Postopek : 2017/2009(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0239/2017

Predložena besedila :

A8-0239/2017

Razprave :

PV 05/07/2017 - 14
CRE 05/07/2017 - 14

Glasovanja :

PV 06/07/2017 - 11.10
CRE 06/07/2017 - 11.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0315

POROČILO     
PDF 753kWORD 104k
27. junij 2017
PE 601.046v02-00 A8-0239/2017

o ukrepanju EU za trajnost

(2017/2009(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Seb Dance

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ukrepanju EU za trajnost

(2017/2009(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Združenih narodov z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhunskem srečanju Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku(1),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na enaindvajseti konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 21), ki je potekala 12. decembra 2015 v Parizu,

  ob upoštevanju členov 3(3) in (5) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“, in člena 11 PDEU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016)0739),

–  ob upoštevanju splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(2),

  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 30/2016 – okoljsko poročilo za leto 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030(3),

  ob upoštevanju strateškega dokumenta z naslovom Sustainability Now! European Voice for Sustainability (Trajnost zdaj! Evropski glas za trajnost) z dne 20. julija 2016 Evropskega središča za politično strategijo(4),

–  ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020(5), vmesnega pregleda(6) in resolucije Evropskega Parlamenta o vmesnem pregledu z dne 2. februarja 2016(7),

  ob upoštevanju poročil mednarodnega foruma za vire programa Združenih narodov za okolje z naslovi Policy Coherence of the Sustainable Development Goals (Skladnost politik s cilji trajnostnega razvoja) iz leta 2015, Global Material Flows and Resource Productivity (Globalni snovni tokovi in produktivnost virov) iz leta 2016 ter Resource Efficiency: Potential and Economic Implications (Učinkovita raba virov: potencialne in gospodarske posledice) iz leta 2017,

  ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov (JOIN(2016)0049),

  ob upoštevanju dogovora o novi agendi za mesta, sprejetega 20. oktobra 2016 na konferenci Habitat III v Quitu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0239/2017),

A.  ker so EU in njene države članice sprejele agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), vključno s cilji trajnostnega razvoja;

B.  ker je prihodnja gospodarska rast mogoča le ob polnem upoštevanju zmogljivosti planeta, da bi vsem zagotovili dostojno življenje;

C.  ker ima Agenda 2030 do leta 2030 transformacijski potencial in določa celovite, ambiciozne, nedeljive in medsebojno povezane cilje za izkoreninjanje revščine, boj proti diskriminaciji in spodbujanje blaginje, okoljske odgovornosti, socialnega vključevanja in spoštovanja človekovih pravic ter za krepitev miru in varnosti; ker je za te cilje potrebno takojšnje ukrepanje za njihovo popolno in dejansko uresničevanje;

D.  ker 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev trajnostnega razvoja zadeva vse vidike politike Unije;

E.  ker Komisija še ni oblikovala celovite strategije za izvajanje Agende 2030, v kateri bi zajela tudi področja notranje in zunanje politike in podroben časovni načrt do leta 2030, kot je Evropski parlament pozval v svoji resoluciji o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030(8), in še ni popolnoma prevzela vloge splošnega usklajevanja ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni; ker sta učinkovita strategija izvajanja in mehanizem za spremljanje in pregled poglavitnega pomena za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

F.  ker številni cilji trajnostnega razvoja neposredno zadevajo pooblastila EU, pa tudi tista nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, zaradi česar je za njihovo izvajanje potreben pristop upravljanja na več ravneh z dejavnim in obsežnim sodelovanjem civilne družbe;

G.  ker podnebne spremembe niso samostojen okoljski problem, temveč po podatkih OZN(9) eden največjih izzivov našega časa in resno ogrožajo trajnostni razvoj, obenem pa njihove močno razširjene, neprimerljive posledice nesorazmerno bremenijo najrevnejše in najranljivejše ter povečujejo razlike med državami in znotraj njih; ker je za uspešno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja bistveno čimprejšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam;

H.  ker naj bi s cilji strategije Evropa 2020 na področju podnebnih sprememb in energetske trajnosti: zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 20 %, pokrili 20 % povpraševanja EU po energiji z obnovljivimi viri energije in povečali energetsko učinkovitost za 20 %; ker se je EU zavezala, da bo do leta 2030 za vsaj 40 % v primerjavi z letom 2005 zmanjšala domače emisije toplogrednih plinov v okviru zaskočnega mehanizma iz Pariškega sporazuma; ker je Evropski parlament pozval k določitvi zavezujočega cilja, in sicer da je treba do leta 2030 energetsko učinkovitost povečati za 40 %, pa tudi da mora biti delež energije iz obnovljivih virov najmanj 30 %, in poudaril, da bi bilo treba te cilje doseči z uresničevanjem posameznih nacionalnih ciljev;

I.  ker so Evropska unija in vse njene države članice podpisale Pariški sporazum, zato so zavezane sodelovanju z drugimi državami za omejevanje globalnega segrevanja na precej pod 2 °C in prizadevanju omejiti to zvišanje na 1,5°C, s čimer bodo poskusile zmanjšati najhujša tveganja podnebnih sprememb, kar ogroža zmožnost doseganja trajnostnega razvoja;

J.  ker so zdrava morja in oceani bistveni za podpiranje velike biotske raznovrstnosti ter zagotavljanje prehranske varnosti in trajnostnega preživljanja;

K.  ker mora Komisija v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom izvesti presojo vpliva na okolje v globalnem kontekstu ter oceniti potrošnjo hrane in drugih dobrin v Uniji;

L.  ker bi morale vse ocene sedanje in prihodnje uspešnosti agende trajnostnega razvoja v Evropi obravnavati ne zgolj sedanje uspehe, temveč tudi prihodnja prizadevanja in programe, in bi morale tudi temeljiti na podrobni oceni vrzeli med politikami EU in cilji trajnostnega razvoja, tudi na področjih, na katerih EU ne izpolnjuje ciljev trajnostnega razvoja, pomanjkljivem izvajanju sedanjih politik in morebitnih nasprotij med področji politike;

M.  ker Evropska agencija za okolje ugotavlja, da 11 od 30 prednostnih ciljev okoljskega akcijskega programa zelo verjetno ne bo doseženih do leta 2020;

N.  ker je financiranje za cilje trajnostnega razvoja velik izziv, za katerega je potrebno svetovno partnerstvo ter uporaba vseh oblik financiranja (domači, mednarodni, javni, zasebni in inovativni viri) in nefinančnih sredstev; ker lahko zasebni viri dopolnijo javno financiranje, ne morejo pa ga nadomestiti;

O.  ker je učinkovita uporaba domačih virov nepogrešljiv dejavnik pri doseganju ciljev Agende 2030; ker države v razvoju še posebej prizadene utaja davkov od dohodkov pravnih oseb in izogibanje davkom;

P.  ker je za spodbujanje trajnostnega razvoja potrebna odpornost, ki bi jo bilo treba spodbujati z večplastnim pristopom k zunanjemu delovanju EU in spoštovanjem načela usklajenosti politik za razvoj; ker imajo politike držav članic in EU namerne in nenamerne učinke na države v razvoju, cilji trajnostnega razvoja pa so edinstvena priložnost za večjo skladnost in pravičnejše politike v odnosu do teh držav;

Q.  ker je mednarodna trgovina lahko pomemben dejavnik razvoja in gospodarske rasti in ker velik delež uvoza v EU prihaja iz držav v razvoju; ker je v Agendi 2030 priznano, da je trgovina sredstvo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

R.  ker spoprijemanje z izzivom migracij in zahtevami naraščanja svetovnega prebivalstva bistvenega pomena za doseganje trajnostnega razvoja; ker je v Agendi 2030 poudarjeno, da so migracije potencialno gonilo razvoja; ker člen 208 PDEU določa, da je glavni cilj razvojne politike EU izkoreninjenje revščine;

1.  je seznanjen s sporočilom Komisije o evropskih ukrepih za trajnosti, v katerem so opredeljene obstoječe politične pobude in instrumenti na evropski ravni in je odziv na Agendo 2030; vendar poudarja, da je potrebna celovita ocena, ki vključuje vrzeli v politikah in trende, nedoslednosti in pomanjkljivosti pri izvajanju ter možne dodatne koristi in sinergije vseh obstoječih politik in zakonodaje EU v vseh sektorjih; poudarja, da so potrebni usklajeni ukrepi za to oceno na evropski ravni in ravni držav članic; zato poziva Komisijo in Svet v vseh svojih sestavah ter agencije in organe EU, naj brez odlašanja nadaljujejo ta prizadevanja;

2.  poudarja, da je cilj Agende 2030, da se zagotovi večja blaginja za vse in da so trije enakovredni stebri trajnostnega razvoja, namreč socialni, okoljski in gospodarski razvoj, bistveni za doseganje ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je trajnostni razvoj temeljni cilj Unije, kot je določeno v členu 3(3) PEU, in mora imeti osrednjo vlogo v razpravi o prihodnosti Evrope;

3.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo vključila cilje trajnostnega razvoja v vse politike in pobude EU na podlagi načel univerzalnosti in povezovanja; poziva Komisijo, naj nemudoma razvije celostno kratko-, srednje- in dolgoročno dosledno, usklajeno in splošno okvirno strategijo o uresničevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja in 169 ciljev EU, v kateri priznava medsebojno povezanost in enakost različnih ciljev trajnostnega razvoja, tako da sprejme pristop upravljanja na več ravneh in medsektorski pristop; poleg tega poudarja, da je treba vključiti vse vidike Agende 2030 v evropski semester in zagotoviti popolno udeležbo Parlamenta v tem procesu; poziva prvega podpredsednika, ki je horizontalno odgovoren za trajnostni razvoj, naj prevzame pobudo glede tega; poudarja, da so se EU in države članice zavezale k popolnemu izvajanju vseh ciljev trajnostnega razvoja, tako v praksi kot v duhu;

4.  opozarja, da je pomembno osnovno načelo Agende 2030, da nihče ne sme biti zapostavljen; poziva Komisijo in države članice, naj odločno ukrepajo za odpravo neenakosti v državah in med njimi, saj povečuje učinek drugih svetovnih izzivov in ovira napredek na področju trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah spodbujajo raziskave in razdruževanje podatkov, da bi najbolj ranljive in marginalizirane zares vključile in jih postavile visoko na dnevni red;

5.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo vključila cilje trajnostnega razvoja v svojo agendo za boljše pravno urejanje, in poudarja možnost, da bi orodja za boljše pravno urejanje strateško uporabili za oceno politične skladnosti EU v zvezi z agendo 2030; poziva Komisijo, naj vzpostavi pregled ciljev trajnostnega razvoja vseh novih politik in zakonodaje ter zagotovi popolno usklajenost politik pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, obenem pa spodbuja sinergije, pridobiva dodatne koristi in preprečuje kompromise, tako na evropski ravni kot tudi na ravni držav članic; poudarja, da mora biti trajnostni razvoj sestavni del splošnega okvira ocen učinka, ne pa ločena ocena učinka, kot je zdaj glede na zbirko orodij Komisije za boljše pravno urejanje; poziva k izboljšanju orodij za merjenje in izračun srednje- in dolgoročnih okoljskih rezultatov v ocenah učinka; poleg tega poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo z ocenami in preverjanjem ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ugotovilo, ali določene politike ali zakonodaja prispevajo k ambicioznemu izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ali pa ga dejansko ovirajo; poziva k jasni opredelitvi in diferenciaciji ravni upravljanja, na kateri bi morali uresničevati cilje, hkrati pa poudarja, da bi bilo treba spoštovati načelo subsidiarnosti: poziva, naj se za tiste države članice, ki tega še niso storile, oblikujejo jasne in skladne poti za trajnostni razvoj na nacionalni in po potrebi podnacionalni ravni ali lokalni ravni; poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti smernice za ta postopek, da bi zagotovila usklajen format;

6.  odločno poziva Komisijo, naj spoštuje agendo o upravljanju, kot je bila dogovorjena z deklaracijo iz Ria in v Agendi 2030, pa tudi Johannesburški načrt za izvajanje iz leta 2002 ter sklepni dokument konference Rio+20 Organizacije združenih narodov iz leta 2012;

7.  meni, da bi morala Komisija države članice spodbuditi k ustanovitvi ali okrepitvi svetov za trajnostni razvoj na nacionalni in tudi na lokalni ravni, pa tudi k večji udeležbi in bolj dejavnemu sodelovanju civilne družbe in drugih pomembnih deležnikov v ustreznih mednarodnih forumih ter v zvezi s tem spodbujati preglednost in široko udeležbo javnosti in partnerstev za izvajanje trajnostnega razvoja;

8.  želi spomniti, da so tako EU kot njene države članice podpisnice Pariškega sporazuma in se morajo zato zavzemati za uresničitev njegovih ciljev, kar zahteva ukrepanje na svetovni ravni; poudarja potrebo po vključitvi dolgoročnega cilja razogljičenja za omejitev globalnega segrevanja na precej pod 2°C in prizadevanju, da se to zvišanje dodatno omeji na 1,5 °C;

9.  priznava, da bo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja potrebno sodelovanje številnih deležnikov iz EU, lokalnih in regionalnih organov držav članic, civilne družbe, državljanov, podjetij in tretjih partnerjev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo platforma z več deležniki, ki jo je napovedala v svojem sporočilu, postala vzor najboljše prakse za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in pregled Agende 2030; poudarja, da bi morala platforma mobilizirati strokovnjake iz različnih ključnih sektorjev, spodbujati inovacije in prispevati k zagotavljanju učinkovitih povezav z deležniki, kar bi „od spodaj navzgor“ spodbujalo trajnostni razvoj; poleg tega poudarja, da bi morala biti platforma namenjena precej širšemu področju delovanja in ne le vzajemnemu učenju ter omogočiti resnično sodelovanje deležnikov pri načrtovanju in spremljanju izvajanja ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj spodbuja sinergije z drugimi sorodnimi platformami, kot so platforma REFIT, platforma za krožno gospodarstvo, skupina na visoki ravni za konkurenčnost in rast ter strokovna skupina na visoki ravni za vzdržne finance, ter naj Parlamentu in Svetu poroča o tem, kako se bodo upoštevala priporočila te platforme;

10.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za lažje upravljanje ciljev trajnostnega razvoja, da bi zagotovili naslednje: i)

  več sektorjev: z vzpostavitvijo nacionalne usklajevalne strukture, pristojne za nadaljnje ukrepanje v zvezi z Agendo 21, ki bi uporabljala strokovno znanje nevladnih organizacij;ii)

  več ravni: z vzpostavitvijo učinkovitega institucionalnega okvira za trajnostni razvoj na vseh ravneh;iii)

  več akterjev: z omogočanjem in spodbujanjem ozaveščenosti javnosti in sodelovanjem z zagotovitvijo široke dostopnosti informacij; iv)

  poudarek na izboljšanju povezave med znanostjo in politiko;v)

  z določitvijo jasnega časovnega načrta, ki združuje kratko- in dolgoročno razmišljanje.

Zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo platforma z več deležniki privedla do združevanja, pa tudi širjenja praktičnega znanja o ciljih trajnostnega razvoja, ter naj zagotovi, da bo vplivala na politično agendo. Zato poziva Komisijo, naj s pomočjo Parlamenta in Sveta ustvari platformo z več deležniki, ki bo vključevala akterje iz različnih sektorjev. Podjetja in industrija, skupine potrošnikov, sindikati, socialne nevladne organizacije, nevladne organizacije za okolje in podnebje, nevladne organizacije za razvojno sodelovanje ter predstavniki lokalnih in mestnih uprav bi morali biti vsi zastopani v forumu najmanj 30. deležnikov. Srečanja bi morala bita odprta čim več akterjem, če se zanimanje poveča, pa bi jih bilo sčasoma mogoče tudi razširiti. Platforma z več deležniki bi morala na svojih četrtletnih srečanjih opredeliti težave, ki ovirajo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Parlament bi moral razmisliti o ustanovitvi delovne skupine o ciljih trajnostnega razvoja, da bi znotraj Parlamenta potekalo horizontalno delo glede tega vprašanje. Ta forum bi morali sestavljati poslanci Evropskega parlamenta, ki bi zastopali čim več odborov. Tako Komisija kot Parlament bi morala biti dejavna na srečanjih platforme z več deležniki. Komisija bi morala platformi vsako leto posredovati posodobljene načrte za prihodnost glede svoje pomoči za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, pa tudi dokument, ki bi bil dostopen na vseh ravneh v vseh državah članicah o primerih dobre prakse pri uresničevanju teh ciljev, in sicer pred srečanji OZN na visoki ravni glede ciljev trajnostnega razvoja, ki potekajo junija/julija. Odbor regij bi moral povezovati lokalne in nacionalne akterje;

11.  pozdravlja vedno večjo količino institucionalnega in zasebnega kapitala, namenjenega financiranju ciljev trajnostnega razvoja ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo merila o trajnostnem razvoju za institucionalno porabo EU, opredelijo morebitne regulativne ovire in spodbude za naložbe v povezavi s cilji trajnostnega razvoja ter preučijo možnosti za konvergenco in sodelovanje med javnimi in zasebnimi naložbami;

12.  pozdravlja, da bi pregled izvajanja okoljske politike lahko prispeval k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer prek boljšega izvajanja pravnega reda v državah članicah; vendar opozarja, da pregled ne bi smel šteti kot nadomestilo za druga orodja, kot so postopki za ugotavljanje kršitev;

13.  poziva Komisijo, naj oblikuje učinkovite mehanizme za nadzor, spremljanje in pregled za uresničevanje in vključevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Eurostatom oblikuje posebne kazalnike napredka za notranje uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v EU; poziva Komisijo, naj letno poroča o napredku EU na področju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da bi morala Komisija države članice podpreti pri njihovem doslednem poročanju; poziva Parlament, naj postane partner v tem procesu, zlasti v drugem delovnem postopku po letu 2020, in poziva k vzpostavitvi letnega dialoga in poročanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo, kar bi privedlo do priprave poročila; poziva, da morajo biti rezultati pregledni in zlahka razumljivi, pa tudi enostavni za sporočanje različnim občinstvom; poudarja, da sta pri spremljanju agende EU 2030 pomembni preglednost in demokratična odgovornost, in zato izpostavlja vlogo sozakonodajalcev v tem procesu; meni, da bi s sklenitvijo zavezujočega medinstitucionalnega sporazuma na podlagi člena 295 PDEU zagotovili primerno ureditev za tovrstno sodelovanje;

14.  poudarja, da zaradi pretežno industrijskega kmetijstva EU ne bo mogoče izpolniti drugega cilja trajnostnega razvoja o trajnostnem kmetijstvu ter cilja o preprečevanju onesnaženosti in prevelike porabe vode (6.3 in 6.4), izboljšanju kakovosti tal (2.4 in 15.3) ter preprečitvi izgube biotske raznovrstnosti (15) na ravni EU;

15.  meni, da bi morala biti EU vodilna v svetu glede prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in sistem trajnostne proizvodnje in potrošnje; poziva Komisijo, naj svoje politike glede znanosti, tehnologije in inovacij usmeri k ciljem trajnostnega razvoja ter o tem pripravi sporočilo, kot je priporočila strokovna skupina Komisije za nadaljnje ukrepanje po konferenci Rio+20, zlasti glede ciljev trajnostnega razvoja, da bi oblikovala in podprla dolgoročno usklajevanje in skladnost politik;

16.  vztraja, da so znanost, tehnologija in inovacije izredno pomembna orodja za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba v program Obzorje 2020 in prihodnje okvirne programe za raziskave bolje vključiti pojem trajnostnega razvoja in družbene izzive;

17.  spominja, da bi moral imeti Parlament jasno vlogo pri tem, kako EU izvaja agendo 2030, kar je zapisano v resoluciji z dne 12. maja 2016;

18.  pozdravlja nedavne pobude za spodbujanje učinkovitosti virov, med drugim s spodbujanjem preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov, omejevanjem energijske predelave na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, ter postopnim ukinjanjem odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, kot je predlagano v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in predlogu za nove ambiciozne cilje EU glede odpadkov, kar bo med drugim prispevalo k cilju trajnostnega razvoja št. 12 in zmanjšanju morskih odpadkov; priznava, da bo za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev na stroškovno učinkovit način potrebna učinkovitejša raba virov, z uresničitvijo teh ciljev pa se bodo do leta 2050 zmanjšale skupne letne emisije toplogrednih plinov za 19 % in emisije toplogrednih plinov le držav skupine G7 do 25 %; opozarja, da je 12 od 17 ciljev trajnostnega razvoja odvisnih od trajnostne uporabe naravnih virov; poudarja pomen trajnostne porabe in proizvodnje, ki bi ju dosegli s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem onesnaževanja, povpraševanja po virih ter odpadkov; poudarja, da je treba prekinitvi povezave med rastjo, porabo virov in vplivi na okolje; poziva Komisijo, naj redno pripravlja poročila o krožnem gospodarstvu, v katerih bo podrobno opisano njegovo stanje in trendi ter bodo zagotavljala objektivne, zanesljive in primerljive informacije, na podlagi katerih se bodo lahko spreminjale veljavne politike; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo s krožnim gospodarstvom doseženo pomembno zmanjšanje porabe izvornih materialov, zmanjšanje količine odpadnih materialov, trajnejši izdelki in uporaba stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji, ter odvečnih materialov, ki so jih nekdaj šteli za tokove odpadkov; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno in obsežno strategijo za plastiko, hkrati pa tudi upošteva cilj za leto 2020 o okoljsko varnem ravnanju s kemikalijami ter cilje glede nestrupenih materialnih ciklov, kot so določeni v sedmem okoljskem akcijskem programu; meni, da je usklajeno ukrepanje proti zavrženi hrani na evropski ravni ključnega pomena za uresničevanje cilja trajnostnega razvoja št. 2; poudarja cilj EU, da do leta 2030 za 50 % zmanjša količino zavržene hrane;

19.  poudarja, da je v Sklepu št. 1386/2013/EU navedeno, da sedanji sistemi proizvodnje in potrošnje v svetovnem gospodarstvu ustvarjajo veliko odpadkov, ki skupaj s povečanjem povpraševanja po blagu in storitvah ter izčrpavanjem virov prispevajo k zvišanju stroškov osnovnih surovin, mineralov in energije, in še povečujejo onesnaževanje in količino odpadkov, pa tudi svetovne emisije toplogrednih plinov ter zaostrujejo degradacijo tal in krčenje gozdov; zato si morajo EU in države članice prizadevati, da bi zagotovile izvedbo oceno življenjskega kroga izdelkov in storitev ter s tem ocenile njegov dejanski vpliv na trajnost;

20.  opozarja, da je ločitev gospodarske rasti od porabe virov bistvena za omejevanje okoljskih vplivov in za izboljšanje konkurenčnosti Evrope ter zmanjšanje njene odvisnosti od virov;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo precejšnje zamude pri doseganju dobrega stanja vode iz okvirne direktive o vodi ter zagotovijo uresničevanje cilja trajnostnega razvoja št. 6; je seznanjen, da Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je ekološko stanje več kot polovice rek in jezer v Evropi ocenjeno z manj kot dobro in da smo priča najizrazitejšemu slabšanju vodnih ekosistemov in upadanju njihove biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj podpre inovativne pristope pri gospodarjenju z vodo, tudi s sprostitvijo celotnega potenciala za ponovno uporabo odpadne vode, in uporabi načela krožnega gospodarstva pri gospodarjenju z vodo, in sicer z izvajanjem ukrepov za spodbujanje varne ponovne uporabe odpadne vode v kmetijskem, industrijskem in občinskem sektorju; poudarja, da se okoli 70 milijonov Evropejcev v poletnih mesecih sooča s pomanjkanjem vode; poleg tega spominja, da približno 2 % celotnega prebivalstva EU nima popolnega dostopa do pitne vode, kar nesorazmerno vpliva na ranljive in marginalizirane skupine; poleg tega spominja, da v Evropi zaradi oporečne vode ter slabih sanitarnih in higienskih razmer vsak dan umre 10 ljudi;

22.  pozdravlja skupno sporočilo Komisije za prihodnost naših oceanov, v katerem je predlaganih 50 ukrepov za varno, zanesljivo, čisto in trajnostno gospodarjenje z oceani v Evropi in po vsem svetu, da bi izpolnili cilj trajnostnega razvoja št. 14, ki je nujen glede na potrebo po hitri oživitvi evropskih morij in oceanov;

23.  poudarja okoljski pomen in socialno-gospodarske koristi biotske raznovrstnosti ter ugotavlja, da je v najnovejšem poročilu o mejah zmogljivostih planeta navedeno, da so trenutne vrednosti izgubljanja biotske raznovrstnosti prekoračile te meje zmogljivosti, celovitost biosfere pa šteje za temeljno mejo, ki bi ob bistveni spremembi povzročila, da bi zemeljski sistem prešel v novo stanje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cilji iz strategije EU za biotsko raznovrstnost za leto 2020 in Konvencije o biološki raznovrstnosti ne bodo uresničeni brez velikih dodatnih naporov; spominja, da pogoji za okoli 60 % živalskih vrst in 77 % zaščitenih habitatov niso najboljši(10); poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za uresničitev teh ciljev, med drugim s popolnim izvajanjem direktiv o naravi in priznavanjem dodane vrednosti ekosistemov in biotske raznovrstnosti evropskega okolja, in sicer z dodelitvijo zadostnih sredstev, tudi v prihodnjih proračunih, za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti za omrežje Natura 2000 in program LIFE; ponovno izraža potrebo po skupni metodologiji za spremljanje, ki bo upoštevala vse neposredne in posredne odhodke za biotsko raznovrstnost in njihovo učinkovitost, hkrati pa je treba poudariti, da skupni odhodki EU ne smejo negativno vplivati na biotsko raznovrstnost, temveč bi morali podpirati uresničevanje ciljev Evrope glede biotske raznovrstnosti;

24.  poudarja, da je polno izvajanje in izvrševanje ter ustrezno financiranje direktiv o naravi temeljni pogoj za to, da bo celotna strategija za biotsko raznovrstnost uspešna in bo izpolnjen njen krovni cilj; pozdravlja odločitev Komisije, da direktiv o naravi ne bo pregledala;

25.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj hitro dokončajo in utrdijo ekološko omrežje Natura 2000 ter okrepijo prizadevanja, da bi zagotovile imenovanje zadostnega števila posebnih ohranitvenih območij v skladu z direktivo o habitatih, in da morajo to spremljati učinkoviti ukrepi za varstvo biotske raznovrstnosti v Evropi;

26.  ugotavlja, da ima po podatkih raziskav intenzivno kmetijstvo osrednjo vlogo pri zmanjševanju vsebnosti organskega ogljika v tleh in biotske raznovrstnosti tal; poziva EU, naj spodbuja metode za izboljšanje kakovosti tal, na primer kolobarjenje, tudi pri stročnicah in živini, s čimer bi omogočili, da bi EU dosegla cilja trajnostnega razvoja št. 2.4 in 15.3;

27.  meni, da mora Evropska unija storiti veliko več, da bi uresničila cilj št. 15; zlasti poziva Evropsko komisijo, naj prednostno obravnava okoljsko dekontaminacijo in predlaga usklajene standarde glede izkoriščanja in degradacije tal ter čim prej predstavi akcijski načrt proti krčenju in propadanju gozdov, ki ga je večkrat napovedala, ter časovni načrt za njegovo izvajanje;

28.  poziva Komisijo, naj kot globalna akterka poveča prizadevanja pri varovanju pomembne ekologije in okolja Arktike; odločno poziva Komisijo, naj ne dopusti politik, ki spodbujajo izkoriščanje Arktike zaradi fosilnih goriv;

29.  priznava, da so spremembe biotske raznovrstnosti tal in organski ogljik v tleh predvsem posledica praks upravljanja zemljišč in spremembe rabe zemljišč ter podnebnih sprememb, kar zelo negativno vpliva na vse ekosisteme in družbo; zato poziva Komisijo, naj v prihodnjem 8. okoljskem akcijskem programu posebno pozornost posveti vprašanjem v zvezi s tlemi;

30.  poudarja, da uvoz sojinega zdroba za prehrano živali prispeva h krčenju gozdov v Južni Ameriki, zaradi česar so ogroženi cilji trajnostnega razvoja glede krčenja gozdov, podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti;

31.  poudarja, da je 7. okoljski akcijski program sam po sebi pomemben instrument za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, čeprav ukrepanje v nekaterih sektorjih še vedno ni zadostno za uresničevanje teh ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse nujne ukrepe za polno izvajanje 7. okoljskega akcijskega programa in v oceno tega programa vključijo oceno obsega, v katerem so njegovi cilji skladni s cilji trajnostnega razvoja, ter naj te rezultate upoštevajo pri pripravi priporočila glede naslednika tega programa; poziva Komisijo, naj pravočasno predlaga okoljski akcijski program Unije za obdobje po letu 2020, kot zahteva člen 192(3) PDEU, saj bi ta prispeval k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Evropi;

32.  pozdravlja osredotočenost na biotsko raznovrstnost, naravne vire in ekosisteme ter priznava povezavo med temi elementi in zdravjem ter dobrim počutjem ljudi; poudarja, da je treba sprejeti pristop „eno zdravje“, ki zajema zdravje ljudi, živali in okolja, ter spominja, da so naložbe v raziskave in inovacije, namenjene za razvoj novih zdravstvenih tehnologij, osnovni pogoj za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj čim prej opravi analizo, da bi se odzvala na objavo OECD o pregledu zdravstva v EU (EU Health at a glance), kjer je prikazano, da pričakovana življenjska doba v številnih državah EU ne narašča; ugotavlja, da je enak dostop do visokokakovostnega zdravstva bistven za vzdržne zdravstvene sisteme, saj ima potencial za zmanjšanje neenakosti; poudarja, da so nujna dodatna prizadevanja, da bi obravnavali večdimenzionalne ovire za dostop na ravni posameznika, izvajalca in sistema zdravstvenega varstva ter še naprej vlagali v inovacije in medicinske raziskave ter v Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), da bi razvili zdravstvene rešitve, ki so dostopne, trajne in usmerjene v boj proti svetovnemu problemu HIV/aidsa, tuberkuloze, meningitisa, hepatitisa C in drugih zapostavljenih nalezljivih bolezni, ki so pogosto povezane z revščino; opozarja, da so naložbe v svetovne medicinske raziskave in razvoj bistvenega pomena za odzivanje na nove zdravstvene izzive, kot so epidemije in odpornost na antibiotike;

33.  poudarja dejstvo, da gospodarstvo oceanov oziroma „modro gospodarstvo“ nudi pomembne priložnosti za trajnostno rabo in ohranjanje morskih virov ter da lahko ustrezna podpora za krepitev zmogljivosti za razvoj in uporabo orodij za načrtovanje in upravljanje sistemov državam v razvoju omogoči, da izkoristijo te priložnosti; poudarja pomembno vlogo, ki jo mora imeti Evropska unija na tem področju;

34.  želi spomniti, da predlog Komisije za okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 določa tri glavne cilje za leto 2030: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 %, pokritje vsaj 27 % potreb EU z obnovljivimi viri energije in izboljšanje energetske učinkovitosti za najmanj 30 %; želi spomniti na stališča Parlamenta v zvezi s temi cilji; poudarja, da jih je treba nepretrgano pregledovati in pripraviti strategijo ničelnih emisij za EU do sredine stoletja ter tako poskrbeti za stroškovno učinkovit način za izpolnitev cilja ničelne stopnje neto emisij, sprejetega s Pariškim sporazumom, ob tem pa upoštevati regionalne in nacionalne značilnosti;

35.  poziva EU in države članice, naj blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje učinkovito vključijo v razvojno politiko; poudarja, da je treba spodbujati prenos tehnologije za energijsko učinkovitost in čiste tehnologije in podpirati naložbe v decentralizirane projekte malega obsega na področju obnovljivih virov energije, ločene od električnega omrežja; poziva EU, naj poveča pomoč za trajnostno kmetijstvo, da bi se lažje spoprijemalo s podnebnimi spremembami, in sicer z namensko podporo za male kmete, diverzificiranimi posevki ter kmetijsko-gozdarsko in kmetijsko-ekološko prakso;

36.  poleg tega priznava, da bi manjša proizvodnja in poraba mesa v EU prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja glede zmanjšanja obsega nenalezljivih bolezni (cilj 3.4), zmanjšanja onesnaženosti in prevelike porabe vode (zlasti za proizvodnjo rdečega mesa) (cilja 6.3 in 6.4), izboljšanja kakovosti tal (cilja 2.4 in 15.3), zaustavitve krčenja gozdov (cilj 15.2) in zaustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti (cilj 15);

37.  se zaveda, da so črpanje ribolovnih virov ter njihovo ohranjanje in trgovina z njimi povezani; poleg tega se zaveda, da so oportunitetni stroški zaradi neukrepanja zoper škodljive ribolovne subvencije izjemno visoki, saj bomo brez ukrepanja izčrpali vire in povzročiti nezanesljivo preskrbo s hrano pa tudi delovna mesta, ki bi jih želeli ohraniti, bodo izgubljena;

38.  energijska revščina, ki je pogosto opredeljena kot položaj, ko posamezniki ali gospodinjstva ne morejo ustrezno ogrevati svojega doma ali ne morejo pridobiti drugih potrebnih energetskih storitev po dostopni ceni, je problem v številnih državah članicah; poudarja, da do tega prihaja zaradi vse višjih cen energije, recesijskih učinkov v nacionalnih in regionalnih gospodarstvih in energijsko neučinkovitih stavb; želi spomniti, da se v statistiki EU o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC) ocenjuje, da leta 2012 kar 54 milijonov evropskih državljanov (10,8 % prebivalcev EU) ni moglo ustrezno ogreti svojega doma, o podobnih številkah pa se poroča tudi v zvezi s prepoznim plačevanjem stanovanjskih položnic ali s slabimi stanovanjskimi razmerami; pomembno je, da države članice ta problem priznajo in se spoprimejo z njim, saj je zagotavljanje osnovnih energetskih storitev bistveno, če želimo zagotoviti, da skupnosti ne bodo utrpele negativnih vplivov na zdravje in zapadle v še večjo revščino, da bodo lahko zagotavljale dobro kakovost življenja ter gospodinjstvom, ki potrebujejo podporo, pomagale, da njihovi izdatki ne bodo postali preveliki; poudarja, da so sodobne energetske storitve odločilnega pomena za človeško blaginjo in za gospodarski razvoj države, a kljub temu 1,2 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, več kot 2,7 milijarde ljudi pa nima čistega prostora za kuhanje; poleg tega opozarja, da več kot 95 % teh ljudi živi v podsaharski Afriki ali v razvijajoči se Aziji, in približno 80 % jih živi na podeželju; poudarja, da je energija osrednjega pomena pri skoraj vsakem večjem izzivu in priložnosti, ki jih ponuja današnji svet; poudarja, da je dostop do energije za vse bistvenega pomena – za delovna mesta, varnost, podnebne spremembe, proizvodnjo hrane ali povečanje dohodkov – in da je trajnostna energija priložnost, da spremenimo svoje življenje, gospodarstvo in planet;

39.  priporoča popolno vključitev podnebnih ukrepov v proračun EU, da bi zagotovili vključitev ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v vse naložbene odločitve v Evropi;

40.  poziva Komisijo, naj šest mesecev po spodbujevalnem dialogu UNFCCC leta 2018 in nato vsakih pet let pripravi poročilo o podnebni zakonodaji EU, vključno z uredbo za porazdelitev prizadevanj in direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami, in naj skuša ugotoviti, ali bodo trenutno predvidena znižanja zadostovala za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in ciljev iz Pariškega sporazuma; poziva jo tudi, naj najkasneje do leta 2020 pregleda in okrepi okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter nacionalno določeni prispevek EU, da bosta dovolj usklajena z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma in cilji trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj spodbudi potencial za absorpcijo toplogrednih plinov, in sicer naj spodbuja razvoj politik, ki podpirajo pogozdovanje, in ustrezne prakse gospodarjenja z gozdovi, saj se EU v okviru Agende 2030 zavzema za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zaustavitev krčenja gozdov, obnovo degradiranih gozdov in povečanje pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja v svetovnem merilu do leta 2020;

41.  poudarja, da prizadevanja za ublažitev globalnega segrevanja ne ovirajo gospodarske rasti in zaposlovanja, marveč ravno narobe: na razogljičenje gospodarstva bi morali gledati kot na osrednji vir nove in trajnostne gospodarske rasti in zaposlovanja; vseeno se zaveda, da se bodo skupnosti, osredotočene na tradicionalno industrijo, pri prehodu na nove gospodarske in socialne modele najverjetneje srečevale z izzivi; poudarja, da je pri prehodu pomembna podpora, in poziva Komisijo in države članice, naj preusmerijo tok financiranja iz virov, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami, zato da bi financirale posodobitve in pravičen prehod in tako pomagale skupnostim ter da bi spodbudile sprejemanje najboljše tehnologije in proizvodnih praks, s katerimi bodo zagotovljeni najboljši okoljski standardi ter varna, stabilna ter trajnostna delovna mesta;

42.  poudarja, da je za doseganje ciljev Agende 2030 bistvenega pomena, da bodo celovito izraženi v evropskem semestru, tudi z obravnavanjem vprašanja zelenih delovnih mest, učinkovite rabe virov, trajnostnih naložb in inovacij; ugotavlja, da ima z viri gospodarno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast, saj bi do leta 2050 prispevalo dodatna dva bilijona USD k svetovnemu gospodarstvu in ustvarilo dodatnih 600 milijard USD v BDP držav skupine G-7;

43.  ugotavlja, da lahko nepretrgano izgubljanje biotske raznovrstnosti, negativni učinki krčenja gozdov in podnebne spremembe povzročijo vse večje tekmovanje za vire, kot sta hrana in energija, povečajo revščino in svetovno politično nestabilnost ter sprožijo razseljevanje prebivalstva in nove svetovne migracijske vzorce; vztraja, da bi morale Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in države članice preučiti vse to v vseh vidikih zunanjih odnosov in mednarodne diplomacije, obenem pa poskrbeti za občutno večje financiranje uradne razvojne pomoči; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj si v vseh dejavnostih in stikih s tretjimi državami prizadevajo za zmanjšanje emisij s spodbujanjem obnovljivih virov energije, učinkovite rabe virov, varstva biotske raznovrstnosti in gozdov ter naj spodbujajo blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

44.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zunanja politika EU skladna s cilji trajnostnega razvoja, in določi področja, na katerih bo potrebno nadaljnje ukrepanje ali izvajanje, da bodo zunanje politike EU zares podpirale izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in ne bodo v nasprotju niti s temi cilji niti z njihovim izvajanjem v drugih regijah, zlasti v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj v ta namen začne zanesljiv proces, ki se bo začel s predvidevanjem/metodo zgodnjega opozarjanja za nove pobude in predloge, vključno z revizijo obstoječe zakonodaje, in naj vloži predlog za krovno zunanjo strategijo trajnostnega razvoja; poudarja, da že obstajajo ustrezna orodja in forumi, na primer Evropski sklad za trajnostni razvoj, regionalni forum UN/ECE o trajnostnem razvoju v okviru visokega političnega foruma in osrednja platforma OZN; poziva, da bi v okviru visokega političnega foruma v skladu z Agendo 2030, ki spodbuja države članice, naj opravljajo redne in vključujoče preglede napredka, opravili prostovoljni pregled; v zvezi s tem poudarja vlogo rednih in ustreznih predhodnih ocen učinka; želi spomniti na obveznost iz primarnih pogodb, da je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri vseh politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju;

45.  želi spomniti na posebno vlogo kulture v zunanjih odnosih in v razvojnih politikah, zlasti pri reševanju in preprečevanju konfliktov, vzpostavljanju miru in krepitvi moči lokalnega prebivalstva; zato meni, da je za novo soglasje o razvoju potrebna ambiciozna in preudarna kulturna strategija, vključno s kulturno diplomacijo;

46.  poudarja, da je uradna razvojna pomoč poglavitni instrument za uresničevanje Agende 2030, za odpravljanje vseh oblik revščine in boj proti neenakosti, obenem pa poudarja, da zgolj razvojna pomoč ne zadošča za odpravo revščine v državah v razvoju; poudarja, da je treba uveljavljati instrumente, ki spodbujajo večjo odgovornost, na primer proračunsko podporo; poziva EU in njene države članice, naj se nemudoma ponovno zavežejo, da bodo za uradno razvojno pomoč namenile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka, in naj pripravijo časovni načrt za postopno povečevanje uradne razvojne pomoči do tega deleža; opozarja na zavezo EU, da bo vsaj 20 % uradne razvojne pomoči namenila človekovemu razvoju in družbenemu vključevanju, in prosi za obnovljeno zavezanost temu cilju; poziva Komisijo, naj izpolni priporočilo odbora OECD za razvojno pomoč (DAC), da bi v skupnih odobrenih sredstvih za uradno razvojno pomoč dosegli letni povprečni delež subvencij v višini 86 %; poziva, naj se uradna razvojna pomoč zaščiti pred preusmerjanjem in naj se spoštujejo mednarodno dogovorjena načela razvojne učinkovitosti, tako da se ohrani temeljni cilj uradne razvojne pomoči, namreč izkoreninjenje revščine, s posebnim poudarkom na najmanj razvitih državah in nestabilnih območjih; opozarja, da je treba v širši razvojni agendi preseči odnos donator-prejemnik;

47.  poudarja, da ima visoki politični forum OZN pomembno vlogo pri spremljanju in pregledovanju ciljev trajnostnega razvoja, ter Komisijo in Svet poziva, naj upoštevata vodilno vlogo EU pri oblikovanju in izvajanju Agende 2030 ter se še pred visokim političnim forumom pod okriljem generalne skupščine OZN dogovorita o skupnih stališčih EU in skupnem poročanju EU na podlagi usklajenega poročanja držav članic in institucij EU; poziva Komisijo, naj v okviru bližnjega visokega političnega foruma povzame že obstoječe ukrepe in konkretne cilje trajnostnega razvoja, ki bodo pregledani;

48.  poudarja, da je za financiranje Agende 2030 odločilnega pomena poskrbeti za davčno pravičnost in preglednost, ukrepati zoper izogibanje davkom, odpraviti nezakonite finančne tokove in davčne oaze ter bolje upravljati javne finance, zagotoviti vzdržno gospodarsko rast in povečati uporabo domačih virov financiranja; poziva EU, naj vzpostavi program financiranja (DEVETAX 2030), s katerim bi namensko prispevala k vzpostavitvi davčnih struktur v tržnih gospodarstvih v vzponu in državam v razvoju pomagala oblikovati nove regionalne davčne urade; ponovno poziva, naj se uvede svetovni davek na finančne transakcije, s katerim bi reševali svetovne izzive, kot je revščina, naj se razišče učinek prelivanja vseh državnih in evropskih davčnih politik na države v razvoju ter naj se pri sprejemanju zakonodaje na tem področju spoštuje načelo usklajenosti politik za razvoj;

49.  se zaveda težav zaradi eksponentne rasti velikih somestij in izzivov, ki jih ta pojav prinaša za družbeno in okoljsko trajnost; poziva k uravnoteženemu regionalnemu razvoju in želi spomniti, da spodbujena gospodarska dejavnost na podeželju in v manjših mestih zmanjša migracijske težnje proti velikim urbanim somestjem ter tako olajša problematiko nenadzorovane urbanizacije in migracij; poudarja, da decentralizirane regionalne strukture spodbujajo kroženje omejenih hranil, kot je fosfor, od mest nazaj v kmetijsko proizvodnjo;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj prilagodijo svoj pristop k migracijam, da bi razvili migracijsko politiko, ki bo skladna z 10. ciljem trajnostnega razvoja in bo temeljila na dejstvenem odnosu do migrantov in prosilcev za azil, in da bi ukrepali zoper ksenofobijo in diskriminiranje migrantov pa tudi vlagali v poglavitne dejavnike človeškega razvoja; ponavlja svoj pomislek, da bi nove politike in finančni instrumenti, s katerimi naj bi odpravili temeljne vzroke za nedovoljene in prisilne migracije, utegnili škodovati razvojnim ciljem, in poziva Evropski parlament, naj pridobi večjo nadzorno vlogo v zvezi s tem in tako zagotovi, da bodo nova orodja financiranja skladna s pravno podlago, načeli in zavezami EU, zlasti pa z Agendo 2030; zavrača zamisel, da bi kot osnovo za partnerstvo in razvojno sodelovanje s tretjimi državami pogojevali razvojno pomoč z nadzorom na mejah, upravljanjem migracijskih tokov ali sporazumi o ponovnem sprejemu;

51.  pozdravlja poudarek na vlaganju v mlade kot glavne uresničevalce ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba izkoristiti demografski potencial držav v razvoju z ustreznimi javnimi politikami in naložbami v izobraževanje mladih in zdravje, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in izobraževanjem; poudarja, da je priložnost za spodbujanje enakosti spolov in okrepljeno vlogo žensk eden bistvenih elementov usklajenosti politik za razvoj, in poziva EU, naj to vključi v vsa področja zunanjega ukrepanja; priznava, da je treba osrednje elemente človekovega razvoja in človeškega kapitala postaviti na prvo mesto, da se zagotovi trajnostni razvoj;

52.  ugotavlja, da so tako sedanji kot prejšnji posebni poročevalci OZN za pravico do hrane obsodili industrijsko kmetijstvo, ker škoduje zdravju tal in malim kmetom, ter poudarili koristi agroekologije; poziva Komisijo in države članice, naj ne spodbujajo in ne financirajo industrijske pridelave poljščin in živinoreje v državah v razvoju in v EU ter naj podprejo razvoj in spodbujanje drugačnih meril uspešnosti od tistih, ki jih uporablja industrijsko kmetijstvo;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da javni proračuni ne bodo v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja; meni, da je treba za čimprejšnje in uspešno izvajanje Agende 2030 precej pospešiti zelene naložbe, inovacije in rast v EU, ter priznava, da so potrebna nova orodja financiranja in različni pristopi k sedanji naložbeni politiki, kot je postopna odprava okolju škodljivih subvencij in projektov z visokimi emisijami; poziva, naj se zagotovi strategija, s katero bodo mednarodna in druga podjetja v svoj poslovni model, mednarodni vlagatelji pa v svoje naložbene strategije vključili okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja, da bi se preusmerili v trajnostno financiranje in nehali vlagati v fosilna goriva;

54.  poziva, da bi z večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2020 preusmerili proračun Unije k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in zagotovili ustrezna finančna sredstva za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poziva k večjemu vključevanju trajnostnega razvoja v vse mehanizme financiranja in vse proračunske vrstice, in ponavlja, da ima dolgoročna skladnost politik pomembno vlogo pri zmanjševanju stroškov; poudarja, da je kohezijska politika osrednja naložbena politika EU in da je treba za vse strukturne in naložbene sklade EU, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, horizontalno uporabljati merila trajnosti in cilje na podlagi uspešnosti, če želimo zares celovito preiti na trajnostno in vključujočo gospodarsko rast;

55.  poziva Evropsko investicijsko banko (EIB), naj zagotovi, da bo sledila evropskim vrednotam in pri dodeljevanju posojil uporabljala stroga merila trajnosti, zlasti pa, da bodo posojila v energetskem in prometnem sektorju usmerjena v nizkoogljične in trajnostne projekte;

56.  poziva EIB, naj do leta 2030 nameni 40 % posojilnega portfelja za nizkoogljično rast, ki bo odporna proti podnebnim spremembam;

57.  poziva EIB, naj več sredstev nameni za pobudo ELENA za zagotavljanje nepovratnih sredstev za tehnično pomoč pri izvajanju projektov in programov na področju energijske učinkovitosti, distribuiranih obnovljivih virov energije in mestnega prometa;

58.  priznava, da je odporna in trajnostna infrastruktura poglavitno načelo za doseganje trajnostne prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika in da prinaša številne druge koristi, kot je trajnost in izboljšana zaščita pred požari in poplavami; meni, da bo prehod v trajnostno družbo mogoče doseči le, če bomo spoštovali načelo, da je energijska učinkovitost na prvem mestu, in še naprej povečevali učinkovitost električnih naprav, električnih omrežij in stavb, obenem pa razvijali sisteme shranjevanja; priznava, da je največ potenciala za energijsko učinkovitost v stavbah, in poziva EU, naj se zaveže, da bodo do leta 2050 vse stavbe trajnostne, brezogljične in energijsko učinkovite in pri tem skoraj ne bo povpraševanja po energiji, preostala potrebna energija pa bo zagotovljena iz obnovljivih virov; poziva k pospešenemu povečanju deleža obnovljivih virov energije v energetski mešanici; svari pred odvisnostjo od netrajnostne infrastrukture in poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za urejen prehod na nizkoogljično gospodarstvo in korenito preusmeritev infrastrukturnega razvoja, da bi omilili sistemska gospodarska tveganja, povezana z visokoogljičnimi finančnimi sredstvi;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost trajnostni mobilnosti in izboljšajo sisteme lokalnega javnega prevoza ob upoštevanju posebnosti v posameznih državah ter na podlagi resničnih potreb državljanov; meni, da mora biti finančna podpora EU za razvoj prometnega sektorja in infrastrukture usmerjena v cilje, ki državam članicam prinašajo resnično dodano vrednost;

60.  ugotavlja, da degradacija okolja in podnebne spremembe močno ogrožajo vzpostavljanje in ohranjanje miru in pravičnosti; priznava, da je treba podnebnim spremembam in degradaciji okolja pripisati večjo vlogo pri svetovnih migracijah ter pri revščini in lakoti; poziva EU in države članice, naj v diplomatskih pogovorih na svetovni ravni, tudi v dvostranskih in dvoregijskih dialogih na visoki ravni s skupino G-7, G-20, OZN in s partnerskimi državami, kot je Kitajska, podnebne spremembe še naprej obravnavajo kot strateško prednostno nalogo ter tako nadaljujejo pozitivne in aktivne pogovore, ki bodo pospešili svetovni prehod na čiste energije in preprečili nevarne podnebne spremembe;

61.  poudarja, da ima korupcija velik vpliv na okolje in da je trgovina z ogroženimi prostoživečimi vrstami, minerali in dragimi kamni ter z gozdnimi proizvodi, kot je les, neločljivo povezana s korupcijo; nadalje poudarja, da trgovina s prostoživečimi vrstami lahko dodatno ogrozi ogrožene vrste, medtem ko nezakonita sečnja lahko povzroči izgubo biotske raznovrstnosti in povečanje ogljikovih emisij, kar prispeva k podnebnim spremembam; poudarja, da so za organizirane kriminalne združbe dobički visoki, tveganja pa majhna, ker so kazniva dejanja zoper gozdove le redko preganjana, kazni pa niso ustrezne glede na resnost kaznivega dejanja; opozarja, da je Konvencija Združenih narodov proti korupciji s celovitim poudarkom na preprečevanju korupcije, učinkovitemu izvrševanju zakonodaje, mednarodnemu sodelovanju in odvzemu premoženja lahko učinkovito orodje za boj proti korupciji v okoljskem sektorju; poziva države članice, naj v okoljsko zakonodajo in politike vključijo protikorupcijske strategije, kot sta preglednost in odgovornost, ter okrepijo demokracijo in dobro upravljanje; poudarja, da bo boj proti korupciji v okoljskem sektorju pomagal zagotoviti enak dostop do bistvenih virov, kot sta voda in čisto okolje, in da je bistvenega pomena za zaščito našega okolja in zagotavljanje trajnostnega razvoja;

62.  priznava delo Centra za podnebje in varnost, ki ima sedež v ZDA, na področju opredelitve stičnih točk med podnebnimi spremembami in mednarodno varnostjo, pri čemer so podnebne spremembe opredelili kot multiplikatorja grožnje, ki utegnejo zahtevati večje humanitarno ali vojaško posredovanje in povzročati pogostejša huda neurja, ki bodo ogrožala mesta in vojaške baze;

63.  poziva Komisijo, naj vsem deležnikom, tudi vlagateljem, sindikatom in državljanom, ponazori prednosti preoblikovanja netrajnostne proizvodnje v dejavnosti, ki omogočajo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, in koristi stalnega preusposabljanja delovne sile za zelena, čista in kakovostna delovna mesta;

64.  poudarja, da sta izobraževanje in usposabljanje poglavitnega pomena za preoblikovanje družbe v trajnostno; poudarja, da trajnostno izobraževanje razvija znanja, spretnosti in vrednote, te pa spodbujajo ravnanje, ki podpira trajnostno prihodnost; zato spodbuja države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izvajanje izobraževanja o trajnostnem razvoju na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja;

65.  je močno zaskrbljen, ker najnovejša poročila PISA kažejo razlike v uspešnosti izobraževalnih sistemov držav članic in ker so med letoma 2010 in 2014 naložbe v izobraževanje in usposabljanje v vsej EU upadle za 2,5 %; poudarja, da so ustrezno financirani javni sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki so dostopni vsem, odločilnega pomena za enakost in socialno vključenost ter za uresničevanje postavk iz 4. cilja trajnostnega razvoja; vseeno poudarja, da ostajajo za izobraževanje pristojne države članice;

66.  poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena pri razvoju samozadostnih družb; poziva EU, naj poveže kakovostno izobraževanje, tehnično in poklicno usposabljanje in sodelovanje z industrijo kot bistven pogoj za zaposljivost mladih in dostop do kakovostnih delovnih mest; je prepričan, da je prav obravnavanje vprašanja dostopa do izobraževanja v izrednih in kriznih razmerah bistvenega pomena za razvoj in zaščito otrok;

67.  obžaluje, da je problem visoke brezposelnosti med mladimi tako trdovraten; poudarja, da sta program jamstva za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih pomembna za reševanje tega problema; poziva, da ju je treba nenehno izboljševati in jima zagotoviti ustrezno finančno podporo, da bi spodbudili ustvarjanje novih visokokakovostnih delovnih mest in dostojno socialno varstvo za mlade, premagali obstoječe težave pri privabljanju ranljivih skupin in učinkoviteje vzpostavili stike z neregistriranimi mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter nizkokvalificiranimi mladimi;

68.  poudarja vlogo formalnega in neformalnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, športa, umetnosti in prostovoljstva za učenje o trajnosti in spodbujanje ekološkega državljanstva pri širših prizadevanjih, da bi mladi pridobili ustrezna znanja in spretnosti, kompetence in odnos ter postali odprti in odgovorni državljani;

69.  poziva Komisijo, naj pri reviziji strategije EU za mlade 2018 okrepi področji zdravja in dobrobiti mladih s posebnim poudarkom na pravočasnem izvajanju akcijskega načrta za preprečevanje debelosti pri otrocih in akcijskega načrta o uživanju alkohola in občasnem nezmernem popivanju med mladimi;

70.  poziva EU in njene države članice, naj zaščitijo regionalne manjšinske in manj razširjene jezike ter jezikovno raznolikost in zagotovijo, da pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v evropski politični okvir in prihodnje prednostne naloge Komisije ne bo jezikovne diskriminacije;

71.  pozdravlja priložnosti, ki jih ponujajo raznolika učna okolja, kot so ekošole, središča za izobraževanje o razvoju, učenje na prostem;

72.  poudarja, da je treba podpreti usposabljanje učiteljev ter spodbujati vzajemno učenje in izmenjavo zgledov dobre prakse na ravni EU in na svetovni ravni;

73.  meni, da bi bilo treba v vsem evropskem okviru politik spodbujati kulturno raznolikost in varstvo naravne dediščine, tudi prek izobraževanja;

74.  poudarja moč kakovostnega izobraževanja za okrepitev vloge ranljivih ljudi in manjšin, oseb s posebnimi potrebami ter žensk in deklet glede na 4. in 5. cilj trajnostnega razvoja o enakosti spolov in 16. cilj o spodbujanju vključujočih družb;

75.  ker je treba spodbujati nadaljnjo sinergijo med inovacijami in ustvarjalnostjo v znanosti, poziva, da bi predmetom s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike dodali tudi umetnostno vzgojo in spodbujali tovrstno izobraževanje, zlasti za dekleta, da bi se odzvali na družbene izzive pri doseganju ciljev na področju trajnosti;

76.  poziva države članice, naj prednostno obravnavajo okoljsko in gospodarsko preobrazbo industrijskih območij v različnih regijah Evrope, ki povzročajo visoko raven onesnaženosti ekosistemov in izpostavljajo lokalno prebivalstvo velikim tveganjem za zdravje;

77.  meni, da mora prihodnja vizija Evrope zajeti cilje trajnostnega razvoja kot osrednje načelo in da bi se morale države članice pri tem usmeriti proti trajnostnim gospodarskim modelom ter da bi morala biti zato vloga EU pri doseganju trajnostnega razvoja v ospredju razmislekov iz bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope z dne 1. marca 2017 (COM(2017)2025), kjer je treba v okviru gospodarske rasti bolj poudariti trajnost; meni, da sta doseganje ciljev trajnostnega razvoja in agenda 2030 bistvena za obstoj Evropske unije in da bi moralo biti doseganje teh ciljev evropska zapuščina za prihodnje generacije; priznava, da je agenda 2030 skladna z načeli in vrednotami Unije, zato doseganje ciljev trajnostnega razvoja naravno sledi načrtom Evropske unije za oblikovanje boljše, bolj zdrave in trajnostne prihodnosti v Evropi;

78.  priznava, da je večina evropskih držav, tako v EU kot zunaj nje, podpisala sporazum o ciljih trajnostnega razvoja; meni, da bi bilo treba v okviru razprave o prihodnosti Evrope upoštevati razvoj vseevropskega okvira za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki bi zajemal države članice EU, države EGP, podpisnice pridružitvenih sporazumov EU, kandidatke za vstop v EU in Veliko Britanijo po izstopu iz EU;

79.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zmogljivosti za celovito oceno, tehnološke in institucionalne inovacije ter finančno mobilizacijo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

80.  poudarja, da bo imela agenda EU za mesta pomembno vlogo pri izvajanju svetovne nove agende za mesta, in pozdravlja razvoj na področju politike, ki mestom in regijam omogoča sinergijske zelene naložbe; pozdravlja pobude, kot sta nagrada zeleni list in Konvencija županov za podnebje in energijo, ter nadalje poudarja, da imajo mesta in regije nepogrešljivo vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj trajnost zahteva sodelovalne in dolgoročne pristope na vseh upravnih ravneh in v vseh sektorjih;

81.  želi spomniti, da se z agendo 2030 priznava, da na hrano, preživetje in gospodarjenje z naravnimi viri ne moremo več gledati ločeno; poudarja, da so osredotočanje na razvoj podeželja in naložbe v kmetijstvo – pridelki, živina, gozdarstvo, ribolov in ribogojstvo – močno orodje za odpravo revščine in lakote ter za zagotovitev trajnostnega razvoja; opozarja, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da je velike ambicije ciljev trajnostnega razvoja mogoče doseči le s sodelovanjem – sever-jug, jug-jug in tristransko sodelovanje – ter z globalnimi partnerstvi med številnimi akterji in na širokem nizu področij;

82.  opozarja, da morajo države članice Združenim narodom poročati o uspešnosti pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da morajo biti ta poročila oblikovana v sodelovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi organi; poudarja, da je treba v državah članicah s federalno ali decentralizirano ureditvijo opredeliti posebne izzive in obveznosti posameznih ravni upravljanja pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

83.  pozdravlja namero, da bi trajnostni razvoj vključili v trgovinsko in naložbeno politiko, in poziva, naj EU pri oblikovanju politik bolje obravnava učinke oskrbe s primarnimi proizvodi in naravnimi viri v EU in zunaj nje; poziva k ponovnemu razmisleku o naložbeni politiki in k široki uporabi inovativnih orodij za financiranje doseganja ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo preverjanje trajnostnega razvoja pri prihodnjih trgovinskih sporazumih pregledno;

84.  poziva Komisijo, naj s sodelovanjem ustreznih deležnikov oblikuje in zagotovi posebno prilagojeno podporo za marginalizirana gospodinjstva in gospodinjstva z nizkimi dohodki ter skupine, kot so Romi, da bi jim zagotovili zdravo življenje ter dostop do osnovnih storitev in zdravih, čistih in naravnih virov, kot so zrak, voda, cenovno dostopna in sodobna energija ter zdrava prehrana, kar bi prispevalo tudi k doseganju 1., 10. in 15. cilja trajnostnega razvoja o odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti ter spodbujanju miroljubnih in vključujočih družb;

85.  meni, da pobude EU za načrtovanje trajnosti v prihodnosti ne smejo zanemariti širšega razmisleka o vlogi živali kot čutečih bitij in njihovega dobrega počutja, ki ga prevladujoči sistemi proizvodnje za potrošnjo pogosto zanikajo; poudarja, da mora EU čim prej izpolniti politične in zakonodajne vrzeli v zvezi z dobrim počutjem živali, kot to zahteva tudi vedno večje število evropskih državljanov;

86.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja in financiranje za ozaveščanje, usmerjene izobraževalne kampanje ter povečanje zavez in ukrepov državljanov na področju trajnostnega razvoja;

87.  poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2020 prenehajo spodbujati biogoriva, pridobljena iz oljne repice, palmovega olja in soje, saj to povzroča krčenje gozdov in šotišč; poleg tega poziva k uvedbi enotne sheme certificiranja za palmovo olje, ki vstopa na trg EU, ki bo zagotavljala družbeno odgovoren izvor palmovega olja;

88.  poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostne globalne vrednostne verige z uvedbo sistemov potrebne skrbnosti za podjetja, pri katerih bi bil poudarek na vsej dobavni verigi, s tem bi namreč spodbudila podjetja k odgovornejšim naložbam in spodbodla učinkovitejše izvajanje poglavij prostotrgovinskih sporazumov o trajnosti, tudi na področju boja proti korupciji, preglednosti, boja proti izogibanju davkom in odgovornega ravnanja podjetij;

89.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj si še bolj zavzeto prizadevajo sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo slabe kakovosti zraka, zaradi katerega v EU vsako leto prezgodaj umre več kot 430.000 ljudi; poziva Komisijo, naj zagotovi izvrševanje nove in veljavne zakonodaje, pospeši pravne ukrepe proti državam članicam, ki ne spoštujejo zakonodaje o onesnaženosti zraka, in predlaga novo, učinkovito sektorsko zakonodajo za odpravo slabe kakovosti zunanjega zraka in različnih virov onesnaževanja, obravnava pa naj tudi emisije metana; poudarja, da je EU še vedno daleč od doseganja ravni kakovosti zraka, ki so zanjo določene, kljub temu da so precej nižje od tistih, ki jih je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija; poleg tega poziva k ukrepom proti obremenitvi s hrupom;

90.  ugotavlja, da se je Komisija lotila vprašanja slabe kakovosti zraka v Evropi in je začela nekatere postopke za ugotavljanje kršitev, zlasti zaradi ponavljajočih se preseganj mejnih vrednosti NO2, določenih v Direktivi 2008/50/ES;

91.  opozarja, da je zmanjšanje obremenitve s hrupom eno od meril kakovosti, ki do leta 2020 ne bodo doseženi; poudarja, da v EU zaradi koronarne srčne bolezni in kapi, povezanih z izpostavljenostjo hrupu, vsako leto prezgodaj umre vsaj deset tisoč ljudi in da je bila leta 2012 približno četrtina prebivalstva v EU izpostavljena ravnem hrupa, ki presegajo mejne vrednosti; poziva države članice, naj kot prednostno obravnavajo spremljanje ravni hrupa, da bi se zagotovilo spoštovanje mejnih vrednosti za zunanje in notranje okolje;

92.  poudarja, da se po podatkih Komisije več kot 50 % žit v EU porabi za krmo živali; ugotavlja, da je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opozorila, da bi nadaljnja poraba žit za živalsko krmo lahko ogrozila prehransko varnost, saj bi se zmanjšala količina žita, ki je na voljo za prehrano ljudi; opozarja, da raziskave kažejo, da od vsakih 100 kalorij iz žit, s katerimi se krmijo živali, pride v prehransko verigo ljudi le od 17 do 30 kalorij v obliki mesa in mleka; poudarja, da študije, ki so jih izvedli pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, dokazujejo, da bi bilo treba živino krmiti s hrano, ki jo ljudje ne morejo uživati, na primer s travo, ostanki kmetijskih pridelkov in neizogibnimi živilskimi odpadki;

93.  poudarja prispevek živinorejskega sektorja h gospodarstvu EU in trajnostnemu kmetijstvu, zlasti ob vključitvi v pridelovalne sisteme; opozarja na možnosti aktivnega upravljanja kroženja hranilnih snovi v živinorejskem sektorju, da bi se zmanjšali vplivi emisij CO2, amoniaka in dušika na okolje; opozarja tudi na potencial celostnega kmetijstva, saj lahko prispeva k boljšemu delovanju kmetijskega ekosistema in k podnebju prijaznemu kmetijstvu;

94.  opozarja, da bi lahko ženske v kmetijstvu v državah v razvoju povečale pridelke kmetij za 20 do 30 %, če bi imele enak dostop do virov kot moški; poudarja, da bi lahko s tem pridelkom število stradajočih oseb na svetu zmanjšali za 12 do 17 %;

95.  poudarja zlasti temeljno vlogo žensk na družinskih kmetijah, ki pomenijo glavno socialno-ekonomsko celico na podeželju, pri skrbi za pridelavo živil, ohranjanju tradicionalnega znanja in spretnosti, kulturni identiteti in varstvu okolja, ob upoštevanju, da se ženske na podeželju soočajo tudi z razlikami v plačah in pokojninah;

96.  poudarja, da študije kažejo, da je treba omejevanje emisij toplogrednih plinov v živinoreji na strani oskrbe pospremiti z manjšo porabo mesa in mlečnih proizvodov, če želimo doseči cilje Pariškega sporazuma;

97.  ugotavlja, da tehnični ukrepi za blažitev v kmetijstvu sicer lahko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, vendar jih je treba podkrepiti z zmanjšanjem porabe proizvodov živalskega izvora, če želimo, da bosta kmetijstvo in prehrambna industrija EU prispevali k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 13 in ciljev Pariškega sporazuma; v zvezi s tem poziva, naj industrijsko živinorejo nadomesti ekstenzivna živinoreja, t.j. drevesno-pašni kmetijsko-gozdarski sistemi, ki manj izkoriščajo naravne vire in so pogosto povezani z obstojem območij z veliko naravno vrednostjo;

98.  ugotavlja, da morajo vlade, če želijo doseči cilj št. 12.8, zagotoviti, da bodo imeli vsi ljudje ustrezne informacije in znanje o trajnostnem razvoju in življenju v soglasju z naravo; zato Komisijo in države članice poziva, naj oblikujejo programe za večje osveščanje javnosti o vplivu različnih metod živinoreje in obsega porabe na človekovo zdravje, okolje, prehransko varnost in podnebne spremembe;

99.  poziva, naj v vse discipline uvede učenje o trajnostnem razvoju in ekološkem državljanstvu, zlasti učenje podjetništva, vključno s socialnim podjetništvom, ter digitalne pismenosti, znanj in spretnosti;

100.  opozarja, da cilja o zmanjšanju vpliva pridelave živil do leta 2020 zelo verjetno ne bo mogoče doseči; poudarja, da uživanje rdečega mesa in nasičenih maščobnih kislin v EU še vedno presega meje zdrave prehrane in da manjša poraba živalskih proizvodov vodi v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in dušika;

101.  je seznanjen s sedanjimi izzivi glede ustrezne prehrane za vse večje število prebivalstva, vendar priznava, da so se emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva v zadnjih 50 letih skoraj podvojile in bi do leta 2050 utegnile zrasti za še dodatnih 30 %, če ne bomo takoj ukrepali; zato poziva k usklajenemu odzivu vseh evropskih akterjev, da bo oskrba s hrano postala neodvisna od ekstremnih podnebnih razmer ter da bo kmetijstvo imelo manjši vpliv na zemljo, vodo in podnebje; poziva Komisijo, naj poveča osveščenost in bolj spodbuja tehnike kmetovanja, ki so se izkazale za koristne pri omejevanju nekaterih vprašanj glede trajnosti, povezanih z modernimi kmetijskimi praksami; poziva EU, naj do leta 2030 podvoji kmetijsko produktivnost in prihodke malih proizvajalcev hrane, predvsem žensk, avtohtonih prebivalcev, družinskih kmetij, pastirjev in ribičev, med drugim z varnim in enakim dostopom do zemlje in drugih produktivnih virov in vložkov, znanja, finančnih storitev, trgov in priložnosti za dodajanje vrednosti in nekmetijsko zaposlitev;

102.  opozarja, da kulturna udeležba izboljšuje fizično in duševno zdravje in blaginjo, pozitivno vpliva na šolski in poklicni uspeh, pomaga ljudem, ki najbolj tvegajo socialno izključenost, pri vključitvi na trg dela in torej močno prispeva k doseganju številnih ciljev trajnostnega razvoja;

103.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo celovit okvir politike EU za globalne zdravstvene izzive, kot so HIV/aids, tuberkuloza, hepatitis C in protimikrobna odpornost, pri čemer naj upoštevajo različne razmere v državah članicah EU in njihovih sosednjih državah, v katerih je obremenjenost zaradi virusa HIV in multirezistentne tuberkuloze največja, ter posebne izzive, s katerimi se soočajo; poziva Komisijo in Svet, naj prevzameta odločno politično vlogo v dialogu z državami, kjer bolezni povzročajo veliko breme, vključno s sosednjimi državami v Afriki, vzhodni Evropi in osrednji Aziji, in tako zagotovita, da bodo vzpostavljeni načrti za trajnostni prehod na nacionalno financiranje, da bi bili programi za boj proti HIV in tuberkulozi po umiku podpore mednarodnih donatorjev učinkoviti in da bi se neprekinjeno izvajali in krepili, ter naj s temi državami še naprej tesno sodelujeta pri zagotavljanju, da prevzamejo odgovornost za odziv na HIV in tuberkulozo;

104.  priznava učinkovitost predekspozicijske profilakse za preprečevanje virusa HIV/aidsa; poziva Komisijo in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, naj priznata, da za virus HIV/aids obstaja tudi preventivno zdravljenje;

105.  priznava, da so spolno in reproduktivno zdravje in pravice glavno gonilo s potencialom za izkoreninjenje večdimenzionalne revščine in da bi jih bilo vedno treba priznati kot pogoj za zdravo življenje in enakost spolov; poudarja, da bi bilo treba temu področju nameniti več pozornosti, saj je na žalost še vedno obravnavano kot nišno vprašanje, čeprav je zelo pomembno za enakost spolov, osamosvajanje mladih, človeški razvoj in končno izkoreninjenje revščine; poudarja, da je to majhen napredek glede na prejšnje pristope EU, še vedno pa spolno in reproduktivno zdravje in pravice niso priznani kot glavno gonilo za doseganje trajnostnega razvoja; ugotavlja, da je stališče EU v zvezi s tem nedosledno, kot se kaže v tem svežnju: Komisija v sporočilu o Agendi 2030 priznava ukrepanje EU na tem področju le v zvezi z zdravjem, v sporočilu o soglasju pa le v zvezi z enakostjo spolov; zato poziva Komisijo in države članice, naj od ZDA še naprej zahtevajo, naj razmisli o svojem stališču glede pravila o globalni prepovedi („global gag“);

106.  poudarja, da je treba še naprej spodbujati zdravstvene raziskave, da bi razvili nove in izboljšane, dostopne, cenovno dostopne in primerne zdravstvene rešitve za HIV/aids, tuberkulozo in druge, z revščino povezane in zanemarjene bolezni, nastajajoče epidemije in protimikrobno odpornost;

107.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo potrebna sredstva in politično pozornost, da bi zagotovile, da bo načelo enakosti spolov ter krepitev vloge žensk in deklet v ospredju izvajanja Agende 2030;

108.  poudarja, da je kmetijski sektor EU že prispeval k trajnosti; ugotavlja pa, da se skupna kmetijska politika v svoji sedanji obliki ne more spopadati s trenutnimi izzivi; poziva Komisijo, naj pripravi predloge, da bi s sedanjih plačil glede na površino prešli na sistem, ki bo temeljil na rezultatih in bo kmete podpiral pri prehodu na sistem trajnostnega kmetovanja, ki bo zagotovil uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poziva EU, naj razvije trajnostno politiko za hrano in kmetovanje, ki bo zasnovana tako, da bo zagotovljena uresničitev ciljev trajnostnega razvoja glede prehranske varnosti, prehrane, zdravja, naravnih virov in podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega pregleda skupne kmetijske politike predloži predloge za nadaljnjo krepitev okoljskih ukrepov ter predlog za trajnostno prehransko in kmetijsko politiko po letu 2020, da se zagotovi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja št. 2, 3, 6, 12, 13, 14 in 15; prav tako poziva Komisijo, naj oblikuje trajnostno prehransko politiko in naj dejavno spodbuja prehranske spremembe v smeri lokalne in ekološko pridelane hrane, katere pridelava ima majhen ogljikov odtis ter majhen vpliv na zemljišča in porabo vode; predlaga, naj bo pomen obstoja dreves v kmetijskih ekosistemih, predvsem v gozdnem kmetijstvu, v ospredju razprave o prihodnji politiki, kot tudi spodbud za trajnostno obnovo opuščenih kmetijskih površin; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo odhodki za skupno kmetijsko politiko dejansko dosegli določene cilje s strogim spoštovanjem in večjo skladnostjo med različnimi politikami, kar je še posebej pomembno zaradi trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in s temi povezanimi instrumenti v okviru skupne kmetijske politike;

109.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kmetijsko-ekološko tranzicijo in čim bolj zmanjšajo uporabo pesticidov, škodljivih za zdravje in okolje, ter v okviru skupne kmetijske politike uvedejo ukrepe za zaščito in podporo ekološkega ter biodinamičnega kmetovanja;

110.  poudarja, da je kultura horizontalno in medsektorsko vprašanje in pomemben vir razvoja, da je uporaba kulturnih virov temeljni način za uresničitev prihodnjih razvojnih ciljev in da bi bilo treba kulturne dejavnike vključevati v politike in strategije trajnostnega razvoja ob polnem spoštovanju drugih mednarodnih zavez, pri tem pa priznavati univerzalnost in medsebojno odvisnost človekovih pravic;

111.  poziva Komisijo in države članice, naj v najkrajšem možnem času preoblikujejo pravila EU v zvezi z odobritvijo pesticidov in določijo zavezujoče cilje za zmanjšanje njihove uporabe;

112.  opozarja, da evropsko kmetijstvo zagotavlja na milijone delovnih mest na podeželju, in sicer v kmetijskem in drugih sektorjih, pri čemer zagotavlja oskrbo z živili, prehransko varnost in privlačnost podeželja kot prostora, kjer je mogoče živeti, delati in si odpočiti; nadalje poudarja, da pokrajine z veliko biotsko raznovrstnostjo in veliko naravno vrednostjo privabljajo ljudi na podeželje in podeželskim območjem prinašajo dodano vrednost; se zaveda velike vrednosti politike razvoja podeželja pri gradnji uspešnih, odpornih in dinamičnih podeželskih skupnosti in gospodarstev; poudarja, da je za uresničevanje tega bistven boljši dostop kmetov do virov;

113.  poziva, naj se pri razvoju kmetijstva v ospredje postavi družinska kmetijska podjetja z boljšo uporabo evropskih skladov, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), pri tem pa posebno pozornost nameni malim in srednjim kmetijskim podjetjem, izmenjuje in prenaša izkušnje, izkorišča prednosti lokalnih in regionalnih vrednostnih in proizvodnih verig in regionalnega zaposlovanja ter bolj poudarja povezave s primestnimi območji in neposredno prodajo, kar se je v številnih delih EU izkazalo za uspešen model; meni, da je sposobnost kmetov, da s svojim delom ustvarijo pravičen dohodek, osnovni pogoj za trajnost evropskega kmetijstva in jamstvo za njihovo blaginjo;

114.  opozarja, da bi bilo treba zagotoviti ustrezne javne storitve, zlasti varstvo otrok in oskrbo starejših, saj so te storitve še posebej pomembne za ženske, ki imajo že od nekdaj pomembno vlogo pri skrbi za mlajše in starejše družinske člane;

115.  poudarja pomembno vlogo tradicionalnega znanja in živil, zlasti v najbolj oddaljenih regijah ter v gorskih in prikrajšanih območjih EU, ter prispevek evropskih shem kakovosti, kot je zaščitena geografska označba, za lokalno gospodarstvo; želi spomniti na soglasno podporo Parlamenta razširitvi takšne zaščite na širši nabor regionalno proizvedenega blaga; v zvezi s tem poudarja tudi vlogo evropskih shem kakovosti (ZOP/ZGO/ZTP) pri nudenju in ohranjanju življenjskih pogojev na teh območjih; priznava, da so te sheme bolj poznane le v nekaterih državah članicah in poziva k ozaveščanju o njihovih prednostih v vsej Uniji;

116.  poudarja prispevek sredozemskega gozda in kmetijsko-gozdarskega sistema dehesa, ki usklajeno združuje trajnostno in ekstenzivno živinorejo ter kmetijske in gozdarske dejavnosti, k ciljem ohranjanja in zagotavljanja trajnosti biotske raznovrstnosti, to pa z namenom priznanja in podpore v okviru skupne kmetijske politike;

117.  priznava, da so potrebne izboljšave na področju prometa in logistike za gospodarjenje z gozdovi in pridobivanje lesa; zato poziva države članice, naj razvijejo trajnostne logistične sisteme in sisteme sečnje, ki imajo manjši vpliv na podnebje;

118.  poudarja pomen bioenergije za kmetije in biogospodarstvo ter objektov za proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo energije iz obnovljivih virov ter njeno uporabo na kmetijah, saj z dodatnimi možnostmi za prihodek prispevajo k dohodkovni varnosti kmetov ter ustvarjajo in ohranjajo visokokakovostna delovna mesta na podeželju; poudarja, da je treba bioenergijo razvijati na trajnosten način in da ne sme ovirati proizvodnje živil in krme; poudarja, da bi bilo treba potrebe po energiji pokrivati s spodbujanjem uporabe odpadkov in stranskih proizvodov, ki jih ni mogoče uporabiti v drugih postopkih;

119.  poudarja pomen stranskih proizvodov pri proizvodnji biogoriv kot regionalnega vira živalske krme, bogate z beljakovinami, 70 % katere je bilo v letih 2012–2013 uvoženo iz držav zunaj EU(11);

120.  ugotavlja, da lahko gojenje stročnic z rotacijo prinese koristi za vse: za kmete, živali ter potrebe na področju biotske raznovrstnosti in podnebja; poziva Komisijo, naj pripravi beljakovinski načrt, ki bo vključeval stročnice v rotaciji;

121.  meni, da je potreben nadaljnji napredek na področju preciznega kmetovanja, digitalizacije, racionalne uporabe energije, gojenja rastlin in vzreje živali ter vključevanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, saj bo večja učinkovitost na podlagi ciljev trajnostnega razvoja in biotske raznovrstnosti prispevala k zmanjšanju potreb po zemljiščih in vplivov kmetijstva na okolje; meni, da bi uporaba biotske raznovrstnosti v korist kmetov lahko pomagala izboljšati dohodke, zdravje in rodovitnost tal, varovati rastline pred škodljivimi organizmi in izboljšati opraševanje; zato poudarja pomen izboljšanega regulativnega okvira, da se zagotovi pravočasen, učinkovit in uspešen postopek odločanja; poudarja, da bi te pametne rešitve morale spodbujati in podpirati pobude, prilagojene potrebam majhnih kmetij, da bi mogle tudi brez ekonomije obsega izkoristiti nove tehnologije;

122.  meni, da je zelo pomembno ohraniti in razvijati zmogljivost tradicionalnih in lokalnih pasem, ob upoštevanju njihove sposobnosti prilagajanja značilnostim svojega domačega okolja, ter da je treba spoštovati pravico kmetov, da samostojno žlahtnijo rastline ter hranijo in si izmenjujejo semena različnih vrst in sort, da bi se zagotovila genska raznovrstnost kmetijstva; zavrača vse poskuse patentiranja življenja, rastlin in živali, genskega materiala ali osnovnih bioloških procesov, zlasti kadar gre za avtohtone seve, vrste in značilnosti;

123.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt in ustanovi skupino strokovnjakov ter si tako prizadeva za bolj trajnosten sistem celostnega upravljanja varstva rastlin; poudarja, da je potreben sistem zatiranja škodljivcev, pri katerem bi se izboljšala interakcija med prizadevanji pri gojenju rastlin, naravnimi sistemi zatiranja in uporabo pesticidov;

124.  meni, da bi bilo treba spodbujati razpoložljivost širokopasovnih povezav in izboljšati storitve prevoza na podeželju, kar bi prispevalo k doseganju ciljev okoljske trajnosti in spodbujalo rast na podeželju, ki bi bila povsem trajnostna z okoljskega, ekonomskega in socialnega vidika;

125.  poudarja, da je treba kulturo vključiti v ukrepe Komisije za zagotavljanje trajnosti in s tem jasno poudariti vlogo, ki jo ima kultura pri gospodarskem razvoju, ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju demokracije, socialne pravičnosti in solidarnosti, spodbujanju kohezije, boju proti socialni izključenosti in revščini ter odpravi generacijskih in demografskih razlik; poziva Komisijo, naj kulturo vključi med cilje, opredelitve, orodja in merila za oceno svoje strategije na področju ciljev trajnostnega razvoja;

126.  meni, da bi morale biti kulturne ustanove in organizacije inovatorji in zgled na področju trajnosti in glede zelenih postopkov, zlasti na področju kulturne dediščine, digitalizacije, turizma in umetniških gostovanj; zato poziva k vključitvi zelene spodbude EU k financiranju;

127.  poziva Komisijo, naj prizna in jasno poudari, da je kultura eno od glavnih gonil za spremembo vedenjskih vzorcev in vzpostavitev okoljsko odgovornega ravnanja, vzorcev porabe in vrednot v zvezi s trajnostjo;

128.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

A/RES/70/1.

(2)

Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 UL L 347, 20.12.2013, str. 171.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0224.

(4)

https://ec.europa.eu/epsc/sites/epsc/files/strategic_note_issue_18.pdf

(5)

Sporočilo Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244)

(6)

Poročilo Komisije z dne 2. oktobra 2015 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0478).

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034

(8)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016. Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0224.

(9)

https://unstats.un.org/sdgs/report/2016/goal-13/ (Ni na voljo v slovenščini)

(10)

Poročilo Evropske agencije za okolje št. 30/2016, Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2016 – podpora za spremljanje 7. akcijskega programa za okolje, https://www.eea.europa.eu/publications/environmental-indicator-report-2016

(11)

https://polcms.secure.europarl.europa.eu/cmsdata/103924/Schaefer_BCEPHearing.pdf


OBRAZLOŽITEV

Cilji trajnostnega razvoja, ki so jih določili Združeni narodi, vplivajo na skoraj vse vidike delovanja EU. Pri tem ne gre samo za načrt za boljšo družbo in svet, temveč so to bistveni elementi za boljše in bolj enakovredne rezultate v zdravstvu, za večjo dobrobit državljanov, večjo splošno blaginjo, ukrepanje proti podnebnim spremembam in ohranjanje okolja za prihodnje generacije, uresničiti pa jih je mogoče s konkretnimi in merljivimi ukrepi.

Parlament močno odobrava prizadevanja Komisije, da bi ocenila, kako njeni programi dela vplivajo na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Bistveno je, da bo Unija imela jasno opredeljen nabor merljivih posamičnih ciljev in tako zagotovila uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih opredelili Združeni narodi.

Čeprav je pomembno, da se v tem poročilu upoštevajo že sprejete pobude institucij Unije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, želimo v njem predstaviti dodatne okoliščine za prihodnji načrt za prihodnost EU; s tem bi zagotovili, da bo upoštevanje teh ciljev osrednji element predlaganih pobud, ki se oblikujejo v okviru vseh delovnih programov Unije.

Pri oblikovanju pristopa Unije je izredno pomemben predlog o oblikovanju platforme z več deležniki, saj ciljev trajnostnega razvoja ni mogoče doseči brez posvetovanja in sodelovanja z vsemi ravnmi države in s civilno družbo. Evropska zakonodaja lahko sicer pomaga družbam pri izpolnjevanju mnogih ciljev, a največ praktičnega dela bo na lokalni ravni. Zato bi morala platforma zajeti različne državne, regionalne in lokalne akterje: od lokalnih in regionalnih svetov do županov in poslancev. Morala bi služiti tudi kot forum za sodelovanje različnih akterjev civilne družbe, kot so zasebna (mala in velika) podjetja, prostovoljni sektor in posamezni državljani.

Platforma bi morala postati tudi forum za izmenjavo zgledov dobre prakse, uspešnih zgodb in izjalovljenih zamisli. Tako naj bi zagotovili, da predlogi ne bodo delovali samo v eni smeri – iz institucij Unije navzdol, marveč da bodo tudi v predlogih in pobudah na ravni Unije upoštevane izkušnje lokalne ravni, ki jih bodo izboljšale.

Če naj podpremo uvajanje ciljev trajnostnega razvoja v vse evropske delovne programe, je po poročevalčevem mnenju pravi trenutek, da Komisija izvede številne pomembne študije o tem, ali zastavljeni cilji zadostujejo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Pomembno je tudi, da je poročanje o napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja vključeno v delovno prakso upravljanja – na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter da Komisija podpre zasebni sektor in civilno družbo s platformo z več deležniki, da bi cilje trajnostnega razvoja zajela v svoji delovni praksi.

Poročevalec želi opozoriti na delo, ki ga je opravil Odbor regij, ter poudariti pomembno vlogo mest in regij pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Še posebej je treba opozoriti, da si mesta s konkretnimi ukrepi prizadevajo izboljšati povezljivost, porabo energije, prevoz in ravnanje z odpadki. Najboljše od teh pobud prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja št. 3, 6, 8, 9, 10 in 11, mnoge pa so zajete v dejavnostih konvencije županov.

Evropa ima na tem pomembnem razpotju priložnost, da oceni, ali bi sedanje podnebne politike lahko dosegle želene rezultate glede ciljev trajnostnega razvoja. V tem poročilu skušamo oceniti, ali vodilni orodji EU za zmanjšanje emisij ogljika orodja – namreč sistem trgovanja z emisijami in odločba o porazdelitvi prizadevanj zares zmanjšujeta emisije ogljika, kar je potrebno za omejitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Ti shemi sta samo dve od različnih orodij, ki bodo ocenjena glede zmožnosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja št. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15 in 17.

V poročilu skušamo tudi obravnavati vprašanje, ali bodo druge evropske politike na področju energije, odpadkov in okolja zadoščale, da bomo ostali znotraj zmogljivosti planeta in uresničili cilje trajnostnega razvoja št. 2, 3, 6, 11, 12, 14 in 15.

Parlament pozdravlja, da se je Komisija zavezala trajnostni gospodarski rasti in priznala, da je treba preiti na zelena, visokokakovostna in trajnostna delovna mesta. Z doslednim evropskim izvajanjem veljavne zakonodaje o preprečevanju nastajanja odpadkov in ravnanju z njimi bi ustvarili več kot 400 000 zelenih delovnih mest; z revizijo direktive o odpadkih bi bilo mogoče ustvariti dodatnih 180 000 zelenih delovnih mest. Poleg tega bi lahko z izvajanjem nadaljnjih ukrepov za energijsko učinkovitost in varčevanje z energijo ustvarili do dva milijona zelenih delovnih mest, še tri milijone pa v sektorju obnovljivih virov energije, tako da bi v končni fazi pomagali uresničiti cilje št. 1, 2, 3, 4, 7, 9, 10, zlasti pa št. 8 o ustvarjanju dostojnih delovnih mest.

Poleg tega se moramo zavedati najnovejšega poročila o zmogljivostih planeta, ki kaže, da je izgubljanje biotske raznovrstnosti naš največji izziv. Unija in države članice morajo zato okrepiti prizadevanja za dosego cilja EU glede zaustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 in obnovitve vsaj 15 % degradiranih ekosistemov, če želimo izpolniti cilja št. 14 in 15.

Da bi dosegli cilj trajnostnega razvoja št. 12, morata potrošnja in proizvodnja postati bolj trajnostni. Večina potrošnje se lahko obravnava v okviru direktiv o odpadkih, zlasti z oblikovanjem embalaže, ter o odpadni hrani in elektronskem oblikovanju. Proizvodnja pa je zajeta v več plasteh gospodarstva, industrije in infrastrukture Evropske unije. Ta vidik kaže, kako pomembno si je na vseh področjih delovanja Unije prizadevati za vključitev ciljev trajnostnega razvoja, saj ga ni mogoče doseči brez sodelovanja vseh segmentov družbe.

Poročevalec priznava, da je cilj trajnostnega razvoja št. 3 o javnem zdravju skupen in da ga je mogoče upoštevati v drugih ciljih trajnostnega razvoja. Čeprav so dostop do zdravil ter raziskave o novih boleznih in zdravilih bistvenega pomena, meni, da brez izpolnjevanja zavez glede zdravega okolja in podnebja ni mogoče podaljšati življenjske dobe ter zmanjšati z okoljem povezane smrtnosti, ki se zahteva v ciljih št. 12, 13, 14 in 15.

Države članice so podpisnice programa OZN za cilje trajnostnega razvoja kot posamezne države in kot članice Evropske unije. Poleg tega so države članice in EU v okviru OZN podpisale tudi programa za uresničevanje konvencije o spremembi podnebja, tako imenovani Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Izpolnjevanje Pariškega sporazuma pomeni pomembno ukrepati za zmanjšanje toplogrednih plinov, močno omejiti krčenje gozdov in učinkoviteje uporabljati vire, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. Mnoga področja Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja se prekrivajo. Zato bi morali Komisija, Parlament in države članice pozdraviti možnost, da bi lahko na številnih področjih uresničili po dve mednarodni zavezi hkrati.

Za vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v boljše pravno urejanje pa bo pri evropskem zakonodajnem delu potrebnega še več truda. V zakonodaji bi moralo biti jasno navedeno, ali izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja. V poročilu se priznava, da je oblikovanje politik na nekaterih področjih še odmaknilo Evropo od doseganja ciljev trajnostnega razvoja, na primer s spodbujanjem biogoriv, proizvedenih iz poljščin. Vseeno pa pozdravljamo prizadevanja, da bi v oskrbovalne verige v različnih politikah vključili merila trajnosti in potrebne skrbnosti, pa tudi prizadevanja, da bi v oblikovanje politik vključili teme iz konvencije Mednarodne organizacije dela št. 169 o pravicah prvotnih prebivalcev, kadar oskrbovalne verige vplivajo tudi na druge države.

Pomemben dodatni steber, ki ga je treba obravnavati, je finančna vzdržnost. Finančni trgi v EU še vedno usmerjajo naložbe v panoge, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ter na druga netrajnostna področja. To bo v končni fazi ogrozilo morebitne dividende vlagateljev, saj bodo dolgoročni donosi postali manj verjetni, ko bo prehod na obnovljive vire energije dobil več zagona (tako imenovani „ogljični balon“). Če ne bomo spodbujali prenašanja portfeljev v trajnostne alternative, bodo finančni trgi na drugih področjih ogrozili prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Programi za dolgoročno ustvarjanje dostojnih in zelenih delovnih mest so izjemno pomembni. V tem poročilu pa bi želeli tudi poudariti, da bo odmikanje evropskega gospodarstva od tradicionalne težke industrije, na katero se je opiralo, v nekaterih industrijskih panogah neizogibno povzročilo izgubo zaposlitvenih priložnosti. Zato je tako pomembno načelo „pravičnega prehoda“. Z uveljavljanjem ideje o pravičnem prehodu v evropsko politiko ter z vzpostavitvijo sklada za pravičen prehod bi morali zagotoviti, da ne bodo oškodovane skupnosti, ki bodo prve začutile spremembe, če so deležne podpore na različnih ravneh, in da bo del procesa približevanja bolj celostnemu in trajnostnemu industrijskemu modelu tudi to, da bodo prizadeti vedno prvi dobili finančno ali drugo pomoč.

V poročilu želimo poudariti, da so za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja potrebni inovativni pristopi, ki se bodo postopoma razvijali, zato je treba ta proces letno pregledovati. Parlament bi moral biti pri tem veljati za enakopravnega partnerja. Poročevalec predlaga letno okroglo mizo med Parlamentom in Komisijo, ki bi jo vodila Komisija, da bi lahko strnjeno pregledali napredek in se dogovorili o časovnem načrtu nadaljnjih ukrepov.

Komisija se skupaj z državami članicami pripravlja na pomemben proces obnavljanja dolgoročne vizije o prihodnosti Evrope in Evropske unije. Pri tem je bistvenega pomena, da ne izkoristimo priložnosti samo za oceno in preučitev že opravljenega dela pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, marveč da jih še bolj vključimo v področja, ki še ne uporabljajo pristopa, usmerjenega v doseganje teh ciljev. Skupni evropski pristop za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v vseh vidikih delovanja Unije bo zagotovil, da za zaščito okolja ne bomo samo prilagajali svojega današnjega načina življenja in delovnih vzorcev, temveč da bomo o nujno potrebni trajnosti ustrezno poučili tudi prihodnje generacije, tako da bodo znale premagati izzive in izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja svetovno gospodarstvo.


MNENJE Odbora za razvoj (19.6.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o ukrepanju EU za trajnost

(2017/2009(INI))

Pripravljavka mnenja: Elly Schlein

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker ima agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 transformacijski potencial in določa celovite, ambiciozne, nedeljive in medsebojno povezane cilje za izkoreninjanje revščine, boj proti diskriminaciji in spodbujanje blaginje, okoljske odgovornosti, socialnega vključevanja in spoštovanja človekovih pravic ter za krepitev miru in varnosti; ker je za te cilje potrebno takojšnje ukrepanje za njihovo popolno in dejansko uresničevanje;

B.  ker Komisija še ni oblikovala celovite strategije za izvajanje Agende 2030, v kateri bi zajela tudi področja notranje in zunanje politike in podroben časovni načrt do leta 2030, kot je Evropski parlament pozval v svoji resoluciji o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030(1), in še ni popolnoma prevzela vloge splošnega usklajevanja ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni; ker sta učinkovita strategija izvajanja in mehanizem za spremljanje in pregled poglavitnega pomena za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

C.  ker podnebne spremembe niso samostojen okoljski problem, temveč po podatkih OZN(2) eden največjih izzivov našega časa in resno ogrožajo trajnostni razvoj, obenem pa njihove močno razširjene, neprimerljive posledice nesorazmerno bremenijo najrevnejše in najranljivejše ter povečujejo razlike med državami in znotraj njih; ker je za uspešno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja bistveno čimprejšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam;

D.  ker je financiranje za cilje trajnostnega razvoja velik izziv, za katerega je potrebno svetovno partnerstvo ter uporaba vseh oblik financiranja (domači, mednarodni, javni, zasebni in inovativni viri) in nefinančnih sredstev; ker lahko zasebni viri dopolnijo javno financiranje, ne morejo pa ga nadomestiti;

E.  ker je učinkovita uporaba domačih virov nepogrešljiv dejavnik pri doseganju ciljev Agende 2030; ker države v razvoju še posebej prizadene utaja davkov od dohodkov pravnih oseb in izogibanje davkom;

F.  ker je za spodbujanje trajnostnega razvoja potrebna odpornost, ki bi jo bilo treba spodbujati z večplastnim pristopom k zunanjemu delovanju EU in spoštovanjem načela usklajenosti politik za razvoj; ker imajo politike držav članic in EU namerne in nenamerne učinke na države v razvoju, cilji trajnostnega razvoja pa so edinstvena priložnost za večjo skladnost in pravičnejše politike v odnosu do teh držav;

G.  ker je mednarodna trgovina lahko pomemben dejavnik razvoja in gospodarske rasti in ker velik delež uvoza v EU prihaja iz držav v razvoju; ker je v Agendi 2030 priznano, da je trgovina sredstvo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

H.  ker spoprijemanje z izzivom migracij in zahtevami naraščanja svetovnega prebivalstva bistvenega pomena za doseganje trajnostnega razvoja; ker je v Agendi 2030 poudarjeno, da so migracije potencialno gonilo razvoja; ker člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je glavni cilj razvojne politike EU izkoreninjenje revščine;

1.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno krovno strategijo, ki bo povezala obstoječe pobude, določila nove prednostne naloge na podlagi obsežne analize pomanjkljivosti v obstoječih politikah in njihovem izvajanju ter na podlagi sinergije in neskladnosti med temi politikami in ki bo predvidela tudi smernice za institucije EU in države članice pri izvajanju, spremljanju in pregledu Agende 2030; ker je to treba doseči ob zagotavljanju, da bodo notranje in zunanje politike Evropske unije v skladu z Agendo 2030, in ne čakati, da se bo najprej iztekla strategija Evropa 2020;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj zastavijo jasen, konkreten, podroben in ambiciozen načrt za izvajanje Agende 2030 s konkretnimi cilji, zavezujočimi roki in metodologijo za usklajevanje med EU in njenimi državami članicami; poudarja, da bi se moral načrt opirati na pregleden in trden okvir spremljanja, prevzemanja odgovornosti in pregleda v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in civilno družbo; poudarja, da bi moral temeljiti tudi na celovitem sklopu ocenljivih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki bi zajemal človekove pravice ter družbene, gospodarske in okoljske dejavnike in se ne bi zanašal samo na tradicionalne kazalnike, kot je BDP, saj ne odražajo neenakosti ali degradacije okolja;

3.  opozarja, da je pomembno osnovno načelo Agende 2030, da nihče ne sme biti zapostavljen; poziva Komisijo in države članice, naj odločno ukrepajo za odpravo neenakosti v državah in med njimi, saj povečuje učinek drugih svetovnih izzivov in ovira napredek na področju trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah spodbujajo raziskave in razdruževanje podatkov, da bi najbolj ranljive in marginalizirane zares vključile in jih postavile visoko na dnevni red;

4.  poudarja, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir zasnovan tako, da bo omogočal izvajanje strategije EU in izvedbeni načrt za Agendo 2030 in da bo zagotovil znatno prispevanje EU k izvajanju Agende 2030 po svetu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednji večletni finančni okvir vključil prednostne naloge na področju trajnostnega razvoja skozi ves proračun EU in prek vseh finančnih instrumentov namenil zadostna finančna sredstva, da bo EU lahko do leta 2030 izpolnila svoje obveznosti;

5.  pozdravlja poročilo visoke delovne skupine generalnega sekretarja Združenih narodov o dostopu do zdravil in poziva Komisijo, naj predlaga izvajanje priporočil te skupine na ustreznih področjih politike, da se podpre tretji cilj trajnostnega razvoja – zagotoviti zdravje in dobro počutje za vse;

6.  poudarja, da je uradna razvojna pomoč poglavitni instrument za uresničevanje Agende 2030, za odpravljanje vseh oblik revščine in boj proti neenakosti, obenem pa poudarja, da zgolj razvojna pomoč ni dovolj za odpravo revščine v državah v razvoju; poudarja, da je treba uveljavljati instrumente, ki spodbujajo večjo odgovornost, na primer proračunsko podporo; poziva EU in njene države članice, naj se nemudoma ponovno zavežejo cilju, da bodo za uradno razvojno pomoč namenile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka, in naj pripravijo časovni načrt za postopno povečevanje uradne razvojne pomoči do tega deleža; opozarja na zavezo EU, da bo vsaj 20 % uradne razvojne pomoči namenila človekovemu razvoju in družbenemu vključevanju, in prosi za obnovljeno zavezanost temu cilju; poziva Komisijo, naj izpolni priporočilo odbora OECD za razvojno pomoč (DAC), da bi v skupni zavezi glede uradne razvojne pomoči dosegli letni povprečni delež subvencij v višini 86 %; poziva, naj se uradna razvojna pomoč zaščiti pred preusmerjanjem in naj se spoštujejo mednarodno dogovorjena načela razvojne učinkovitosti, tako da se ohrani temeljni cilj uradne razvojne pomoči, namreč izkoreninjenje revščine, s posebnim poudarkom na najmanj razvitih državah in nestabilnih območjih; opozarja, da je treba v širši razvojni agendi preseči odnos donator-prejemnik;

7.  poudarja, da so znanost, tehnologija in inovacije poglavitno orodje za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, saj so osnova družbenega in gospodarskega razvoja in lahko prinesejo življenjsko pomembne rešitve pri reševanju svetovnega bremena bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo finančno in politično okolje za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovacij z razvojnim sodelovanjem;

8.   poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo svojo zavezanost skladnosti politik za razvoj kot pomembnemu prispevku k širši skladnosti politik za trajnostni razvoj, saj je oboje izredno pomembno za uspešno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; predvsem poudarja, da morajo biti vse politike EU, zlasti trgovinska, davčna, migracijska, kmetijska in energetska, skladne s členom 208 PDEU in ne smejo spodkopavati človekovih pravic ali zmožnosti tretjih držav za doseganje trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba okrepiti mehanizme za usklajenost politik za razvoj in usklajenost politik za trajnostni razvoj v vseh institucijah in povsod v oblikovanju politik in tako zagotoviti, da bo zares spoštovano načelo skladnosti politike, in sicer z rednimi javnimi ocenami učinka in z uvedbo ustreznih mehanizmov za odgovornost, reševanje sporov in pravna sredstva;

9.  poziva EU in države članice, naj blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje učinkovito vključijo v razvojne politike; poudarja, da je treba spodbujati prenos tehnologije za energetsko učinkovitost in čiste tehnologije in podpirati naložbe v decentralizirane projekte malega obsega na področju obnovljivih virov energije, ločene od električnega omrežja; poziva EU, naj poveča pomoč za trajnostno kmetijstvo, da bi se bolje spoprijemali s podnebnimi spremembami, in sicer s ciljno usmerjeno podporo za male kmete, diverzificiranimi posevki ter kmetijsko-gozdarsko in kmetijsko-ekološko prakso;

10.  poudarja, da ima visoki politični forum OZN pomembno vlogo pri spremljanju in pregledovanju ciljev trajnostnega razvoja, ter Komisijo in Svet poziva, naj upoštevata vodilno vlogo EU pri oblikovanju in izvajanju Agende 2030 ter se še pred visokim političnim forumom pod okriljem generalne skupščine OZN dogovorita o skupnih stališčih EU in skupnem poročanju EU na podlagi usklajenega poročanja držav članic in institucij EU; poziva Komisijo, naj v okviru bližnjega visokega političnega foruma povzame že obstoječe ukrepe in konkretne cilje trajnostnega razvoja, ki bodo pregledani;

11.  poziva, naj se v Evropskem parlamentu vzpostavi medodborski usklajevalni mehanizem z mandatom za nadzor in spremljanje izvajanja zavez EU iz Agende 2030; poudarja, da si mora Parlament prizadevati za vzpostavitev tovrstnih struktur za usklajevanje (npr. letni pregled stanja na plenarnem zasedanju na podlagi poročil o napredku, skupina kontaktnih točk v vseh odborih ali namenska medskupina) in na najvišji možni ravni imenovati eno ali več oseb, odgovornih za usklajevanje prizadevanj;

12.  poudarja, da so vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja – okoljska, gospodarska in socialna – neločljivo povezane in da je gospodarska trajnost bistvenega pomena za okolje; poudarja, da spodbujanje dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic ni bistvenega pomena samo za socialno trajnost, temveč tudi za odgovorno rabo naravnih virov in za varstvo okolja; poziva Komisijo, naj spodbudi široko mednarodno sodelovanje, skupaj s tretjimi partnerji krepi odpornost in zmožnost prilagajanja na negativne učinke podnebnih sprememb, razvije trajnostne nizkoogljične poti v prihodnost in pospeši zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni v skladu s 13. ciljem trajnostnega razvoja in Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah;

13.  meni, da je podpiranje miru, varnosti in pravičnosti v državah v razvoju bistvenega pomena; poudarja, da je treba financiranje varnostnega področja, ki ni del uradne razvojne pomoči, zagotoviti iz drugih instrumentov, ne iz instrumenta za razvojno sodelovanje ali Evropskega razvojnega sklada niti iz drugih mehanizmov, ki se napajajo iz njiju;

14.  je seznanjen z vlogo zasebnega sektorja pri izvajanju Agende 2030, zlasti lokalnih mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, saj je ta sektor odgovoren za prehod na trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje v Evropi in po svetu; ker lahko zasebni viri dopolnijo javno financiranje, ne morejo ga pa nadomestiti; poziva Komisijo, naj spodbuja zavezujoče obveznosti za odgovornost gospodarskih družb in preglednost ter tako zagotovi, da bo prispevek zasebnega sektorja popolnoma skladen z Agendo 2030, in sicer z upoštevanjem jasnih okoljskih in socialnih standardov ter standardov človekovih pravic in skladnostjo z načeli odgovornega financiranja in vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; opozarja, da je v zvezi s tem potrebna predhodna in naknadna ocena razvojnih rezultatov sodelovanja z zasebnim sektorjem;

15. poudarja, da je za financiranje Agende 2030 odločil nega pomena poskrbeti za davčno pravičnost in preglednost, boj proti izogibanju davkom, odpravo nezakonitih finančnih tokov in davčnih oaz ter bolje upravljati javne finance, zagotoviti vzdržno gospodarsko rast in povečati uporabo domačih virov financiranja; poziva EU, naj vzpostavi program financiranja (DEVETAX 2030), s katerim bi namensko prispevala k vzpostavitvi davčnih struktur v tržnih gospodarstvih v vzponu in državam v razvoju pomagala oblikovati nove regionalne davčne urade; ponovno poziva, naj se uvede svetovni davek na finančne transakcije za rešitev svetovnih izzivov, na primer revščine, naj se razišče učinek prelivanja vseh državnih in evropskih davčnih politik na države v razvoju ter naj se pri sprejemanju zakonodaje na tem področju spoštuje načelo usklajenosti politik za razvoj;

16. poudarja, kako pomembni so pravični in etični sporazumi o prosti trgovini, in poziva EU, naj svojo trgovinsko politiko oblikuje v skladu z Agendo 2030, obenem pa naj spoštuje politične pravice tretjih držav do urejanja in tako spodbuja trajnostni razvoj, človekove pravice, visoke socialne in okoljske standarde, trajnostno potrošnjo in regionalno povezovanje ter se bojuje proti revščini, korupciji in neenakosti;

17.  se zaveda težav zaradi eksponentne rasti somestij in izzivov tega pojava za družbeno in okoljsko trajnost; poziva k uravnoteženemu regionalnemu razvoju in želi spomniti, da spodbujena gospodarska dejavnost na podeželju in v manjših mestih zmanjša migracijske težnje proti velikim urbanim somestjem ter tako olajša problematiko nenadzorovane urbanizacije in migracij; poudarja, da decentralizirane regionalne strukture spodbujajo kroženje omejenih hranil, kot je fosfor, od mest nazaj v kmetijsko proizvodnjo;

18.  poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostne globalne vrednostne verige z uvedbo sistemov potrebne skrbnosti za podjetja, pri katerih bi bil poudarek na vsej dobavni verigi, s tem bi namreč spodbudila podjetja k odgovornejšim naložba in spodbodla učinkovitejše izvajanje poglavij prostotrgovinskih sporazumov o trajnosti, vključno z bojem proti korupciji, preglednostjo, bojem proti izogibanju davkom in z odgovornim ravnanjem podjetij;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj prilagodijo svoj pristop k migracijam, da bi razvili migracijsko politiko, ki bo skladna z 10. ciljem trajnostnega razvoja bi temeljila na dejstvenem odnosu do migrantov in prosilcev za azil, in da bi ukrepali zoper ksenofobijo in diskriminiranje migrantov pa tudi vlagali v poglavitne dejavnike človeškega razvoja; ponavlja svoj pomislek, da bi nove politike in finančni instrumenti, s katerimi naj bi odpravili temeljne vzroke za nedovoljene in prisilne migracije, utegnili škodovati razvojnim ciljem, in poziva Evropski parlament, naj pridobi večjo nadzorno vlogo v zvezi s tem in tako zagotovi, da bodo nova orodja financiranja skladna s pravno podlago, načeli in zavezami EU, zlasti pa z Agendo 2030; zavrača zamisel, da bi bilo osnova za partnerstvo in razvojno sodelovanje s tretjimi državami pogojevanje razvojne pomoči z nadzorom na mejah, upravljanjem migracijskih tokov ali sporazumi o ponovnem sprejemu;

20.  pozdravlja poudarek na vlaganju v mlade kot glavne uresničevalce ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba izkoristiti demografski potencial držav v razvoju z ustreznimi javnimi politikami in naložbami v izobraževanje mladih in zdravje, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in izobraževanjem; poudarja, da je priložnost za spodbujanje enakosti spolov in okrepljeno vlogo žensk eden bistvenih elementov usklajenosti politik za razvoj, in poziva EU, naj to vključi v vsa področja zunanjega ukrepanja; priznava, da je treba osrednje elemente človekovega razvoja in človeškega kapitala postaviti na prvo mesto, da se zagotovi trajnostni razvoj;

21.  pozdravlja predlog Komisije, da bi vzpostavili večstransko platformo EU, ki bi prispevala k nadaljnjemu ukrepanju in izmenjavi dobre prakse glede uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja v vseh sektorjih; poudarja, da je potreben vključujoč proces posvetovanja z vsemi deležniki, zlasti pa s civilno družbo, saj so to dejavni partnerji pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in pregledu Agende 2030; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v ciljno usmerjene programe izobraževanja in kampanje in tako državljane seznanjajo z Agendo 2030.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Ádám Kósa, Cécile Kashetu Kyenge, Paul Rübig, Judith Sargentini

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Paavo Väyrynen

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao

PPE

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Linda McAvan, Vincent Peillon, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Judith Sargentini

0

-

 

 

3

0

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

PPE

Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016. Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0224.

(2)

https://unstats.un.org/sdgs/report/2016/goal-13/ (Ni na voljo v slovenščini)


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (31.5.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o ukrepanju EU za trajnost

(2017/2009(INI))

Pripravljavka mnenja: Ulrike Müller

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so tako EU kot njene države članice podpisnice Pariškega sporazuma in se morajo zato zavzemati za omejitev globalnega segrevanja na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si prizadevati za dodatno omejitev povišanja temperature na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo;

1.  pozdravlja agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in njene trajnostne cilje; poziva k enakovredni obravnavi vseh treh stebrov trajnosti (socialne, okoljske in ekonomske); poudarja, da je prispevek evropskega kmetijstva zaradi skupne kmetijske politike, okoljskih predpisov in navzkrižne skladnosti sicer že zdaj pomemben, vendar ga je treba bolje pripraviti na izzive na svetovni, evropski in nacionalni ravni, na kompleksnejše in medsebojno povezane trende ter izzive, s katerimi se soočamo v svetu, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ciljem trajnostnega razvoja;

2.  poudarja, da evropsko kmetijstvo bistveno prispeva k doseganju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, zlasti drugega cilja o odpravi lakote, zagotovitvi prehranske varnosti in boljše prehrane ter spodbujanju trajnostnega kmetijstva; poleg tega priznava, da je pomembno za prispevanje k drugim ciljem trajnostnega razvoja, kot so trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri (šesti cilj), vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije (sedmi cilj), spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse (osmi cilj), zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe (dvanajsti cilj), sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam (trinajsti cilj) in trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav, boriti se proti širjenju puščav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti (petnajsti cilj);

3.  poudarja edinstven in dopolnjujoč se odnos med kmetijstvom, okoljem in prehransko varnostjo; v zvezi s tem izpostavlja vlogo, ki jo imajo lokalno vodene kmetijsko-okoljske sheme v različnih državah članicah pri spodbujanju in krepitvi tega odnosa;

4.  poziva Komisijo, naj podpira učinkovitejše metode kmetovanja, na primer pristop kmetijske ekologije ali pristop diverzifikacije, ter boljše in trajnostno upravljanje virov v kmetijstvu v Evropski uniji in tretjih državah, da bi znižali obratni kapital in zmanjšali razsipnost s hranili ter zagotovili večji prenos znanja in inovacij, učinkovito rabo virov, raznolikost kulturnih rastlin in trajnost na kmetijskih gospodarstvih;

5.  opozarja, da bi lahko ženske v kmetijstvu v državah v razvoju povečale pridelke kmetij za 20–30 %, če bi imele enak dostop do virov kot moški; poudarja, da bi lahko s tem pridelkom število stradajočih oseb na svetu zmanjšali za 12–17 %;

6.  opozarja, da evropsko kmetijstvo zagotavlja na milijone delovnih mest na podeželju, in sicer v kmetijskem in drugih sektorjih, pri čemer zagotavlja oskrbo z živili, prehransko varnost in privlačnost podeželja kot prostora, kjer je mogoče živeti, delati in si odpočiti; nadalje poudarja, da velika biotska raznovrstnost in pokrajine velike naravne vrednosti privabljajo ljudi na podeželje in podeželskim območjem prinašajo dodano vrednost; se zaveda velike vrednosti politike razvoja podeželja pri gradnji uspešnih, odpornih in dinamičnih podeželskih skupnosti in gospodarstev; poudarja, da je za uresničevanje tega bistven boljši dostop kmetov do virov;

7.  poziva, naj se pri razvoju kmetijstva v ospredje postavi družinska kmetijska podjetja z boljšo uporabo evropskih skladov, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), pri tem pa posebno pozornost nameni malim in srednjim kmetijskim podjetjem, izmenjuje in prenaša izkušnje, izkorišča prednosti lokalnih in regionalnih vrednostnih in proizvodnih verig in regionalnega zaposlovanja ter bolj poudarja povezave s primestnimi območji in neposredno prodajo, kar se je v številnih delih EU izkazalo za uspešen model; meni, da je sposobnost kmetov, da s svojim delom ustvarijo pravičen dohodek, osnovni pogoj za trajnost evropskega kmetijstva in jamstvo za njihovo blaginjo;

8.  meni, da bi bilo treba zagotoviti ustrezne ravni javnih naložb, da se zagotovijo dolgoročne, trajnostne in vključujoče rešitve;

9.  poudarja zlasti temeljno vlogo žensk na družinskih kmetijah, ki pomenijo glavno socialno-ekonomsko celico na podeželju, pri skrbi za pridelavo živil, ohranjanju tradicionalnega znanja in spretnosti, kulturni identiteti in varstvu okolja, ob upoštevanju, da na ženske na podeželju vplivajo tudi razlike v plačah in pokojninah;

10.  opozarja, da bi bilo treba zagotoviti ustrezne javne storitve, zlasti varstvo otrok in oskrbo starejših, saj so te storitve še posebej pomembne za ženske, ki imajo že od nekdaj pomembno vlogo pri skrbi za mlajše in starejše družinske člane;

11.  pozdravlja zavezo Komisije k nadaljnjemu delu za poenostavitev skupne kmetijske politike in jo poziva, naj ustrezno upošteva vse primerne predloge za dodatno poenostavitev in ciljno usmerjen pristop;

12.  poudarja pomembno vlogo tradicionalnega znanja in živil, zlasti v najbolj oddaljenih regijah ter v gorskih in prikrajšanih območjih EU, ter prispevek evropskih shem kakovosti, kot je zaščitena geografska označba, za lokalno gospodarstvo; želi spomniti na soglasno podporo Parlamenta razširitvi takšne zaščite na širši nabor regionalno proizvedenega blaga; v zvezi s tem poudarja tudi vlogo evropskih shem kakovosti (ZOP/ZGO/ZTP) pri nudenju in ohranjanju življenjskih pogojev na teh območjih; priznava, da so te sheme bolj poznane le v nekaterih državah članicah in poziva k ozaveščanju o njihovih prednostih v vsej Uniji;

13.  poudarja pomen in potencial trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi, vključno z nelesnimi viri, ki zagotavlja ustvarjanje dodane vrednosti in delovna mesta ter pomembno prispeva k doseganju ciljev o biotski raznovrstnosti, podnebju ter varstvu okolja; poudarja, da bi bilo treba vključiti različne rabe lesa, da bi se dosegel polni in trajnostni razvoj tega vira; ugotavlja, da EU nima skupne politike o gozdovih, in poudarja, da bi bilo treba pri upravljanju gozdov izpolnjevati zahteve, opredeljene v okviru ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi Forest Europe;

14.  poudarja pomembno vlogo trajnostne proizvodnje in rabe lesa ter drugih materialov, ki temeljijo na gozdarstvu, kot so pluta in proizvodi iz lesa, vključno s tekstilnimi vlakni, za razvoj trajnostnih ekonomskih modelov in ustvarjanje zelenih delovnih mest;

15.  poudarja prispevek sredozemskega gozda in kmetijsko-gozdarskega sistema dehesa, ki usklajeno združuje trajnostno in ekstenzivno živinorejo ter kmetijske in gozdarske dejavnosti, k ciljem ohranjanja in zagotavljanja trajnosti biotske raznovrstnosti, to pa z namenom priznanja in podpore v okviru SKP;

16.  priznava, da so potrebne izboljšave na področju prometa in logistike za gospodarjenje z gozdovi in pridobivanje lesa; zato poziva države članice, naj razvijejo trajnostne logistične sisteme in sisteme sečnje, ki imajo manjši vpliv na podnebje;

17.  poudarja pomen skupne vizije in okvira za ukrepanje za vse države članice, pri čemer bi bilo treba poseben poudarek nameniti ključnim dejavnikom razvoja trajnostnega kmetijstva, kot sta politika trajnostnih virov in podnebna politika;

18.  poudarja pomen bioenergije za kmetije in biogospodarstvo ter objektov za proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo energije iz obnovljivih virov ter njeno uporabo na kmetijah, saj z dodatnimi možnostmi za prihodek prispevajo k dohodkovni varnosti kmetov ter ustvarjajo in ohranjajo visokokakovostna delovna mesta na podeželju; poudarja, da je treba bioenergijo razvijati na trajnosten način in da ne sme ovirati proizvodnje živil in krme; poudarja, da bi bilo treba potrebe po energiji pokrivati s spodbujanjem uporabe odpadkov in stranskih proizvodov, ki jih ni mogoče uporabiti v drugih postopkih;

19.  ugotavlja, da je boj proti živilskim odpadkom in izgubi hrane pomemben vidik trajnostnega razvoja, h kateremu mora prispevati kmetijstvo; opozarja, da je biogospodarstvo eno od orodij v okviru krožnega gospodarstva, ki lahko z uporabo kmetijskih in živilskih odpadkov (ki jih ni mogoče uporabiti drugje) in gnoja, na primer v obratih za pridobivanje bioplinov, biorafinerijah in pri proizvodnji gnojil, pomaga omiliti vplive, ki jih ima kmetijstvo na okolje zaradi emisij toplogrednih plinov in onesnaževal v zrak, tla in vodo, ter lahko prispeva tudi k učinkovitejši in bolj trajnostni rabi virov; poudarja pomen podpore v okviru drugega stebra za tehnološko omogočanje recikliranja kmetijskih odpadkov za učinkovito kmetijstvo; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v te tehnologije, kadar je to ustrezno;

20.  poudarja pomen stranskih produktov proizvodnje biogoriv kot regionalnega vira živalske krme, bogate z beljakovinami, 70 % katere je bilo v letih 2012–2013 uvoženo iz držav zunaj EU(1);

21.  poudarja prispevek živinorejskega sektorja k trajnostnemu kmetijstvu, zlasti ob vključitvi v pridelovalne sisteme; opozarja na možnosti aktivnega upravljanja kroženja hranilnih snovi v živinorejskem sektorju, da bi se zmanjšali vplivi emisij CO2, amoniaka in dušika na okolje; opozarja tudi na potencial celostnega kmetijstva, saj lahko prispeva k boljšemu delovanju kmetijskega ekosistema in k podnebju prijaznemu kmetijstvu;

22.  ugotavlja, da lahko gojenje stročnic z rotacijo prinese koristi za vse: za kmete, živali ter potrebe na področju biotske raznovrstnosti in podnebja; poziva Komisijo, naj pripravi beljakovinski načrt, ki bo vključeval stročnice v rotaciji;

23.  meni, da je potreben nadaljnji napredek na področju preciznega kmetovanja, digitalizacije, racionalne uporabe energije, gojenja rastlin in vzreje živali ter vključevanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, saj bo večja učinkovitost na podlagi ciljev trajnostnega razvoja in funkcionalne biotske raznovrstnosti prispevala k zmanjšanju potreb po zemljiščih in vplivov kmetijstva na okolje; meni, da bi uporaba biotske raznovrstnosti v korist kmetov lahko pomagala izboljšati dohodke, zdravje in rodovitnost tal, varovati rastline pred škodljivimi organizmi in izboljšati opraševanje; zato poudarja pomen izboljšanega regulativnega okvira, da se zagotovi pravočasen, učinkovit in uspešen postopek odločanja; poudarja, da bi te pametne rešitve morale spodbujati in podpirati pobude, prilagojene potrebam majhnih kmetij, da bi mogle tudi brez ekonomije obsega izkoristiti nove tehnologije;

24.  meni, da je zelo pomembno ohraniti in razvijati zmogljivost tradicionalnih in lokalnih pasem, ob upoštevanju njihove sposobnosti prilagajanja značilnostim svojega domačega okolja, ter da je treba spoštovati pravico kmetov, da samostojno žlahtnijo rastline ter hranijo in si izmenjujejo semena različnih vrst in sort, da bi se zagotovila genska raznovrstnost kmetijstva; zavrača vse poskuse patentiranja življenja, rastlin in živali, genskega materiala ali osnovnih bioloških procesov, zlasti kadar gre za avtohtone seve, vrste in značilnosti;

25.  meni, da se je treba za nadaljnje spodbujanje odličnosti in kakovosti kmetijstva v Evropi ter doseganje usklajenosti evropskega kmetijstva z agendo do leta 2030 še naprej osredotočati na raziskave, inovacije in izobraževanje ter vlagati v svetovalne storitve na kmetijskem področju; poudarja pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja na področju novih tehnologij za spodbujanje učinkovitosti in okoljske trajnosti; zato poziva k stalnim raziskavam in razvoju tehnološko bolj in manj razvitih rešitev in varstva rastlin, vključno z biološkimi pesticidi z majhnim tveganjem in možnostmi biološkega zatiranja, za možnost zmanjšanja porabe vode in izboljšanja kakovosti tal;

26.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt in ustanovi skupino strokovnjakov ter si tako prizadeva za bolj trajnosten sistem celostnega upravljanja varstva rastlin; poudarja, da je potreben sistem zatiranja škodljivcev, pri katerem bi se izboljšala interakcija med prizadevanji pri gojenju rastlin, naravnimi sistemi zatiranja in uporabo pesticidov;

27.  priznava dolgoročne izzive, povezane s trajnostnim kmetijstvom, ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo dolgoročni naložbeni načrt s kontinuiteto financiranja za temeljne in uporabne raziskave; poziva jih tudi, naj vlagajo v usposabljanje strokovnjakov na področju trajnostnega kmetijstva in zagotovijo možnost posvetovanja s strokovnjaki;

28.  meni, da bi bilo treba spodbujati razpoložljivost širokopasovnih povezav in izboljšati storitve prevoza na podeželju, kar bi prispevalo k doseganju ciljev okoljske trajnosti in spodbujalo rast na podeželju, ki bi bila povsem trajnostna z okoljskega, ekonomskega in socialnega vidika.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder, Franc Bogovič, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29

+

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Christofer Fjellner, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Marijana Petir

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paolo De Castro, Viorica Dăncilă, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

ECR

Bas Belder, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk

ALDE

Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Hannu Takkula

ENF

Edouard Ferrand, Philippe Loiseau

4

-

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez

EFDD

John Stuart Agnew

3

0

Verts/ALE

Martin Häusling, Bronis Ropė

EFDD

Marco Zullo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

https://polcms.secure.europarl.europa.eu/cmsdata/103924/Schaefer_BCEPHearing.pdf


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (15.5.2017)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o ukrepanju EU za trajnost

(2017/2009(INI))

Pripravljavka mnenja: Liadh Ní Riada

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da če želimo, da bo prihodnost boljša za vse, bo morala kultura postati četrti steber trajnosti v EU in zunaj nje, saj je kultura sprožiteljica inovacij in sprememb v vedenjskih vzorcih, ker ustvarja nove življenjske vzorce in modele trajnostnega razvoja ter omogoča pristope, ki temeljijo na skupnostih ali na lokalni ravni, kar je potrebno za razumevanje trajnostnega razvoja;

2.  se zaveda, da sta inovativnost in ustvarjalnost potrebni za zagotovitev bolj trajnostnega razvoja mest, regij in vse družbe ter za odgovor na izzive, s katerimi se dandanes soočajo naše družbe;

3.  želi opomniti, da dejavna kulturna udeležba spodbuja okoljsko odgovorno vedenje, izboljšuje telesno in duševno zdravje in dobro počutje ter spodbuja medkulturni dialog, spoštovanje manjšin in njihovo vključevanje v družbo, izboljša obiskovanje šole in akademsko uspešnost med mladimi, zato omogoča doseganje številnih obstoječih ciljev trajnostnega razvoja;

4.  glede na to, da kultura dragoceno in presečno prispeva k individualni in kolektivni blaginji ter k trajnostnemu razvoju mest, podeželja in regij, poziva, da bi dodali samostojen cilj trajnostnega razvoja o dostopu do kulture in dejavnem kulturnem udejstvovanju;

5.  želi spomniti na posebno vlogo kulture v zunanjih odnosih in v razvojnih politikah, zlasti pri reševanju in preprečevanju konfliktov, vzpostavljanju miru in krepitvi moči lokalnega prebivalstva; zato meni, da je za novo soglasje o razvoju potrebna ambiciozna in preudarna kulturna strategija, vključno s kulturno diplomacijo;

6.  poudarja, da imata tudi kultura in ustvarjalnost vlogo pri inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, socialni koheziji in trajnostnem gospodarstvu, na primer na področju prenove mest in oživljanja podeželskih območij; zato poziva k večji sinergiji med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Evropskim skladom za strateške naložbe (sklad EFSI) in drugimi programi EU za financiranje projektov in pobud, ki temeljijo na kulturi;

7.  meni, da bi morale biti kulturne ustanove in organizacije inovatorji in zgled na področju trajnosti in glede zelenih postopkov, zlasti na področju kulturne dediščine, digitalizacije, turizma in umetniških gostovanj; zato poziva k vključitvi zelene spodbude EU k financiranju;

8.  meni, da je treba za skladno trajnostno agendo preusmeriti gospodarske strategije in politike k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, spodbujanju krožnega gospodarstva, zmanjševanju socialnih razlik in sprejetju evropskega stebra socialnih pravic; zato poziva Komisijo in države članice, naj se bojujejo proti revščini, zlasti revščini otrok, vlagajo v kakovostno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in usposabljanje, uvedejo jamstvo za znanja in spretnosti ter sprejmejo skladno in drzno kulturno strategijo na vseh ravneh upravljanja;

9.  meni, da je za izpolnitev 16. cilja trajnostnega razvoja potrebno dejavno sodelovanje državljanov v procesu sprejemanja odločitev na vseh ravneh; v zvezi s tem poudarja, da je treba tudi otroke in mlade spodbujati k aktivni državljanski udeležbi;

10.  poudarja, da so pri reševanju gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov ter pri zasnovi trajnostne prihodnosti pomembni vključujoče, pravično in kakovostno izobraževanje, usposabljanje, raziskave in vseživljenjsko učenje; ob tem pozdravlja namero EU, da bo v okvir evropske politike vključila cilje trajnostnega razvoja, zlasti 4. cilj razvojne agende do leta 2030;

11.  poudarja, da sta izobraževanje in usposabljanje poglavitnega pomena za preoblikovanje družbe v trajnostno; poudarja, da trajnostno izobraževanje razvija znanja, spretnosti in vrednote, te pa spodbujajo ravnanje, ki podpira trajnostno prihodnost; zato spodbuja države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izvajanje izobraževanja o trajnostnem razvoju na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja;

12.  priznava pomembno vlogo civilne družbe pri ozaveščanju javnosti o ciljih trajnostnega razvoja in njihovemu obravnavanju na nacionalni in mednarodni ravni prek izobraževanja o globalnem državljanstvu in kampanj ozaveščanja;

13.  je močno zaskrbljen, ker najnovejša poročila raziskave PISA kažejo razlike v uspešnosti izobraževalnih sistemov držav članic in ker so med letoma 2010 in 2014 naložbe v izobraževanje in usposabljanje v vsej EU upadle za 2,5 %; poudarja, da so ustrezno financirani sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki so dostopni vsem, odločilnega pomena za enakost in socialno vključenost ter za uresničevanje postavk iz 4. cilja trajnostnega razvoja; vseeno poudarja, da ostajajo za izobraževanje pristojne države članice;

14.  poudarja, da je pri financiranju politike izobraževanja in usposabljanja potreben bolj vključujoč pristop; zato poziva Komisijo in države članice, naj zberejo in uporabijo vse razpoložljive instrumente za zagotovitev pametnih naložb v inovativno poučevanje, usposabljanje in učenje, da bi izboljšali kakovost in relevantnost znanj in spretnosti ter povečali učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja;

15.   priporoča, naj v okviru izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vključevanje in trajnost države članice razmislijo o izboljšanju politik izobraževanja in zaposlovanja v sodelovanju z EU, da bi povečali ozaveščenost o trajnostnem razvoju in zagotovili, da bodo ljudje z učenjem pridobili zmožnost za odgovorno odločanje in v prihodnost usmerjeno razmišljanje; poudarja, da bi se morala politika na področju izobraževanja in usposabljanja ter znanj in spretnosti prilagajati potrebam na trgu dela, obenem pa bi morala tudi celovito spodbujati osebnostni in družbeni razvoj;

16.  poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje ter omogočiti in čim bolj povečati sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, skladom EFSI in drugimi programi EU, da bi izboljšali in posodobili sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah; poudarja, da bi moralo imeti prebivalstvo na podeželju in v oddaljenih regijah enak dostop do pravičnih možnosti za kakovostno izobraževanje, usposabljanje, učenje na področju kulture in vseživljenjsko učenje;

17.  poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena pri razvoju samozadostnih družb; poziva EU, naj poveže kakovostno izobraževanje, tehnično in poklicno usposabljanje in sodelovanje z industrijo kot bistven pogoj za zaposljivost mladih in dostop do kakovostnih delovnih mest; je prepričan, da je prav obravnavanje vprašanja dostopa do izobraževanja v izrednih in kriznih razmerah bistvenega pomena za razvoj in zaščito otrok;

18.  obžaluje, da je problem visoke brezposelnosti med mladimi tako trdovraten; poudarja, da sta program jamstva za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih pomembna za reševanje tega problema; poziva, da ju je treba nenehno izboljševati in jima zagotoviti ustrezno finančno podporo, da bi spodbudili ustvarjanje novih visokokakovostnih delovnih mest in dostojno socialno varstvo za mlade, premagali obstoječe težave, kot so težave pri privabljanju ranljivih skupin in učinkovitejše vzpostavljanje stikov z neregistriranimi mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter nizkokvalificiranimi mladimi;

19.  poudarja vlogo formalnega in neformalnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, športa, umetnosti in prostovoljstva za učenje o trajnosti in spodbujanje ekološkega državljanstva pri širših prizadevanjih, da bi mladi pridobili ustrezna znanja in spretnosti, kompetence in odnos, da bi postali odprti in odgovorni državljani;

20.  poziva Komisijo, naj pri reviziji strategije EU za mlade 2018 okrepi področji zdravja in dobrobiti mladih s posebnim poudarkom na pravočasnem izvajanju akcijskega načrta za preprečevanje debelosti pri otrocih in akcijskega načrta o uživanju alkohola in občasnem nezmernem popivanju med mladimi;

21.  poziva EU in njene države članice, naj zaščitijo regionalne manjšinske in manj razširjene jezike in jezikovno raznolikost ter zagotovijo, da pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v evropski politični okvir in prihodnje prednostne naloge Komisije ne bo jezikovne diskriminacije;

22.  pozdravlja priložnosti, ki jih ponujajo raznolika učna okolja, kot so ekošole, središča za izobraževanje o razvoju, učenje na prostem;

23.  poziva, naj vse v vse discipline uvede učenje o trajnostnem razvoju in ekološkem državljanstvu, zlasti učenje podjetništva, vključno s socialnim podjetništvom, ter digitalne pismenosti, znanj in spretnosti;

24.  meni, da bi bilo treba v vsem evropskem okviru politik spodbujati kulturno raznolikost in varstvo naravne dediščine, tudi prek izobraževanja;

25.  meni, da bi morali v tem hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju, za katero je značilna vse večja digitalizacija družbe ter robotizacija in avtomatizacija delovnih mest, v okviru širšega razmisleka o poklicni pismenosti vključiti dolgoročno trajnostno agendo;

26.  poudarja moč kakovostnega izobraževanja za okrepitev vloge ranljivih ljudi in manjšin, oseb s posebnimi potrebami ter žensk in deklet glede na 4. in 5. cilj trajnostnega razvoja o enakosti spolov in 16. cilj o spodbujanju vključujočih družb;

27.  glede na 3. cilj trajnostnega razvoja poziva k spodbujanju nadaljnjega izobraževanja s področja socialne kohezije, medkulturnega dialoga ter individualne in kolektivne dobrobiti, tudi kot načina spodbujanja zdravstvene pismenosti; opozarja na posebne priložnosti, ki jih na tem področju odpira priložnostno in neformalno učenje;

28.  ker je treba spodbujati nadaljnjo sinergijo med inovacijami in ustvarjalnostjo v znanosti, poziva, da bi predmetom s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike dodali tudi umetnostno vzgojo in spodbujali tovrstno izobraževanje, zlasti za dekleta, da bi se odzvali na družbene izzive pri doseganju ciljev na področju trajnosti;

29.  poudarja, da je treba podpreti tudi usposabljanje učiteljev ter spodbujati vzajemno učenje in izmenjavo zgledov dobre prakse na ravni EU in na svetovni ravni;

30.   poziva k finančni podpori na področju raziskav, med drugim tudi v okviru obstoječih programov EU, kot je Obzorje 2020, da bi poiskali nadaljnje povezave med umetnostjo, inovacijami in znanostjo ter preučili prispevek izobraževanja in kulture k trajnosti;

31.  poziva, da bi razvili kazalnike za merjenje prispevka kulture k obstoječim ciljem trajnostnega razvoja, in če bo to uspelo, naj se spremljajo novi cilji trajnostnega razvoja o dostopu do kulture in dejavnega kulturnega udejstvovanja;

32.  pozdravlja predlog o ustanovitvi skupine z več deležniki; potrjuje, da je treba poskrbeti za raznovrstnost deležnikov, ki aktivno sodelujejo v skupini, vključno s civilno družbo, nevladnimi organizacijami, organizacijami na lokalni ravni, mladinskimi delavci, učitelji in kulturnimi ustanovami;

33.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno podporo za lokalne pobude ter za pobude sodelovanje med ljudmi, saj je treba trajnostni razvoj uveljavljati tudi na lokalni ravni.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Andrea Bocskor, Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Eider Gardiazabal Rubial, Sylvie Guillaume, Emma McClarkin, Marlene Mizzi, Liadh Ní Riada, Algirdas Saudargas, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Florent Marcellesi

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

GUE/NGL

Curzio Maltese, Liadh Ní Riada

PPE

Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Svetoslav Hristov Malinov, Algirdas Saudargas, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Michaela Šojdrová

S&D

Silvia Costa, Eider Gardiazabal Rubial, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Sylvie Guillaume, Petra Kammerevert, Marlene Mizzi, Luigi Morgano, Julie Ward

Verts/ALE

Florent Marcellesi, Helga Trüpel

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

EFDD

Isabella Adinolfi

0

-

-

-

3

0

ECR

Emma McClarkin, John Procter, Remo Sernagiotto

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

3

25

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Peter Liese, Norbert Lins, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Albert Deß, Eleonora Evi, Elena Gentile, Anja Hazekamp, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Sirpa Pietikäinen, Stanislav Polčák, Bart Staes, Tibor Szanyi, Keith Taylor, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Jan Keller, Constanze Krehl, Lieve Wierinck


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

34

+

ALDE

Anneli Jäätteenmäki, Ulrike Müller, Frédérique Ries, Lieve Wierinck

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná

NI

Zoltán Balczó

PPE

Sirpa Pietikäinen

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nessa Childers, Richard Corbett, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jan Keller, Constanze Krehl, Gilles Pargneaux, Tibor Szanyi, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Benedek Jávor, Davor Škrlec, Bart Staes, Keith Taylor

3

-

EFDD

Julia Reid

PPE

Pilar Ayuso, Elisabetta Gardini

25

0

ECR

Mark Demesmaeker, Julie Girling, Urszula Krupa, James Nicholson, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

ENF

Mireille D’Ornano, Jean-François Jalkh

PPE

Ivo Belet, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Albert Deß, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Peter Liese, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Stanislav Polčák, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 30. junij 2017Pravno obvestilo