POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu o 72. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov
9.6.2017 - 2017/2041(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU
o 72. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21, 34 in 36,
– ob upoštevanju 71. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 (2000), 1820 (2009), 1888 (2009), 1889 (2010), 1960 (2011), 2106 (2013), 2122 (2013) in 2242 (2015) o ženskah, miru in varnosti,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za seje Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017[1],
– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2015 in politike Evropske unije na tem področju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava[2],
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov[3],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o prednostnih nalogah EU za 71. zasedanje Generalne skupščine OZN,
– ob upoštevanju revidiranih smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov, ki EU podeljuje pravico, da posreduje v Generalni skupščini, da ustno predstavi predloge in predloge sprememb, o katerih se bo glasovalo na zahtevo države članice, in da uveljavlja pravico do odgovora,
– ob upoštevanju izjave iz New Yorka o beguncih in migrantih z dne 19. septembra 2016,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. A/71/L.48 z dne 21. decembra 2016, ki vzpostavlja „mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki“,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu[5],
– ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0216/2017),
A. ker je sestavni del zunanje politike EU njena zavezanost resničnemu multilateralizmu in dobremu svetovnemu upravljanju, v središču katerega so Združeni narodi, izhaja pa iz prepričanja, da je multilateralni sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;
B. ker več nacionalističnih in protekcionističnih gibanj po svetu izraža dvome glede mednarodnega reda, ki temelji na sodelovanju, dialogu, prosti in pravični trgovini ter človekovih pravicah;
C. ker bi morala imeti EU proaktivno vlogo pri izgradnji Združenih narodov, ki bodo lahko učinkovito prispevali k svetovnim rešitvam, miru in varnosti, človekovim pravicam, razvoju, demokraciji ter mednarodnemu redu, ki temelji na načelu pravne države; ker si morajo države članice EU po najboljših močeh prizadevati za to, da bi v skladu z mandatom iz člena 34(1) PEU dodatno usklajevale in združevale svoje delovanje v organih in telesih sistema Združenih narodov;
D. ker bo lahko Francija zaradi dejstva, da bo v prihodnje edina država članica EU s stalnim sedežem v Varnostnem svetu OZN, prevzela vlogo zagovornice skupnega evropskega pristopa;
E. ker EU in njene države članice skupaj še vedno prispevajo največ finančnih sredstev v sistem OZN, in sicer skoraj 50 % vseh prispevkov za OZN, pri čemer države članice EU prispevajo približno 40 % rednega proračuna OZN; ker bi morali biti prispevki EU za OZN bolj vidni;
F. ker si EU prizadeva za okoljsko trajnost, zlasti v boju proti podnebnim spremembam, in sicer s spodbujanjem mednarodnih ukrepov in dejavnosti za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega upravljanja naravnih virov;
G. ker je EU ena najbolj predanih zagovornic in podpornic človekovih pravic, temeljnih svoboščin, kulturnih vrednot in raznolikosti, demokracije ter pravne države;
H. ker so varnostne razmere v EU vse bolj nestabilne in spremenljive zaradi številnih dolgotrajnih, pa tudi novih izzivov, vključno z nasilnimi konflikti, terorizmom, organiziranim kriminalom, propagando in kibernetskim vojskovanjem, tokovi beguncev in pritiskom migrantov brez primere ter vplivi na podnebne spremembe, ki jih ni mogoče obravnavati na nacionalni ravni ter zahtevajo regionalne in globalne odzive ter aktivno in konstruktivno sodelovanje;
I. ker bi morali imeti EU in OZN pomembno vlogo pri izvajanju razvojne agende 2030, da bi izkoreninili revščino in ustvarili skupno blaginjo, odpravili neenakosti, ustvarili varnejši in pravičnejši svet ter se borili proti podnebnim spremembam in varovali naravno okolje; ker je Generalna skupščina OZN sklenila, da bo pospešila prizadevanja te organizacije za izvajanje nove razvojne agende;
1. naslavlja naslednja priporočila na Svet:
Mir in varnost
(a) naj, glede na kršitve mednarodnega prava na teh območjih, še naprej poziva k polnemu spoštovanju suverenosti, mednarodno priznanih meja in ozemeljske celovitosti držav vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino; naj podpira in oživi diplomatska prizadevanja za mirno in trajnostno rešitev teh sedanjih in dolgotrajnih konfliktov, vključno s konfliktom v Gorskem Karabahu, ter za spoštovanje človekovih pravic na terenu; naj mednarodno skupnost pozove k celovitemu izvajanju politike nepriznanja nezakonite priključitve Krima; naj dejavno povečuje pritisk na Rusijo kot stalno članico Varnostnega sveta OZN, da bi rešili konflikt v Ukrajini v skladu s sporazumi iz Minska ter končali okupacijo gruzijskih regij Abhazija in Južna Osetija; naj si prizadeva za geopolitično ravnotežje, ki zavrača vse težnje po ekskluzivnih območjih vpliva;
(b) naj vse države članice OZN pozove, naj zagotovijo vse potrebne razpoložljive finančne in človeške vire za pomoč lokalnemu prebivalstvu v oboroženih spopadih in beguncem ter poravnajo svoje finančne obveznosti do OZN;
(c) naj podpira jedrski sporazum med Iranom ter članicami Varnostnega sveta OZN in Nemčijo kot pomemben uspeh mednarodne diplomacije in zlasti diplomacije EU ter še naprej vrši pritisk na ZDA, da zagotovijo njegovo izvajanje v praksi;
(d) naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi povečal skladnost ukrepov državnih in nedržavnih akterjev z mednarodnim humanitarnim pravom; naj podpira prizadevanja pod vodstvom mednarodnega odbora Rdečega križa za vzpostavitev učinkovitega mehanizma za povečanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom;
(e) naj si prizadeva za večjo večstransko zavezanost iskanju trajnih vzdržnih političnih in mirnih rešitev za sedanje konflikte na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, zlasti v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji, ter naj oživi diplomatska prizadevanja za rešitev zamrznjenih konfliktov po svetu; naj še naprej podpira delo, ukrepe in pobude posebnega odposlanca OZN, ki so namenjeni rešitvi teh konfliktov; naj pozove mednarodno skupnost k stalnemu zagotavljanju humanitarne, finančne in politične podpore za odziv na humanitarne razmere in naj si prizadeva za takojšnje prenehanje nasilja; naj prepreči vsakršno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, vključno z usmerjanjem napadov neposredno na civilno infrastrukturo in civilno prebivalstvo, ter naj strogo obsodi te kršitve v Siriji; naj vse države članice OZN pozove, naj zagotovijo vse potrebne razpoložljive finančne in človeške vire za pomoč prebivalstvu na konfliktnih območjih; naj podpira prizadevanja OZN za iskanje trajne rešitve za konflikt v Siriji in Iraku in naj še naprej podpira vlogo EU na humanitarnem področju in regionalno pobudo EU; naj mednarodno skupnost pozove, naj po svojih najboljših močeh odločno obsodi odgovorne za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid, storjene med konfliktom v Siriji, in sicer bodisi v okviru njihovih pravosodnih sistemov, na mednarodnih sodiščih ali ad hoc sodiščih; naj podpre pobudo OZN za mirovni načrt v Jemnu in nujno začne reševati sedanjo humanitarno krizo; naj pozove vse strani k spoštovanju človekovih pravic in svoboščin vseh jemenskih državljanov ter poudari, kako pomembno je izboljšati varnost vseh tistih, ki delujejo v okviru mirovnih in humanitarnih misij v državi; naj spodbuja politiko približevanja med Iranom in Savdsko Arabijo, ki je bistvena za zmanjševanje regionalnih napetosti in pomeni korak k rešitvi konflikta v Jemnu in drugod; naj še naprej spodbuja takšna dejanja, da bi obravnaval temeljne vzroke terorizma in ekstremizma, ki pomenita grožnjo mednarodni varnosti in regionalni stabilnosti; naj pozove k večji podpori za libijsko vlado, ki jo podpira OZN, in naj prevzame osrednjo vlogo pri stabilizaciji Libije ter ohranjanju njene enotnosti in ozemeljske celovitosti v okviru libijskega političnega dogovora; naj znova poudari, da morajo biti vse oborožene sile združene pod nadzorom legitimnih civilnih organov, kot je določeno v libijskem političnem dogovoru; naj ponovno podpre prizadevanja posebnega koordinatorja OZN za bližnjevzhodni mirovni proces in posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo, da bi se rešili ti dolgotrajni konflikti; naj pozove k izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Bližnjem vzhodu;
(f) naj podpre pogovore v Siriji, ki sledijo resoluciji Varnostnega sveta št. 2254 (2015); naj poudari, da bi si morale strani prizadevati za okvirni sporazum, ki bi vseboval politični sveženj, tako da bo mogoče izvesti dogovorjeni politični proces tranzicije v skladu z jasnim časovnim zaporedjem in ciljnimi časovnimi okviri, določenimi v Resoluciji št. 2254 (2015); naj poudari, da se je za uresničitev tega cilja oblikoval jasen program, ki vsebuje štiri košarice; naj izrazi zaskrbljenost, ker neprestani spopadi v Siriji ogrožajo premirje, ki je začelo veljati 30. decembra 2016, kar ima precejšnje negativne posledice za varnost sirskih civilistov, humanitarni dostop in zagon političnega procesa; naj podpre poziv posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo državam, ki morajo zagotoviti premirje v Siriji, naj si nujno prizadevajo za spoštovanje premirja;
(g) naj ravna na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije o Zahodni Sahari ter podpre prizadevanja OZN za pravično in dokončno rešitev konflikta v Zahodni Sahari na podlagi pravice zahodnosaharskega ljudstva do samoodločbe in v skladu z ustreznimi resolucijami OZN; naj si prizadeva, da se misiji OZN za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINURSO) podelijo pristojnosti na področju človekovih pravic, ki bodo v skladu z vsemi drugimi mirovnimi misijami OZN, ter da se vsem članom osebja misije MINURSO omogoči ponovno opravljanje njihovih nalog;
(h) naj zagotovi, da bo Generalna skupščina OZN v sodelovanju z EU in ZDA pripravila vse instrumente, s katerimi bi zagotovili, da bo rešitev z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi v miru in varnosti skupaj živeli varna država Izrael z varnimi in priznanimi mejami ter sosednja neodvisna, demokratična in preživetja sposobna palestinska država, trajnostna in učinkovita;
(i) naj pozove k večji podpori za iraške institucije in krepitvi njihove vloge, poleg tega pa naj poudari, da si je treba prizadevati za bolj vključujočo družbo in ponovno vključitev pripadnikov vseh etničnih in verskih manjšin, ki so bili razseljeni, med drugim v severnem Iraku ter po koncu vojaške operacije v Mosulu in njegovi okolici, kjer je treba poiskati mirno in vključujočo pokonfliktno rešitev; naj znova poudari ključni pomen trajne zaščite civilistov in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava med izvajanjem vojaških strategij v Iraku;
(j) naj tudi v prihodnje obravnava glavne varnostne grožnje v Sahelu in Sahari ter regiji Čadskega jezera, na območju Velikih jezer in Afriškega roga, da bi odpravili teroristično grožnjo, ki jo predstavljajo pripadniki Isila/Daiša in Al Kaide ter Boko Haram ali druge povezane teroristične skupine;
(k) naj sodeluje z mednarodno skupnostjo kot celoto, da bi rešili humanitarne in varnostne krize, ki ogrožajo afriško celino, zlasti v Somaliji, Južnem Sudanu, Sudanu, Srednjeafriški republiki, Maliju, Nigeriji, Burundiju in na območju Velikih jezer na splošno; naj spodbuja države članice OZN, da odločneje podprejo vedno večjo vlogo in lastne zmogljivosti Afriške unije pri posredovanju in kriznem upravljanju, pri tem pa naj si prizadevajo za dopolnjevanje z drugimi prizadevanji urada OZN za podporo izgradnji miru; naj zagotovi hitro prilagoditev misije MONUSCO v skladu z njenim novim mandatom in zlasti izvajanje sporazuma z dne 31. decembra 2016;
(l) naj mednarodno skupnost pozove, da naj se pridruži prizadevanjem za obvladovanje sedanje politične krize v Demokratični republiki Kongo in za preprečitev, da bi ta država doživela zlom;
(m) naj poudari pomen večjih naložb v preprečevanje konfliktov, pri čemer se upoštevajo dejavniki, kot so politična ali verska radikalizacija, nasilje, povezano z volitvami, razseljevanje prebivalstva ali podnebne spremembe;
(n) naj članice OZN, zlasti pa članice Varnostnega sveta opozori na to, da so se napetosti med nekaterimi državami na Zahodnem Balkanu povečale; naj pozove voditelje k zadržanosti v zvezi z regionalno politiko, EU in OZN pa naj pozove, naj tudi v prihodnje v celoti sodelujejo pri iskanju trajnih rešitev za dvostranska razhajanja, tudi tako, da po potrebi delujejo kot mediatorji; naj obsodi ruske aktivnosti na Zahodnem Balkanu, ki grozijo, da bodo destabilizirale negotov proces reform v državah v regiji ter omajale njihova prizadevanja v zvezi s približevanjem EU in Natu;
(o) naj še naprej spodbuja prizadevanja OZN za vzpostavitev miru v Afganistanu, pa tudi za odpravo negotovih varnostnih razmer v tej državi;
(p) naj odločno obsodi dejanja vodstva Severne Koreje, ki ogrožajo mir in varnost na Korejskem polotoku in onkraj njega; naj spodbudi Kitajsko kot stalno članico Varnostnega sveta OZN, da okrepi pritisk na severnokorejski režim z namenom umiritve agresivnih dejanj te države, ki ogrožajo regionalno in mednarodno varnost; naj pripravi in izvede močan odziv, ki bo podprt s širokim in dovolj trdnim mednarodnim konsenzom, da bi severnokorejskemu režimu preprečili, da bi še naprej razvijal sovražne jedrske zmogljivosti in izven svojih nacionalnih meja izvrševal umore, napade in ugrabitve;
(q) naj pozove Generalno skupščino OZN in Varnostni svet OZN k razpravi o napetih razmerah v Južnokitajskem morju, da bi se vse udeležene strani sestale in zaključile pogajanja o kodeksu ravnanja;
(r) naj pozdravi resolucijo 2307 (2016), ki jo je sprejel Varnostni svet OZN, ter vladi in državljanom Kolumbije čestita za njihova prizadevanja pri iskanju miru;
(s) naj znatno poveča podporo držav članic za operacije ohranjanja in izgradnje miru OZN, ki vključujejo vidik človekovih pravic in jasno strategijo umika, zlasti z zagotavljanjem osebja in opreme, okrepi pa naj tudi pospeševalno vlogo EU v zvezi s tem; naj zagotovi boljšo prepoznavnost za to podporo in prispevke; naj nadalje razvija postopke za uporabo skupne varnostne in obrambne politike EU v podporo operacijam OZN, pri tem pa zadostno pozornost nameni številnim razsežnostim kompleksnega kriznega upravljanja, kot so človekove pravice, trajnostni razvoj in temeljni vzroki množičnih migracij; naj podpre reformo Varnostnega sveta OZN glede uporabe veta v primerih, ko so prisotni dokazi o vojnih zločinih ali zločinih zoper človečnost;
(t) naj podpre generalnega sekretarja OZN v njegovih prizadevanjih za povečanje vključenosti OZN v mirovna pogajanja;
(u) naj podpre izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti v celoti; naj pozove k spodbujanju enakopravnega in polnega udejstvovanja žensk kot dejavnih akterk; naj spodbuja dejavno udejstvovanje žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter v boju proti nasilnemu ekstremizmu; naj opozori, da se spolno nasilje, kot je posilstvo, uporablja kot vojna taktika in pomeni vojni zločin; naj zagotovi varno zdravniško pomoč v primerih posilstva v vojni; naj pozove h krepitvi zaščite žensk in deklet v konfliktnih razmerah, zlasti v zvezi s spolnim nasiljem, naj podpre in okrepi mednarodna prizadevanja v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih ter zagotovili analizo na podlagi spola, pa tudi vključitev vidika spola in človekovih pravic v vse dejavnosti OZN; naj pozove k oblikovanju kazalnikov za merjenje napredka v zvezi s sodelovanjem žensk pri izgradnji miru in varnosti;
(v) naj nujno obravnava vse vidike poročila OZN z dne 15. maja 2015 o oceni prizadevanj OZN ter povezanega osebja v operacijah za ohranjanje miru na področju izvrševanja in pomoči za izboljšanje položaja v zvezi s spolnim izkoriščanjem in zlorabo, ter naj vzpostavi delujoče in pregledne mehanizme za nadzor in prevzemanje odgovornosti v zvezi z domnevnimi zlorabami; naj pozove k takojšnji preiskavi, pregonu in kaznovanju vsega vojaškega in civilnega osebja, ki zagreši dejanje spolnega nasilja;
(w) naj še okrepi vlogo načela odgovornosti zaščititi kot pomembnega načela pri delu držav članic OZN na področjih reševanja konfliktov, človekovih pravic in razvoja; naj še naprej podpira prizadevanja za nadaljnje izvajanje načela odgovornosti zaščititi in OZN podpira pri tem, da bi tudi v prihodnje imela pomembno vlogo pri pomoči državam v zvezi z izvajanjem tega načela, da bi se spoštovali človekove pravice, pravna država in mednarodno humanitarno pravo; naj zagovarja široko opredelitev koncepta človekove varnosti in načela odgovornosti zaščititi;
(x) naj spodbuja vse države članice OZN, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju;
(y) naj začne javno in izčrpno razpravo z vsemi članicami Generalne skupščine OZN o tem, kako pomembno je spoštovati ustavne omejitve in predsedniške mandate po vsem svetu;
Boj proti terorizmu
(z) naj ponovno odločno obsodi terorizem in v celoti podpre ukrepe, s katerimi bi premagali in zatrli teroristične organizacije, zlasti Isil/Daiš, ki pomenijo jasno grožnjo za regionalno in mednarodno varnost; naj vztraja, da morajo biti vsi ukrepi v boju proti terorizmu popolnoma skladni z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom na področju človekovih pravic;
(aa) naj v skladu delovanjem EU na področju preventivnih ukrepov za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu podpira OZN pri tem, da boj proti terorizmu postane eden od ključnih elementov njene agende za preventivo; naj okrepi skupna prizadevanja EU in OZN pri boju proti temeljnim vzrokom skrajnega nasilja in terorizma, pri boju proti hibridnim grožnjam ter pri razvoju raziskav in krepitvi zmogljivosti za kibernetsko obrambo; naj spodbuja izobraževanje kot orodje za preprečevanje nasilnega ekstremizma ter naj pri oblikovanju, izvajanju in razvijanju pristopov za boj proti radikalizaciji in novačenju teroristov uporabi obstoječe pobude lokalnih akterjev ter obenem spodbuja mednarodno ukrepanje za privedbo vseh odgovornih za nasilna dejanja pred sodišče; naj podpre okrepljen prispevek EU k pobudam OZN o gradnji zmogljivosti v boju proti tujim borcem in nasilnemu ekstremizmu;
(ab) naj okrepi prizadevanja za preprečevanje novačenja in boj proti teroristični propagandi, ki se ne izvaja samo prek družbenih medijev, ampak tudi prek mrež radikaliziranih pridigarjev sovraštva; naj podpira ukrepe za krepitev odpornosti skupnosti, na katere se osredotoča teroristična propaganda in ki so izpostavljene radikalizaciji, med drugim tudi z obravnavanjem ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih vzrokov, ki so do radikalizacije pripeljali; naj podpira boj proti radikalizaciji in politike za deradikalizacijo v skladu z akcijskim načrtom OZN za preprečevanje nasilnega ekstremizma; naj opozori, da so spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter spoštovanje načela pravne države ključni elementi protiterorističnih politik;
(ac) naj sodeluje z Generalno skupščino OZN za boj proti financiranju terorizma in vzpostavitev mehanizmov za prepoznavanje teroristov in terorističnih organizacij ter okrepitev mehanizmov zamrznitve premoženja po vsem svetu, ob tem pa naj izpolnjuje mednarodne standarde o dolžnem pravnem postopanju in načelo pravne države;
(ad) naj poveča učinkovitost mednarodnega policijskega, pravnega in pravosodnega sodelovanja v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu; naj v zvezi s tem pozdravi resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2322 (2016) in poudari potrebo po pospešitvi postopkov mednarodnega pravosodnega sodelovanja, okrepitvi obstoječih mehanizmov mednarodnega policijskega sodelovanja in posodobitvi mreže stikov osrednjih in pravosodnih organov;
Neširjenje orožja in razoroževanje
(ae) naj podpira prizadevanja OZN, da se nedržavnim akterjem in terorističnim skupinam prepreči, da bi razvijali, proizvajali, pridobivali ali prenašali orožje za množično uničevanje in njegove izstrelitvene sisteme; naj vztraja pri doslednem spoštovanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, Konvencije o kemičnem orožju in Konvencije o biološkem orožju ter si dejavno prizadeva za globalno razorožitev;
(af) naj spodbuja dosledno izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, vse države članice OZN pa naj spodbuja k podpisu in ratifikaciji navedene pogodbe;
(ag) naj si prizadeva za učinkovitejše ukrepe proti preusmerjanju in nezakoniti trgovini z orožjem in strelivom, vključno z osebnim in lahkim orožjem, zlasti tako, da razvije sistem za sledenje orožju; naj spodbuja države članice OZN k dejavnemu prizadevanju za globalno razorožitev;
(ah) naj nameni posebno pozornost tehnološkemu napredku na področju oboroževanja v robotiki in zlasti oboroženim robotom in brezpilotnim zrakoplovom ter njihovi skladnosti z mednarodnim pravom; naj vzpostavi pravni okvir za brezpilotne zrakoplove in oborožene robote v skladu z obstoječim mednarodnim humanitarnim pravom, da bi preprečili zlorabo te tehnologije v nezakonitih dejavnostih državnih ali nedržavnih akterjev;
Migracije
(ai) naj pozove k okrepitvi globalnega odziva na migracije, ki bo temeljil na uspešnem zasedanju generalne skupščine OZN na visoki ravni za obravnavanje obsežnih tokov beguncev in migrantov, ki je potekalo 19. septembra 2016, k reševanju izzivov in varnostnih vprašanj, ki jih povzročajo vidiki nezakonitih migracij, kot so tihotapljenje ljudi in trgovina z ljudmi, ter k prizadevanju za vzpostavitev možnosti zakonitih migracij; poudarja potrebo po učinkoviti in takojšnji zavezi k reševanju temeljnih vzrokov humanitarne krize ter migracij in migracijskih tokov brez primere;
(aj) naj spodbuja večjo podporo delu Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) pri izvajanju njegovega mednarodnega mandata za zaščito beguncev, vključno z ranljivimi skupinami, kot so ženske, otroci in invalidi; naj opozarja na veliko vrzel v financiranju med proračunskimi potrebami tega urada in sredstvi, ki jih prejema, ter naj se zavzema za večjo solidarnost na svetovni ravni; naj pozove k večjemu financiranju glavnih funkcij tega urada iz rednega proračuna OZN, da bi zagotovili njegovo delovanje; naj pozove k političnim prizadevanjem, financiranju in konkretnim solidarnostnim ukrepom v podporo izjavi iz New Yorka o beguncih in migrantih;
(ak) naj zagovarja in varuje pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI); naj pozove k razveljavitvi zakonodaje v državah članicah OZN, ki kriminalizira osebe na podlagi spolnosti ali spolne identitete, in spodbudi mednarodno ukrepanje za boj proti homofobnim in transfobnim zločinom iz sovraštva;
(al) naj podpre spoštovanje načel svobode mnenja in izražanja, kot je navedeno v členu 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, in naj poudari pomen svobodnega tiska v zdravi družbi ter vloge vsakega državljana v njej;
(am) naj pozove k okrepitvi sistemov zaščite otrok in podpre konkretne ukrepe, ki so v najboljšem interesu otrok beguncev in migrantov, na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah;
(an) naj se zavzame za večja prizadevanja za preprečevanje nedovoljenih migracij ter boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, zlasti tako, da se s pomočjo pravočasne in učinkovite izmenjave ustreznih obveščevalnih podatkov bori proti kriminalnim mrežam; naj izboljša metode za identificiranje in zaščito žrtev ter okrepi sodelovanje s tretjimi državami, da bi izsledili, zasegli in vrnili premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji v tem sektorju; naj na ravni OZN vztraja, da je pomembno ratificirati in dosledno izvajati Konvencijo OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter njena protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku ter za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki;
Človekove pravice, demokracija in pravna država
(ao) naj ponovno jasno in odločno poudari, da so vse človekove pravice, opredeljene v konvencijah OZN, splošne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane ter da je treba doseči spoštovanje teh pravic; naj pozove k večjemu varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v vseh razsežnostih njihovega izražanja, tudi v okviru novih tehnologij; naj še naprej spodbuja vse države članice OZN k podpisu, ratifikaciji in izvajanju različnih konvencij o človekovih pravicah in k spoštovanju obveznosti poročanja, ki so določene v teh instrumentih; naj pozove k zaščiti svobode mišljenja in izražanja; naj poudari pomen svobodnih medijev;
(ap) naj pozove države članice OZN, naj izvajajo priporočila posebnega poročevalca OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti; naj podpira, okrepi in uveljavi dejavnosti, ki podpirajo enakost žensk in moških; naj pozove k nadaljnji krepitvi vloge žensk in deklet ter krepitvi vodilne vloge in udeležbe žensk na vseh ravneh odločanja, pri čemer naj se posebna pozornost nameni vključevanju žensk, ki so pripadnice manjšin; naj pozove k izkoreninjenju vsega nasilja nad ženskami in dekleti in njihove diskriminacije, tudi z upoštevanjem diskriminacije na podlagi spolne identitete ter spolnega izražanja; naj spodbuja pravice otrok, da bi zagotovili zlasti njihov dostop do izobraževanja ter rehabilitacijo in ponovno vključevanje otrok iz oboroženih skupin ter odpravili delo otrok, mučenje, vprašanje čarovništva otrok, trgovino z otroki, poroke ter spolni izkoriščanje otrok; naj dejavno spodbuja nadaljnje ukrepe proti kršenju pravic LGBTI; naj podpre tesno spremljanje razmer oseb LGBTI in zagovornikov človekovih pravic LGBTI v državah z zakonodajo, ki je nastrojena proti tem osebam;
(aq) naj se še naprej zavzema za svobodo veroizpovedi ali prepričanja; naj pozove k večjim prizadevanjem za zaščito pravic verskih in drugih manjšin; naj pozove k večji zaščiti verskih in etničnih manjšin pred preganjanjem in nasiljem; naj pozove k razveljavitvi zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo ter služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter nevernih; naj podpira delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja; naj si dejavno prizadeva, da bi OZN priznala, da je Isil/Daiš nad verskimi, etničnimi in drugimi manjšinami izvedel genocid, in da se primeri domnevnih zločinov zoper človečnost, vojnih zločinov in genocida predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS); naj podpre prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim in drugim usmrtitvam, tudi tistim zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo;
(ar) naj ponovno odločno obsodi vsa dejanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ali preganjanja zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev, novinarjev ali blogerjev;
(as) naj opozori, da mora Generalna skupščina OZN pri izvolitvi članov v Svet OZN za človekove pravice (UNHRC) upoštevati, ali kandidati spoštujejo spodbujanje in varstvo človekovih pravic, pravno državo in demokracijo; naj pozove k vzpostavitvi jasnih meril uspešnosti na področju človekovih pravic za članstvo v UNHRC;
(at) naj okrepi vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in mednarodnega kazenskega pravosodja, da bi spodbujali odgovornost in odpravili nekaznovanje; naj pozove vse države članice OZN, da se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo temu sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale; naj MKS zagotovi odločno diplomatsko, politično in finančno podporo;
(au) naj opozori na stališče EU o nični strpnosti do smrtne kazni; naj še naprej tesno sodeluje pri spodbujanju odprave smrtne kazni po vsem svetu; naj pozove k moratoriju na uporabo smrtne kazni in si še naprej prizadeva za njeno ukinitev po vsem svetu; naj poda pobudo za spodbujanje mednarodnega okvira o boju proti orodjem za mučenje in smrtno kazen na podlagi izkušenj iz Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o tem vprašanju;
(av) naj si prizadeva za okrepljeno delovanje na področju spodbujanja pravne države kot medsektorskega vprašanja, ki povezuje tri stebre OZN: mir in varnost, človekove pravice ter razvoj; naj sodeluje z visokim komisarjem OZN za človekove pravice pri pozivanju venezuelskih organov, naj izpustijo vse politične zapornike in spoštujejo delitev oblasti;
(aw) naj podpre prizadevanja OZN, da bi vzpostavili mednarodni okvir o športu in človekovih pravicah, ki bi spodbujal preprečevanje in spremljanje kršitev človekovih pravic v zvezi z velikimi športnimi prireditvami ter pravna sredstva proti njim;
(ax) naj še naprej podpira delo visokega komisarja OZN za človekove pravice v zvezi z izboljšanjem odgovornosti in dostopa do pravnih sredstev za žrtve kršitev človekovih pravic, povezanih s podjetji, da bi prispeval k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu domačih pravnih sredstev, zlasti v primerih hudih kršitev človekovih pravic v poslovnem sektorju; naj pozove naj vse vlade, naj pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, izpolnijo svojo dolžnost pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in dostopa do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopu do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;
Razvoj
(ay) naj poudari, da je imela EU vodilno vlogo v procesu, ki je privedel do tega, da je Generalna skupščina OZN septembra 2015 sprejela agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (agenda 2030) in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja; naj sprejme konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje agende 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja kot pomembnih instrumentov za preventivo in trajnostni razvoj; naj si prizadeva za izboljšanje življenja prihodnjih generacij in države spodbuja ter podpira, da prevzamejo odgovornost in pripravijo nacionalne okvire za uresničitev 17 ciljev trajnostnega razvoja; naj spodbuja države članice OZN, da izpolnijo svoje zaveze o izdatkih za razvojno pomoč, in naj pozove k sprejetju čvrstega ovira kazalnikov in uporabi statističnih podatkov za spremljanje napredka in zagotavljanje odgovornosti za ocenjevanje razmer v državah v razvoju, spremljanje napredka in zagotavljanje odgovornosti; naj poudari, da se je treba poglobiti v druge kazalnike, ne samo v BDP, da bi natančneje ocenili resnično stanje v državah v razvoju in učinkovito ukrepali v boju proti revščini in za trajnostni razvoj, zlasti v primeru držav s srednjimi dohodki; naj pozove k pobudam na ravni EU za spodbujanje in varstvo pravic žensk; naj pozove k polnemu izvajanju Pekinških izhodišč za ukrepanje in akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, pa tudi skladnosti politik za trajnostni razvoj;
(az) naj nadaljuje s prizadevanji za uresničitev skladnosti politik za razvoj na vseh področjih politike EU, kar je ključno za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, ter naj si tudi na ravni OZN prizadeva za večjo skladnost politik v skladu s ciljem 17.14; naj podpre prizadevanja OZN za okrepitev prizadevanj za celovito in usklajeno podporo politik za izvajanje agende 2030 in s tem spodbuja razvojni sistem OZN, ki bo deloval bolj povezano, z okrepljenim medagencijskim delom in skupnim izvajanjem projektov, zlasti s krepitvijo povezave med varnostjo in razvojem; naj pozove OZN, naj v dolgoročne razvojne strategije sistematično vključuje gradnjo zmogljivosti in dobro upravljanje, da bi izkoreninili revščino in lahkoto, preprečili konflikte in učinkovito izgradili odpornost za spodbujanje ekološko, ekonomsko in socialno vzdržnega razvoja, se borili proti družbenim neenakostim in zagotovili humanitarno pomoč prebivalstvu; naj poudari, da dostop do varne, zanesljive in dostopne oskrbe z vodo ter ustrezne sanitarne storitve izboljšujejo življenjski standard, širijo lokalno gospodarstvo in spodbujajo ustvarjanje bolj dostojnih delovnih mest;
(ba) naj vztraja, da bi moral politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj postati glavni organ odločanja, pristojen za usklajeno, učinkovito in vključujoče nadaljnje ukrepanje in pregled uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja; naj prizna pomembno vlogo organizacij civilne družbe in lokalnih akterjev pri uspešnem izvajanju agende 2030 in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; naj prizna ključno vlogo in vpliv ciljev trajnostnega razvoja na mednarodni mir in varnost;
Podnebne spremembe
(bb) naj zagotovi, da bo EU ohranila vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in na tem področju še naprej sodelovala z OZN; naj pozove vse države članice OZN, naj spoštujejo Pariški sporazum ter zagotovijo hitro izvajanje sklepov, sprejetih leta 2015 na konferenci OZN o podnebnih spremembah;
(bc) naj tesno sodeluje z majhnimi otoškimi in drugimi državami, ki se soočajo z najresnejšimi posledicami podnebnih sprememb, da se zagotovi upoštevanje njihovega glasu in potreb na različnih forumih OZN;
EU in reforma sistema OZN
(bd) naj pozove države članice EU, naj tesneje usklajujejo svojega delovanja v organih in telesih sistema Združenih narodov in si še bolj prizadevajo za okrepitev statusa EU kot opazovalke v nekaterih podorganizacijah OZN; naj okrepi komunikacijo in zagotovi vse večjo usklajenost stališč držav članic na ravni EU; naj si prizadeva za uskladitev stališč z državami kandidatkami, partnerskimi in drugimi podobno mislečimi državami;
(be) naj si prizadeva za okrepitev mednarodnega davčnega sodelovanja, da bi podprli oblikovanje mednarodnega davčnega organa v sistemu OZN; naj se bori proti davčnim utajam in pranju denarja s svetovno samodejno izmenjavo informacij o davčnih zadevah in pripravo skupnega svetovnega črnega seznama davčnih oaz;
(bf) naj dejavno podpira celovito reformo Varnostnega sveta OZN na podlagi širokega soglasja, da bi se bolje odražale nove svetovne razmere in učinkoviteje izpolnili sedanji in prihodnji varnostni izzivi; naj podpre dolgoročni cilj, da bi imela EU sedež v prenovljenem Varnostnem svetu OZN; naj pozove članice Varnostnega sveta OZN, naj se vzdržijo uporabe pravice veta v primerih, v katerih prihaja do zločinov proti človečnosti; naj spodbuja ponovni zagon dela Generalne skupščine OZN ter boljše usklajevanje in povezovanje ukrepanja vseh institucij OZN, kar bi moralo prispevati k večji uspešnosti, učinkovitosti, legitimnosti, preglednosti, odgovornosti, zmogljivosti in reprezentativnosti sistema, da bi se hitreje odzival na globalne izzive;
(bg) naj odločno podpre program reforme novo izvoljenega Generalnega sekretarja OZN; naj spodbudi zagon za reformo mirovne in varnostne strukture OZN, delovanja in strukture sekretariata s poenostavitvijo, decentralizacijo in prožnostjo ter poenostavitvijo finančne organizacije; naj vzpostavi učinkovit sistem zaščite za žvižgače OZN;
(bh) naj dejavno podpira prizadevanja Generalnega sekretarja OZN, da bi na vodilna mesta na ravni sedeža OZN imenoval več žensk;
(bi) naj spodbudi razpravo o vlogi parlamentov in regionalnih skupščin v sistemu OZN ter o ustanovitvi Parlamentarne skupščine OZN, da bi povečali demokratični profil in notranji demokratični proces organizacije ter svetovni civilni družbi omogočili neposredno povezavo s postopkom odločanja;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji in v vednost Generalni skupščini Združenih narodov in generalnemu sekretarju Združenih narodov.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0201.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0422.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
30.5.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
45 4 9 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Tamás Meszerics, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Elena Valenciano, Boris Zala |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Ana Gomes, Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, David Martin, Norica Nicolai, Urmas Paet, Soraya Post, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Igor Šoltes, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Željana Zovko |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
45 |
+ |
|
|
ALDE |
Petras Auštrevičius, Iveta Grigule, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Norica Nicolai, Urmas Paet, Jozo Radoš, Marietje Schaake |
|
|
PPE |
Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Željana Zovko, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica |
|
|
S&D |
Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Ana Gomes, Andrejs Mamikins, David Martin, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Soraya Post, Elena Valenciano, Boris Zala |
|
|
Verts/ALE |
Klaus Buchner, Tamás Meszerics, Jordi Solé, Bodil Valero, Igor Šoltes |
|
|
4 |
- |
|
|
EFDD |
James Carver |
|
|
ENF |
Mario Borghezio |
|
|
NI |
Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke |
|
|
9 |
0 |
|
|
ECR |
Anna Elżbieta Fotyga, Marek Jurek, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock |
|
|
GUE/NGL |
Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Helmut Scholz, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani