami spodbuja redno in strukturirano izmenjavo informacij in najboljše prakse, tudi med regionalnimi in občinskimi organi;

Ukrepi glede načrtovanega zastaranja

30.  poziva Komisijo, naj ob posvetovanju s potrošniškimi organizacijami, proizvajalci in drugimi deležniki na ravni EU predlaga opredelitev načrtovanega zastaranja materialnega blaga in programske opreme; poleg tega jo poziva, naj v sodelovanju z organi za nadzor trga preuči možnost, da bi vzpostavili neodvisen sistem, s katerim bi lahko preverjali in odkrivali vgrajeno zastaranje izdelkov; v zvezi s tem poziva k večji pravni zaščiti žvižgačev in ustreznim odvračilnim ukrepom za proizvajalce;

31.  glede tega omenja pionirsko vlogo nekaterih držav članic, na primer pobudo držav Beneluksa glede preprečevanja načrtovanega zastaranja in podaljšanja življenjske dobe (električnih) gospodinjskih aparatov; pri tem poudarja pomen izmenjave najboljše prakse;

32.  ugotavlja, da lahko možnost nadgradnje izdelkov upočasni njihovo zastaranje in zmanjša vpliv na okolje ter stroške za uporabnike;

Okrepitev pravice do zakonite garancije za skladnost

33.  meni, da je bistveno, da so potrošniki bolje obveščeni o delovanju pravnega jamstva za skladnost; poziva, naj bo to jamstvo v celoti omenjeno na računu za nakup izdelka;

34.  poziva Komisijo, naj sprejme pobude in ukrepe za izboljšanje zaupanja potrošnikov, tako da:

–  okrepi varstvo potrošnikov, zlasti za izdelke, katerih razumno pričakovana življenjska doba je daljša, in upošteva stroge ukrepe za varstvo potrošnikov, ki so že bili sprejeti v nekaterih državah članicah,

–  upošteva učinke zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi in pogodbenega prava na izdelke, povezane z energijo, ter razvije celosten pristop k ureditvi izdelkov,

–  zagotovi uradno obveščanje potrošnikov o prodajnih pogodbah in njihovi pravici do zakonite garancije in spodbuja programe obveščanja o tej pravici,

–  poenostavi dokazilo o nakupu za potrošnika, tako da garancijo namesto s kupcem poveže s predmetom, poleg tega pa povsod spodbuja uvedbo e-računov in digitalnih sistemov garancije;

35.  poziva, naj se na ravni EU uvede mehanizem za vlaganje pritožb zaradi neupoštevanja pravice do garancije, s katerim bi lažje nadzorovali, ali upravne službe izvajajo evropske standarde;

36.  poudarja, da bi s krepitvijo načela razširjene odgovornosti proizvajalca in določitvijo minimalnih zahtev ustvarili spodbudo za bolj trajnostno zasnovo izdelkov;

Varstvo potrošnikov pred zastaranjem programske opreme

37.  poziva k večji preglednosti glede nadgradljivosti, varnostnih posodobitev in trpežnosti, kar vse je potrebno za pravilno delovanje programske in strojne opreme; poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba omogočiti večje sodelovanje med podjetji;

38.  spodbuja k preglednosti pri dobaviteljih in proizvajalcih, tako da v prodajnih pogodbah določijo minimalni rok, do katerega bodo zagotovljene varnostne posodobitve operacijskih sistemov; predlaga, naj se določi razumni rok uporabe; poleg tega poudarja, da mora dobavitelj izdelka v primeru vgrajenih operacijskih sistemov zagotoviti dobavo teh posodobitev; poziva proizvajalce, naj zagotovijo jasne informacije za potrošnike o združljivosti posodobitve in nadgradnje programske opreme z vgrajenimi operacijskimi sistemi;

39.  poziva, naj se omogoči odstranjevanje nujnih posodobitev programske opreme in zagotovijo informacije o posledicah za delovanje aparata ter naj bo nova nujna programska oprema združljiva s programsko opremo predhodne generacije;

40.  spodbuja, naj bodo s standardizacijo deli, vključno s procesorjem, prilagodljivi, da bi blago ohranilo svojo raven delovanja;

o

o  o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)

UL L 153, 18.6.2010, str. 1.

(3)

UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(4)

UL C 67, 6.3.2014, str. 23.

(5)

UL L 304, 22.11.2011, str. 64.

(6)

UL L 149, 11.6.2005, str. 22.


OBRAZLOŽITEV

Trpežnost blaga: izziv za potrošnike

Vprašanje trpežnosti blaga zadeva več ravni:

–  odpornost in popravljivost izdelkov,

–  življenjska doba programske opreme v računalniških izdelkih,

–  informacije, ki so na voljo kupcu.

Potrošniki vse manj zaupajo v odpornost izdelkov. K temu je pripomoglo zmanjšanje kakovosti nizkocenovnih izdelkov in usmerjanje medijske pozornosti na pojave, ki še posebej vzbujajo ogorčenje, čeprav naj bi bili postranskega pomena. Po nedavni anketi, ki jo je izvedlo francosko združenje potrošnikov, naj bi bilo 92 % vprašanih prepričanih, da so električni gospodinjski aparati ali izdelki visoke tehnologije namenoma zasnovani tako, da ne trajajo dolgo.

Evropski potrošniki nimajo na voljo skoraj nobenih informacij o zanesljivosti izdelkov. Ker jih cena več ne opozarja na razmerje med kakovostjo in stroški, se še toliko lažje odločajo za izdelke nizkega cenovnega razreda iz držav v vzponu, kar še pospešuje gospodarski damping. Te razmere tako škodujejo evropskim podjetjem, ki pogosto ponujajo trpežnejše blago višje kakovosti.

Poleg tega se zaradi vsesplošne uporabe povezanih predmetov in odvisnosti uporabnikov od nove tehnologije postavlja pereče socialno vprašanje, povezano s hitrim zastaranjem programske opreme in nosilcev. Prve žrtve hitrega zastaranja izdelkov so najmanj premožni državljani, ki se zaradi pomanjkanja denarja odločajo predvsem za poceni izdelke, ki se hitreje pokvarijo, in so tako dvakrat oškodovani.

Popravljivost blaga: gospodarski izziv

Nezadovoljstvo potrošnikov ni povezano zgolj z odpornostjo blaga, marveč tudi s tem, da ga ni mogoče popraviti, kar slabi tudi sektor popravil, ki vsako leto izgubi vse več delovnih mest v Evropi.

Na popravljivost izdelkov negativno vpliva več dejavnikov:

–  pomanjkljiv dostop do nadomestnih delov in njihova previsoka cena,

–  stroški dela v primerjavi z nizkimi stroški uvoženih izdelkov,

–  pomanjkanje ustreznih informacij o popravilih in vzdrževanju,

–  vse večja zapletenost zlasti programske in elektronske opreme,

–  ovire, ki preprečujejo vstop na trg neodvisnim in samozaposlenim serviserjem,

–  majhna možnost popravila izdelkov in njihovih sestavnih delov,

–  pomanjkljive storitve zagotavljanja nadomestnega blaga med popravilom.

Po podatkih raziskave Eurobarometer iz leta 2014 bi 77 odstotkov evropskih državljanov blago raje popravilo, kot pa kupilo novega, vendar so na koncu primorani, da ga nadomestijo ali zavržejo, saj so stroški popravila previsoki.

Kar zadeva delovna mesta, se je zaradi omejevanja popravil zmanjšalo število serviserjev:

–  na Nizozemskem so v tem sektorju v sedmih letih ukinili 2000 delovnih mest;

–  v Nemčiji so v enem letu zaprli 13 odstotkov servisnih delavnic za radijske in televizijske sprejemnike;

–  na Poljskem se je v dveh letih število serviserjev zmanjšalo za 16 odstotkov.

Vzporedno s tem upadom pa imajo brezplačne servisne delavnice in spletna mesta za samopopravilo vse večji uspeh, kar kaže na to, da je povpraševanje po popravilih veliko.

V sektorju popravil bi lahko ustvarili veliko delovnih mest, ki jih ne bi bilo mogoče preseliti, če bi bili izdelki zasnovani tako, da bi trajali in da bi bili popravljivi, in če bi storitve bolje prilagodili potrebam potrošnikov. Dajanje prednosti popravilu pred zamenjavo, zlasti v zakoniti garancijski dobi, je ekološki izziv, saj se s sistematičnim zamenjevanjem zavrže še nova oprema, proizvajalcev pa se ne spodbuja, da bi zasnovali odpornejše izdelke.

Številni pokvarjeni aparati (do 44 odstotkov električnih in elektronskih aparatov) se tako ne popravijo. S podpiranjem sektorja popravil bi omogočili ustvarjanje delovnih mest, močno bi zmanjšali količino odpadkov in onesnaževanje, občutno pa bi izboljšali tudi kupno moč potrošnikov in ustvarili poslovne priložnosti za evropska podjetja.

Celostni pristop: na poti h gospodarstvu uporabe

Življenjska doba izdelkov je odvisna od številnih medsebojno odvisnih akterjev, to je proizvajalcev, dobaviteljev, distributerjev in potrošnikov ter tudi držav. S podaljševanjem življenjske dobe izdelkov je treba oblikovati gospodarski model, ki bo temeljil na ravnovesju med potrebami potrošnikov in industrije ter okoljskimi zahtevami.

Bistveni dejavnik, ki vpliva na življenjsko dobo izdelkov, je vsekakor njihova zasnova, pomembno vlogo pa ima tudi prodajni model. Funkcionalno in sodelovalno gospodarstvo, ki je v polnem razmahu, nam ponuja nove možnosti za izboljšanje kakovosti in trpežnosti izdelkov, danih na trg. S spodbujanjem uporabe namesto lastništva je poudarek na storitvah, ne pa na stopnji zamenjave blaga. Gospodarstvo uporabe, ki lahko prinese znatne gospodarske in okoljske koristi, še dodatno krepijo digitalna orodja, ki olajšujejo izmenjavo v zaupanja vrednih skupnostih.

Opisani model se uvršča v globalni okvir krožnega gospodarstva. Komisija je leta 2015 skušala z zakonodajnim svežnjem na to temo podpreti razvoj tega zglednega modela, ki ohranja vire, zmanjšuje odpadke in ustvarja delovna mesta v konkurenčnejšem gospodarstvu.

S takim modelom bi lahko ustvarili nova delovna mesta za vse ravni izobrazbe, če bi ga spremljala ustrezna politika usposabljanja.

V sektorju ponovne uporabe in popravil je po ocenah mogoče za 10.000 ton izrabljenega blaga ustvariti 296 delovnih mest. Glede na to, da bi lahko ponovno uporabili tretjino blaga, zbranega v centrih za recikliranje odpadkov, bi lahko ustvarili več kot 200.000 lokalnih delovnih mest, če bi za ponovno uporabo pripravili zgolj odstotek komunalnih odpadkov v Evropi.

S ponovno uporabo, pred katero ima vse prepogosto prednost recikliranje, se podaljša življenjska doba izdelkov, ki se z malo spremembami ponovno vključijo v gospodarski krogotok. Novejše študije kažejo, da bi lahko v Evropi – če bi evropska podjetja namesto recikliranju računalnikov dajala prednost njihovi ponovni uporabi – ustvarili 10.500 delovnih mest, ki jih ne bi bilo mogoče preseliti, in pri tem letno prihranili okrog 6 milijonov ton toplogrednih plinov in 44 milijonov m3 vode, da ne govorimo o surovinah.

Če bi razmislili o novih načinih proizvodnje, prodaje in potrošnje z vidika podaljšanja življenjske dobe izdelkov, bi lahko ustvarili ugodne pogoje za oživitev dejavnosti na evropskem trgu. Ker naj bi se stroški virov zvišali, je nujno, da z njimi varčno upravljamo, pri čemer je zlasti pomembno ravnanje z izdelki ob koncu njihove življenjske dobe. Industrijska strategija, ki bi se osredotočala na trpežnost izdelkov, bi ublažila stroške surovin, tako da bi bilo mogoče predvideti donosnost naložb in koristi, zlasti tistih, ki so povezane z zvestobo strank.

Na koncu je treba omeniti tudi vlogo javnih organov, ki naj bi spodbujali dobro industrijsko prakso in bi bili v svoji nabavni politiki za zgled ter podpirali ozaveščanje državljanov (na primer prek združenj) o odgovorni potrošnji in boljšem vzdrževanju izdelkov.

Trpežnost izdelkov kot javni in politični izziv

Vrsta evropskih poročil in zakonodajno delo v državah članicah sta pokazala, da se je treba posvetiti vprašanju vse pogostejšega obnavljanja blaga.

Mnenje, ki ga je posvetovalna komisija za spremembe v industriji pri Evropskem ekonomsko-socialnem odboru podala 17. oktobra 2013 in v katerem je oblikovala vrsto priporočil, o katerih je bilo doseženo soglasje, je prvi korak k skupnemu stališču. V njem je opredeljena razlika med „tehničnim“ načrtovanim zastaranjem v ožjem smislu, posrednim zastaranjem, zastaranjem zaradi nezdružljivosti in psihološkim zastaranjem zaradi tržnih kampanj.

Na podlagi teh prvih dokumentov je Evropski ekonomsko-socialni odbor pripravil študijo o učinku oznake trajanja uporabe izdelkov na potrošnike. V njej je zlasti potrdil, da 92 odstotkov Evropejcev želi, da se na izdelkih označi življenjska doba (ali trajanje). Prikazal pa je tudi, v kolikšni meri je konkurenčnost evropskih podjetij odvisna od zaupanja potrošnikov v podjetja.

Ta evropska prizadevanja se skladajo z javnimi politikami, ki so jih oblikovale države članice.

–  Belgija je bila prva, s tem ko je februarja 2012 sprejela resolucijo senata o boju proti načrtovanemu zastaranju izdelkov, povezanih z energijo. V njej med drugim priporoča, da bi na evropski ravni uvedli označevanje življenjske dobe izdelkov, povezanih z energijo (žarnic, računalnikov, prenosnih telefonov itd.), in možnost popravila.

–  Francija je vzporedno s pobudami nacionalnih podjetij dopolnila svojo zakonodajo, tako da je avgusta 2015 sprejela zakon o energetskem prehodu, v katerem je načrtovano zastaranje opredelila za kaznivo, v zakonu iz marca 2014 o potrošnji pa je pojasnila pravice potrošnikov glede zakonite garancije o skladnosti in razpoložljivosti nadomestnih delov.

–  Nizozemska zakonodaja določa, da zakonita garancija o skladnosti traja najmanj dve leti. Za nekatero blago, zlasti osebne avtomobile, pralne stroje in druge izdelke, za katere se šteje, da so trpežni, lahko velja daljša garancija o skladnosti, odvisno od trajanja povprečne življenjske dobe, ki jo lahko potrošnik od izdelka upravičeno pričakuje.

–  Finska v okviru zakona o varstvu potrošnikov prav tako omogoča podaljšanje garancijske dobe. V njegovi preambuli je določeno, da je za neskladnost, ki jo je pripisati proizvodnji izdelka, na primer vozila, gradbenega materiala ali električnih gospodinjskih aparatov, čeprav se pojavi več kot dve leti po dobavi blaga, odgovoren prodajalec. Ta model je podoben nizozemskemu sistemu. Življenjsko dobo blaga določi posrednik na podlagi meril, kot sta cena blaga in sestavnih delov ali uporaba, na primer pogostost uporabe. Zakonodajalec ni ustvaril seznama glede pričakovane življenjske dobe za posamezne izdelke, lahko pa se posamezni primeri preučijo na podlagi priporočil Consumer Dispute Board.

–  V Španiji je bila 24. junija 2014 na konferenci o novih modelih organizirane potrošnje, ki jo je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor, sprejeta „madridska resolucija“ o boljši praksi na področju načrtovanega zastaranja in sodelovalne potrošnje.

–  V Avstriji so uvedli oznako odličnosti za električne in elektronske izdelke, zasnovane tako, da so trpežni in popravljivi.

–  Švedska pa je sprejela vrsto davčnih ukrepov, ki bodo začeli veljati januarja 2017 in s katerimi naj bi okrepila sektor popravil, recikliranja in krožnega gospodarstva. Z njimi želi:

•  zmanjšati stroške popravil z zmanjšanjem stopnje DDV za nekatero blago (kolesa, čevlje in obleko) s 25 na 12 odstotkov,

•  omogočiti potrošnikom, ki se odločijo za popravilo električnega gospodinjskega aparata, da od svojih davkov odbijejo 50 odstotkov stroškov dela,

•  obdavčiti izdelke, ki vsebujejo material, ki ga ni mogoče ali ga je težko reciklirati in popraviti.

Te določbe so zasnovane kot naložba, pri kateri se predvideva, da naj bi bili stroški, povezani z onesnaževanjem, ravnanjem z odpadki in brezposelnostjo, višji.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (11.4.2017)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja

(2016/2272(INI))

Pripravljavka mnenja: Christel Schaldemose

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je zaradi odvisnosti Unije od uvoza surovin in naglega izčrpavanja znatne količine naravnih virov v kratkoročnem obdobju eden od ključnih izzivov ta, da se viri v Uniji v čim večji meri ponovno uporabijo in da se okrepi prehod na krožno gospodarstvo;

B.  ker je treba pri podaljšanju življenjske dobe izdelkov upoštevati, da je potrebna celostna sprememba načina proizvodnje in potrošnje kot del prehoda na krožno gospodarstvo; ker bi učinkovitejša raba virov pripomogla tudi k znatnim neto prihrankom za podjetja, javne organe in potrošnike v Uniji, obenem pa bi zmanjšala skupne letne emisije toplogrednih plinov ter vpliv izdelkov na okolje;

C.  ker je treba upoštevati Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbo (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, pa tudi ustrezne izvedbene smernice Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC);

D.  ker se v sedmem okoljskem akcijskem programu poziva k sprejetju posebnih ukrepov za izboljšanje trajnosti, popravljivosti, ponovne uporabe in podaljšanje življenjske dobe izdelkov;

E.  ker ima pri tem pomembno vlogo razširjena odgovornost proizvajalca;

F.  ker so v poročilu „Rast od znotraj: vizija krožnega gospodarstva za konkurenčno Evropo”, ki so ga pripravili v fundaciji Ellen MacArthur, jasno prikazane priložnosti za prehod na druge poslovne modele, kot je prodaja storitev namesto izdelkov;

G.  ker so za uresničitev modela krožnega gospodarstva nujni sodelovanje oblikovalcev politik, državljanov in podjetij ter spremembe v zasnovi in prodaji izdelkov in storitev, pa tudi spremembe v miselnosti in pričakovanjih potrošnikov ter pri poslovnih dejavnostih, in sicer prek ustvarjanja novih trgov, ki se odzivajo na spremembe v vzorcih potrošnje in se razvijajo k uporabi, ponovni uporabi in souporabi izdelkov, s čimer bi pomagali podaljšati njihovo življenjsko dobo in ustvarili konkurenčne, trajne in trajnostne izdelke;

H.  ker pri številnih svetilkah ni mogoče zamenjati žarnice, kar lahko pri njeni okvari povzroči težave, če pridejo na trg nove, učinkovitejše žarnice ali če se spremenijo želje strank, na primer glede barve svetlobe, saj je treba zamenjati celotno svetilko;

I.  ker je treba pri razvoju krožnega gospodarstva dodatno spodbujati možnost popravila, predelave in nadgradnje, trajnost ter možnost recikliranja izdelkov, da bi podaljšali življenjsko dobo in trajanje uporabe izdelkov in/ali njihovih sestavnih delov;

J.  ker sta zmanjševanje odpadkov in priprava za njihovo ponovno uporabo najpomembnejša prva člena v hierarhiji ravnanja z odpadki za uvajanje strategije brez odpadkov;

K.  ker se je poraba naravnih virov v Evropi v zadnjih 30 letih povečala za približno 50 %, porabimo namreč 43 kg virov na osebo na dan;

L.  ker je z vidika gospodarstva in okolja nujno ohranjati surovine in omejiti nastajanje odpadkov;

M.  ker vse večja raznolikost izdelkov, vse krajši inovacijski cikli in modni trendi, ki se nenehno spreminjajo, vodijo k vse hitrejšemu nakupu izdelkov ter s tem h krajši dobi njihove uporabe;

N.  ker ima sektor popravil, prodaje rabljenega blaga in menjave velik potencial, saj je njegov namen podaljšanje življenjske dobe izdelkov;

O.  ker bi bilo zaželeno, da bi bile tudi sijalke (LED) zamenljive in ne trdno pritrjene;

P.  ker je treba doseči ravnovesje med ciljem podaljšanja življenjske dobe izdelka in ciljem zagotavljanja okolja, ki spodbuja inovacije in nadaljnji razvoj;

Q.  ker so se pojavila poročila, da so pametni telefoni namenoma zasnovani tako, da po letu ali dveh ne delujejo več ustrezno;

1.  poudarja, da je treba vzpostaviti ravnovesje med podaljšanjem življenjske dobe izdelkov, pretvarjanjem odpadkov v vire (sekundarne surovine), industrijsko simbiozo, inovacijami, povpraševanjem potrošnikov, varstvom okolja in politiko na področju rasti v vseh fazah cikla izdelka, ter meni, da se pri razvoju energetsko učinkovitejših izdelkov ne sme spodbujati, da bi imeli kratko življenjsko dobo ali da bi jih prezgodaj zavrgli;

2.  poudarja, da daljša življenjska doba izdelkov predpostavlja sprejetje ukrepov za preprečevanje načrtovanega zastaranja; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje načrtovanega zastaranja ter z boljšimi informacijami o izdelkih okrepijo moč potrošnikov; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči poročila o namerni zasnovi pametnih telefonov z zelo kratko življenjsko dobo ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za preprečevanje tega pojava; poleg tega poziva države članice, naj odvračajo dajanje na trg izdelkov z načrtovanim zastaranjem;

3.  poudarja, da je treba za daljšo življenjsko dobo izdelkov zagotoviti standardizirane in modularne sestavne dele, ki jih je lažje nadomestiti, pa tudi funkcionalno zasnovo, pri kateri je med drugim upoštevano razstavljanje;

4.  poudarja, da se lahko s preusmeritvijo na nove poslovne modele, na primer „izdelki kot storitve“, poveča trajnost vzorcev proizvodnje in porabe, če se s sistemi, ki združujejo izdelke in storitve, ne bo skrajšala življenjska doba izdelkov, ter poudarja, da taki poslovni modeli ne bi smeli biti priložnost za izogibanje davkom;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj, proizvodnjo in trženje izdelkov, ki so primerni za večkratno uporabo, so tehnično trajni, se jih da zlahka popraviti ter so po tem, ko postanejo odpadki in so pripravljeni na ponovno uporabo ali reciklažo, primerni za dajanje na trg ali v uporabo, da se olajša ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki; vztraja, da je treba pri ukrepih upoštevati vpliv izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu in hierarhija ravnanja z odpadki;

6.  poudarja, da se lahko z razvojem novih poslovnih modelov, kot so internetne storitve, nove oblike trženja, veleblagovnice, ki prodajajo samo rabljeno blago, in bolj dostopni neformalni objekti za popravila (kavarniške popravljalnice (Repair Cafes), delavnice, na katerih lahko ljudje sami popravijo stvari), podaljša življenjska doba izdelkov ter hkrati okrepi zavest potrošnikov o izdelkih z dolgo življenjsko dobo in zaupanje vanje;

7.  poudarja, da so ključni vidiki preprečevanja nastajanja odpadkov spodbujanje in podpiranje trajnostnih proizvodnih modelov in modelov uporabe, uporaba izdelkov, ki so gospodarni z viri, trajni, jih je mogoče preprosto deliti, so ponovno uporabni ter jih je mogoče popraviti in reciklirati, pa tudi odvračanje dajanja na trg izdelkov z načrtovanim zastaranjem;

8.  je seznanjen, da so pri zasnovi trajnih izdelkov pomembne komercialne strategije, kot je lizing izdelkov, pri katerih lizinška podjetja ohranijo lastništvo nad izdelki, ki jih dajo v lizing, zato je v njihovem interesu, da ponovno tržijo izdelke in vlagajo v zasnovo trajnejših izdelkov, kar vodi v manjši obseg nove proizvodnje in odstranjevanja izdelkov;

9.  poudarja, da je treba trajnost, popravljivost, ponovno uporabo in možnost recikliranja izdelka načrtovati že pri zasnovi izdelka, saj je poraba virov pri izdelku v veliki meri določena v fazi zasnove; opozarja, da je zasnova izdelkov pomembna pri prehodu na krožno gospodarstvo, saj vpliva na življenjski cikel določenega izdelka;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj zaradi zagotavljanja razvoja nestrupenih materialov povečajo svoja prizadevanja za nadomestitev zelo zaskrbljujočih snovi ter omejijo uporabo snovi, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje;

11.  poudarja, da bi morale države članice spodbujati podaljšanje življenjske dobe izdelkov, če to koristi okolju, in podpirati vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti popravila, ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove izdelkov;

12.  ugotavlja, da je treba izdelke bolje zasnovati za njihovo popravljivost, saj je bistveno, da so na voljo rezervni deli, zlasti za izdelke, pri katerih se podaljšanje življenjske dobe lahko doseže na stroškovno učinkovit način;

13.  podpira, da bi na ravni EU sprejeli opredelitev pojma načrtovane zastarelosti in uvedli ukrepe za kaznovanje te prakse;

14.  poudarja, da bi moral biti seznam novih izdelkov, ki temeljijo na okoljsko primerni zasnovi, ambicioznejši in vključevati več izdelkov;

15.  glede tega omenja pionirsko vlogo nekaterih držav članic, na primer pobudo držav Beneluksa glede preprečevanja načrtovanega zastaranja in podaljšanja življenjske dobe (električnih) gospodinjskih aparatov; pri tem poudarja pomen izmenjave najboljše prakse;

16.  meni, da je bistveno, da so potrošniki bolje obveščeni o delovanju pravnega jamstva za skladnost; poziva, naj bo to jamstvo v celoti omenjeno na računu za nakup izdelka;

17.  spominja, da imajo pri uspešnem izvajanju krožnega gospodarstva pomembno vlogo razpoložljivost standardiziranih in modularnih sestavnih delov, načrtovanje razstavljanja in zasnova za dolgotrajno rabo izdelkov ter učinkoviti proizvodni procesi;

18.  poziva države članice, naj z institucionalnimi kampanjami spodbujajo dejavnosti popravil, nakupa in prodaje rabljenega blaga, najema ali menjave, s katerimi se preprečuje kupovanje novih izdelkov;

19.  poziva Komisijo, naj oceni možnost opredelitve pravil glede minimalne vsebine recikliranih materialov v novih izdelkih;

20.  je seznanjen z delovnim načrtom Komisije za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019; zlasti pozdravlja vključitev trajnosti izdelkov kot možni okoljski standard v povezavi z vidiki učinkovitosti materialov, vključno s podaljšanjem življenjske dobe izdelkov, z možnostjo ponovne uporabe delov ali recikliranja materialov izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe ter uporabo ponovno uporabljenih delov in/ali recikliranih materialov v izdelkih;

21.  ponovno poziva Komisijo, naj predlaga pregled zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi, da bi njeno uporabo razširili na vse pomembne skupine izdelkov, ne le na tiste, ki porabljajo energijo, ter v obvezne zahteve glede zasnove izdelkov postopno vključi vse značilnosti, povezane z učinkovito rabo virov;

22.  poziva Komisijo, naj predlaga primerne ukrepe, na podlagi katerih bi morali proizvajalci zagotoviti razpoložljivost nadomestnih delov ter v povezavi s pravicami potrošnikov zagotoviti informacije o obdobju, v katerem bodo ti deli na voljo, kar mora veljati tako za fizična prodajna mesta kot tudi za spletna prodajna mesta;

23.  ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi analize stroškov in koristi oceni možnost, da bi v okviru zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi določili minimalne vrednosti materialov, ki jih je mogoče reciklirati, v novih izdelkih;

24.  priznava pomen sodelovalne ekonomije in platform ekonomije souporabe kot novih trajnostnih poslovnih modelov, ki spodbujajo učinkovitejšo rabo izdelkov in njihovo daljšo življenjsko dobo;

25.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice v celoti uporabljajo in uveljavljajo zahteve glede odstranjevanja baterij in akumulatorjev iz Direktive 2006/66/ES(1) (direktiva o baterijah), ter spodbuja poslovne modele, ki razvijajo ponovno uporabo baterij;

26.  z zaskrbljenostjo izpostavlja količino elektronskih odpadkov v obliki modemov, usmerjevalnikov, dekodirnikov in komunikatorjev, ki nastane, ko potrošniki preidejo k novemu izvajalcu telekomunikacijskih storitev; potrošnike in izvajalce telekomunikacijskih storitev spominja, da imajo potrošniki v skladu z Uredbo (EU) 2015/2120 že sedaj pravico, da uporabljajo terminalsko opremo po svoji izbiri, ko preidejo k novemu izvajalcu storitev;

27.  poziva Komisijo, naj preveri, kako bi lahko spodbujali in omogočili zamenljivost sijalk (LED), ter pri tem ob ukrepih za okoljsko primerno zasnovo upošteva milejše ukrepe, kot so na primer označevanje, sistemi spodbude, javni razpisi ali podaljšana garancija v primeru, da sijalk ni mogoče zamenjati;

28.  opozarja, da je odgovorno uporabo izdelkov mogoče doseči le, če lahko potrošniki ustrezno ocenijo vpliv izdelkov na okolje na podlagi njihovega življenjskega cikla, ekološkega odtisa in kakovosti;

29.  poudarja, da je uvedba obveznega označevanja za obveščanje o pričakovani življenjski dobi izdelkov težavna; predlaga, da bi označevanje sprva poskusno potekalo prostovoljno na ravni EU na podlagi skupne oblike in metodologije;

30.  poudarja, da velika količina elektronskih odpadkov nastane zaradi tega, ker proizvajalci niso več zmožni zagotavljati posodobitev programske opreme, ki bi bile združljive s strojno opremo; meni, da bi morali od proizvajalcev zahtevati, naj zagotavljajo združljive posodobitve programske opreme;

31.  poudarja, da bi s krepitvijo načela razširjene odgovornosti proizvajalca in določitvijo minimalnih zahtev ustvarili spodbudo za bolj trajnostno zasnovo izdelkov;

32.  poziva Komisijo, naj bolje izkoristi znak EU za okolje, da bi izboljšala informacije o življenjski dobi izdelkov in potrošnikovo razumevanje trajnosti izdelkov; poudarja, da je lahko ozaveščena izbira potrošnika pri izbiri izdelka/znamke posredna gospodarska spodbuda za proizvajalce; poudarja, da bi moralo okoljsko označevanje vključevati informacije o minimalni življenjski dobi ali uporabi izdelkov, da bi povečali ozaveščenost potrošnikov o pričakovani življenjski dobi izdelka;

33.  poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, ki predvidevajo predložitev informacij, po potrebi tudi samo na prostovoljni osnovi, ki potrošnika obveščajo o pričakovani življenjski dobi izdelka, številu ciklov delovanja in možnosti popravila, da lahko potrošnik sprejme bolj informirano odločitev o nakupu;

34.  poziva Komisijo, naj proizvajalce pozove, da objavijo priročnike za diagnostiko in vzdrževanje, pa tudi zagotovijo dostopnost rezervnih delov in dodatkov za izdelke na trgu za minimalno število let, v skladu s pričakovano življenjsko dobo izdelka, ki mora biti navedena na znaku EU za okolje;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj namenijo sredstva za izobraževanje in kampanje obveščanja, da bi spodbujale trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje, ter poudarja koristi prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri;

36.  poziva, naj Komisija izvede oceno gospodarskega učinka in presojo vplivov na okolje, kar zadeva možnost, da bi na harmoniziran način podaljšali trajanje pravnega jamstva za skladnost izdelkov;

37.  poziva države članice, naj po potrebi skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi, podjetji in združenji izvedejo kampanje za ozaveščanje potrošnikov o podaljšanju življenjske dobe izdelkov;

38.  poudarja, da Komisija ne bi smela uporabiti prihodnjega preverjanja ustreznosti zakonodaje za črtanje ali omejevanje področja uporabe znaka EU z okolje;

39.  meni, da je treba pripraviti spodbude za proizvajalce, da bi proizvajali izdelke z daljšo življenjsko dobo; poziva Komisijo, naj predlaga, da bi morali proizvajalci kriti stroške recikliranja, če je pričakovana življenjska doba njihovih izdelkov manj kot pet let;

40.  poziva Komisijo, naj z mednarodnimi konvencijami spodbuja uporabo kazalnikov učinkovite rabe virov ter tako omogoči primerjavo med sektorji in gospodarstvi ter zagotovi enake konkurenčne pogoje;

41.  poziva države članice, naj izvajajo učinkovit nadzor trga ter zagotovijo, da bodo evropski in uvoženi izdelki v skladu z zahtevami glede politike proizvodov in okoljsko primerne zasnove;

42.  poziva države članice, naj sprejmejo ekonomske spodbude za storitve popravil izdelkov, s čimer bodo omogočile podaljšanje njihove življenjske dobe, pri čemer naj upoštevajo, da bi lahko zmanjšanje davka na popravilo izdelkov zagotovilo spodbude za njihovo ponovno uporabo in za sektor popravil, kar bi lahko koristilo okolju in družbi, vključno z manjšo stopnjo DDV za dejavnosti popravil;

43.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi še uporabne proizvode učinkoviteje in preprosteje vrnili v gospodarski krogotok;

44.  spodbuja države članice, naj izvajajo zelena javna naročila kot politično orodje za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo;

45.  poziva k popolni prepovedi izdelkov z načrtno vgrajenimi napakami, ki določajo konec njihove življenjske dobe;

46.  ugotavlja, da lahko možnost nadgradnje izdelkov upočasni zastaranje izdelkov in zmanjša vpliv na okolje ter stroške za uporabnike;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo lokalne in regionalne organe ter spoštujejo njihova področja pristojnosti;

48.  poziva Komisijo, naj po Uniji med Komisijo in državami članicami spodbuja redno in strukturirano izmenjavo informacij in najboljše prakse, tudi med regionalnimi in občinskimi organi;

49.  poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja lokalne pobude za popravila, saj zagotavljajo lokalna zelena delovna mesta in koristno storitev za potrošnike.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

62

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Caputo, Eleonora Evi, Martin Häusling, Elisabeth Köstinger, Merja Kyllönen, Stefano Maullu, Ulrike Müller, James Nicholson, Marijana Petir, Christel Schaldemose, Bart Staes, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

62

+

ALDE

Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Ulrike Müller, Nils Torvalds

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, James Nicholson, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Eleonora Evi, Piernicola Pedicini

ENF

Mireille D’Ornano, Sylvie Goddyn, Jean-François Jalkh

GUE/NGL

Stefan Eck, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen, Estefanía Torres Martínez

NI

Zoltán Balczó

PPE

Ivo Belet, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Elisabeth Köstinger, Peter Liese, Norbert Lins, Stefano Maullu, Miroslav Mikolášik, Marijana Petir, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nicola Caputo, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Christel Schaldemose, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

Verts/ALE

Marco Affronte, Bas Eickhout, Martin Häusling, Benedek Jávor, Davor Škrlec, Bart Staes

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, Anna Hedh, Franz Obermayr, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Sabine Verheyen


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

34

+

ALDE

ECR

EFDD

ENF

GUE/NGL

PPE

 

S&D

 

Verts/ALE

Dita Charanzová, Jasenko Selimovic

Edward Czesak, Daniel Dalton, Anneleen Van Bossuyt

Marco Zullo

Franz Obermayr, Mylène Troszczynski

Dennis de Jong

Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, Ildikó Gáll-Pelcz, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu, Sabine Verheyen

Biljana Borzan, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Anna Hedh, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

Pascal Durand, Igor Šoltes

0

-

-

 

1

0

EFDD

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 22. junij 2017Pravno obvestilo