POROČILO     ***I
PDF 1225kWORD 179k
28. junij 2017
PE 599.799v03-00 A8-0245/2017

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

(COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Tanja Fajon

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

(COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0466),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 78(2)(a) in (b) in 79(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0324/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0245/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.

(1)  nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca ter doseganje visokih skupnih standardov zaščite v državah članicah pri odločitvah o azilu in pri vsebini mednarodne zaščite ter za spodbujanje upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala zaščito, in zagotovitev enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.

__________________

__________________

31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami.

(2)  Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. Ženevska konvencija je temelj mednarodne pravne ureditve za zaščito beguncev.

Predlog spremembe   3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil.

(3)  Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Države članice trenutno odločitve o azilu drugih držav članic priznavajo le, če gre za odločitve o zavrnitvi mednarodne zaščite. Države članice bi morale vzajemno priznavati odločitve o azilu drugih držav članic, ki zagotavljajo mednarodno zaščito osebam, ki jo potrebujejo, da bi zagotovili pravilno izvajanje člena 78(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki poziva k enotnemu statusu azila, ki velja v celotni Uniji.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.

(4)  Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. Vendar pa v sporočilu niso predlagani nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.

__________________

__________________

32 COM (2016)0197.

32 COM(2016)0197.

33 EUCO 19.2.2016, SN 1/16.

33 EUCO 19.2.2016, SN 1/16.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane.

(5)  Skupna politika Unije o mednarodni zaščiti bi morala temeljiti na enotnem statusu. Za dosego dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Obenem je pomembno, da se organi držav članic upravno ne obremenijo prekomerno. V skladu s tem bi bilo treba okrepiti pravila, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo. Uvesti bi bilo treba harmonizirano trajanje dovoljenj za prebivanje, pri čemer bi bilo treba priznati pravne razlike med statusom begunca in subsidiarno zaščito ter v celoti upoštevati sedanjo najboljšo prakso v državah članicah. Pravice, priznane upravičencem do mednarodne zaščite, bi bilo treba dodatno pojasniti in harmonizirati, da bi zagotovili enako visoke standarde zaščite v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Uredba je zato potrebna, da se zagotovita doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti.

(6)  Uredba je zato potrebna, da se zagotovita hitrejša in doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji ter višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti.

Predlog spremembe   8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic.

(7)  Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je beguncem in upravičencem do subsidiarne zaščite na voljo skupni sklop pravic v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba.

(8)  Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. Če so ti statusi priznani, jih je treba priznati na način, ki ne povzroči tveganja, da bi prišlo do zamenjave z mednarodno zaščito.

(9)  Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja.

(10)  Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati.

(11)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: EKČP) in Evropsko socialno listino. Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, zaščito v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, enakost pred zakonom, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer.

(13)  Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju visokih standardov iz uredbe in pri tem dati prednost državam članicam, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. Ob spoštovanju splošnega načela prepovedi dvojnega financiranja bi morale države članice na vseh ravneh upravljanja popolnoma izkoristiti možnosti skladov, ki niso neposredno povezani z azilno in migracijsko politiko, temveč se lahko uporabijo za financiranje ukrepov na tem področju, na primer ukrepov za vključevanje, kot so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, programa Obzorje 2020, Evropskega sklada za regionalni razvoj in programa za pravice, enakost in državljanstvo. Lokalnim in regionalnim organom bi bilo treba omogočiti neposreden dostop do teh skladov za ukrepe, ki neposredno sodijo v njihovo področje uporabe.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34.

(14)  Agencija bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija. Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. Poleg tega bi morali organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito upoštevati vse relevantne informacije UNHCR in ustreznih organizacij civilne družbe.

__________________

__________________

34 COM(2016)0271.

34 COM(2016)0271.

Predlog spremembe   15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

(15)  Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, mladoletnikovo kulturno poreklo in jezikovno znanje, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Mladoletni prosilci, ki dopolnijo 18 let preden se sprejme odločitev o njihovi prošnji, bi torej še naprej bili upravičeni do enotnosti družine.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice.

(16)  Pojem družinskih članov bi moral upoštevati raznolikost družin in različne posebne okoliščine odvisnosti ter nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, vendar pred njihovim prihodom na ozemlje države članice, vsekakor pa bi moral izključevati prisilne poroke. Pojem zakonskega in nezakonskega partnerja ne bi smel razlikovati med zakonskimi ali nezakonskimi partnerji na podlagi njihovega spola.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Načeloma je breme dokazovanja za utemeljitev prošnje na prosilcu, vendar je obveznost ugotavljanja in presoje vseh pomembnih dejstev deljena med prosilcem in organom za presojo. Kadar nekateri vidiki izjav prosilca niso podprti z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, je treba prosilcu verjeti, če se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje in je predložil vse ustrezne elemente, s katerimi razpolaga, njegove izjave pa so skladne in verjetne.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem (sur place), virov škode in zaščite, notranje zaščite in preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje.

(22)  Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem, virov škode in zaščite ter preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna.

(23)  Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, ki imajo pooblastilo države, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo.

(24)  Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi lahko bila dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Omogočiti bi morali, da se presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, vključi v presojo prošnje za mednarodno zaščito, če država ali njeni predstavniki niso subjekti preganjanja ali resne škode. Brez poseganja v obveznost prosilca, da sodeluje v postopku, bi moralo biti breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite izključno na organu za presojo. To prosilcu ne bi smelo preprečevati, da bi predstavil dokaze za izpodbijanje ugotovitev organa za presojo o razpoložljivosti notranje zaščite.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Kadar so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo. Kadar je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, bi morali biti razpoložljivost ustreznega varstva in skrbniške ureditve, ki so v največjo korist mladoletnika brez spremstva, del presoje, ali je zaščita dejansko na voljo.

(25)  Kadar so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo, in se določbe v zvezi z notranjo zaščito ne bi smele uporabljati. V primeru mladoletnikov mora biti presoja največje koristi otroka glavno vodilo ustreznih organov pri presoji pogojev za notranjo zaščito, vključno z razpoložljivostjo ustreznega varstva in skrbniške ureditve, če je prosilec mladoletnik brez spremstva.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito bi morali organi za presojo upoštevati posebne oblike preganjanja otrok.

(26)  Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito organi za presojo upoštevajo posebne oblike preganjanja otrok, trgovine z otroki in vsakršnega izkoriščanja otrok ter odsotnost zaščite pred takšnimi dejanji preganjanja.

Predlog spremembe   23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Eden od pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev statusa begunca v smislu člena 1(A) Ženevske konvencije, je obstoj vzročne zveze med razlogi za preganjanje, in sicer rasno, versko ali nacionalno pripadnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini, ter dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred takšnimi dejanji.

(27)  Eden od pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev statusa begunca v smislu člena 1(A) Ženevske konvencije, je obstoj vzročne zveze med razlogi za preganjanje, in sicer raso, vero ali prepričanjem, nacionalno pripadnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini, ter dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred takšnimi dejanji.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem.

(28)  Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete, spolnega izraza, spolnih značilnosti in spolne usmerjenosti, ter dejstvom, ali je prosilec žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. Prosilčev utemeljeni strah pred preganjanjem lahko izvira iz dojemanja, da pripada določeni družbeni skupini.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami.

(29)  V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamčita Listina in Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. Poleg tega pristojni nacionalni organi ne bi smeli meniti, da izjava prosilca ni verodostojna samo zato, ker se prosilec pri prvotnem opisu podrobnosti preganjanja ni skliceval na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti.

Predlog spremembe   26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, so določena v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov in so med drugim zajeta v resolucijah Združenih narodov o ukrepih boja proti terorizmu, ki razglašajo, da so „dejanja, metode in prakse terorizma v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“ in da je „namerno financiranje, načrtovanje in spodbujanje terorističnih dejanj prav tako v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“.

(30)  Dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, so določena v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov in so med drugim zajeta v resolucijah Združenih narodov o ukrepih boja proti terorizmu, ki razglašajo, da so „dejanja, metode in prakse terorizma v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“ in da je „namerno financiranje, načrtovanje in spodbujanje terorističnih dejanj prav tako v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“. Članstvo v teroristični skupini ali sodelovanje v dejavnostih teroristične skupine prav tako nasprotujeta namenom in načelom Združenih narodov.

Predlog spremembe   27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Storitev političnega kaznivega dejanja načeloma ni razlog, ki upravičuje izključitev iz statusa begunca. Vendar bi bilo treba posebej kruta dejanja, kadar je konkretno dejanje nesorazmerno z domnevno političnim ciljem, in teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje proti civilnemu prebivalstvu, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem, v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije šteti kot nepolitična kazniva dejanja in so zato lahko podlaga za izključitev iz statusa begunca.

(31)  Storitev političnega kaznivega dejanja načeloma ni razlog, ki upravičuje izključitev iz mednarodne zaščite. Vendar bi bilo treba posebej kruta dejanja, kadar je konkretno dejanje nesorazmerno z domnevno političnim ciljem, in teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje proti civilnemu prebivalstvu, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem, v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije šteti kot nepolitična kazniva dejanja in so zato lahko podlaga za izključitev iz mednarodne zaščite.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(31a)  Priznanje statusa subsidiarne zaščite je ugotovitveni akt.

Predlog spremembe   29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Treba bi bilo določiti tudi standarde za opredelitev in vsebino statusa subsidiarne zaščite. Subsidiarna zaščita bi morala biti dopolnilna in dodatna oblika zaščite beguncev, ki jo vsebuje Ženevska konvencija.

(32)  Treba bi bilo določiti tudi standarde za opredelitev in vsebino statusa subsidiarne zaščite. Subsidiarna zaščita bi morala biti dopolnilna in dodatna oblika zaščite beguncev, ki jo vsebuje Ženevska konvencija. Medtem ko se podlagi za status begunca in subsidiarno zaščito razlikujeta, pa lahko stalna potreba po zaščiti traja enako dolgo.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine.

(34)  Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju obstoja samovoljnega nasilja, bi lahko vključevali zunanjo agresijo, okupacijo, tujo nadvlado, notranje konflikte, grobe kršitve človekovih pravic ali dogodke, ki hudo motijo javni mir v državi izvora ali v delu te države.

Predlog spremembe   31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36, ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo.

(36)  V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne grožnje za življenje ali osebnost prosilca v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36 in Evropskega sodišča za človekove pravice zahtevana stopnja grožnje ni nujno enaka mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo.

_________________

_________________

36 C-465/07.

36 C-465/07.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

(37)  Dovoljenje za prebivanje in potne listine, izdani upravičencem do mednarodne zaščite po začetku veljavnosti te uredbe, bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

Predlog spremembe   33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Družinski člani so zgolj zaradi bližnjega razmerja z beguncem običajno izpostavljeni dejanjem preganjanja na način, ki predstavlja podlago za mednarodno zaščito. Pod pogojem da ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, so za namene ohranjanja enotnosti družine upravičeni, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in do istih pravic, ki se priznajo upravičencem do mednarodne zaščite. Brez poseganja v določbe v zvezi z ohranjanjem enotnosti družine v tej uredbi, kadar položaj spada na področje uporabe Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine in so pogoji za združitev družine iz Direktive izpolnjeni, bi bilo treba družinskim članom upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, priznati dovoljenja za prebivanje in pravice v skladu z navedeno direktivo. Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2004/38/ES.

(38)  Družinski člani so zgolj zaradi bližnjega razmerja z beguncem običajno izpostavljeni dejanjem preganjanja na način, ki predstavlja podlago za mednarodno zaščito. Pod pogojem da ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, so za namene ohranjanja enotnosti družine družinski člani, vključno z brati in sestrami, ki se v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito nahajajo v isti državi članici, upravičeni, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in do istih pravic, ki se priznajo upravičencem do mednarodne zaščite. Brez poseganja v določbe v zvezi z ohranjanjem enotnosti družine v tej uredbi, kadar položaj spada na področje uporabe Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine in so pogoji za združitev družine iz Direktive izpolnjeni, bi bilo treba družinskim članom upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, priznati dovoljenja za prebivanje in pravice v skladu z navedeno direktivo. Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2004/38/ES.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.

(39)  Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo zaščito, bi morali organi za presojo zlasti pregledati priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.

__________________

__________________

37  COM(2016)0271.

37  COM(2016)0271.

Predlog spremembe   35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Pri presoji spremembe okoliščin v zadevni tretji državi pristojni organi držav članic ob upoštevanju položaja posameznega begunca preverijo, da so subjekti zaščite v navedeni državi ukrepali v razumni meri, da bi preprečili preganjanje, da zato med drugim izvajajo učinkovit pravni sistem za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja in da bo imel zadevni državljan dostop do take zaščite, če mu status begunca preneha.

(40)  Pri presoji spremembe okoliščin v zadevni tretji državi pristojni organi držav članic ob upoštevanju individualnega položaja upravičenca do mednarodne zaščite preverijo, da so subjekti zaščite v navedeni državi sprejeli potrebne ukrepe, da bi preprečili preganjanje, da zato med drugim izvajajo učinkovit pravni sistem za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja in da bo imel zadevni državljan dostop do take zaščite, da varno dobi dostop do države in lahko razumno pričakuje, da bo tam prebival, če mu status begunca preneha.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

(41)  Kadar status upravičenca do mednarodne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice odvzame status, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Predlog spremembe   37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(41a)  Načelo, da se dvom razlaga v korist prosilca, je odraz priznavanja, da se prosilci pri pridobivanju in zbiranju dokazov za utemeljitve svoje prošnje soočajo s precejšnjimi težavami. Splošno pravno načelo je, da je breme dokazovanja na prosilcu za mednarodno zaščito, obveznost ugotavljanja in presoje vseh pomembnih dejstev pa si delita prosilec in organ za presojo. Vendar bi bilo treba prosilcu verjeti na besedo, kadar nekateri vidiki izjav prosilca niso podprti z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, če se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje in je predložil vse ustrezne elemente, s katerimi razpolaga, njegove izjave pa so skladne in verjetne.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic.

(42)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v dovoljenem obdobju bivanja v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic.

__________________

__________________

38  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.

38  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.

39  Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.

39  Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.

40  COM (2016)0378.

40  COM(2016)0378.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41.

(43)  Če se ugotovi, da se upravičenci do mednarodne zaščite brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, bi jih morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41. Mladoletnike brez spremstva, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, se lahko v odgovorno državo članico vrne le v skladu s postopkom, določenim z uredbo [dublinska uredba].

__________________

__________________

41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba].

41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba].

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(44)  Za spodbujanje upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala to zaščito, bi bilo treba harmonizirati trajanje dovoljenj za prebivanje za ustrezno časovno obdobje.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem, ali podpira takšno organizacijo.

(45)  Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem. Pojem izredno hudega kaznivega dejanja vključuje kazniva dejanja kot so: sodelovanje v kriminalni združbi, terorizem, trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok, umor, huda telesna poškodba, nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi, korupcija, posilstvo ter kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča;

Predlog spremembe   42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

črtano

Predlog spremembe   43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo.

(48)  Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov.

Predlog spremembe   44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.

(49)  Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja in ugotavljanja verodostojnosti tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49a)  Glede na dejstvo, da je vključevanje dvosmerni proces, bi moralo biti spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, in spoštovanje temeljnih pravic upravičencev do mednarodne zaščite sestavni del procesa vključevanja. Vključevanje bi moralo spodbujati vključenost, in ne izolacijo, sodelovanje vseh udeleženih akterjev pa je ključno za njegov uspeh. Države članice bi morale z delovanjem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni upravičencem do mednarodne zaščite nuditi podporo in možnosti za vključevanje v novo družbo in ustvarjanje življenja v njej, kar bi moralo vključevati nastanitev, tečaje opismenjevanja in jezikovne tečaje, medkulturni dialog, izobraževanje in poklicno usposabljanje ter učinkovit dostop do demokratičnih struktur v družbi.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

(51)  Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Čeprav lahko zaradi podlage za zaščito pride do drugačne določitve statusa, pa ni razlik v materialnih potrebah posameznih zaščitenih posameznikov. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

Predlog spremembe   47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim zdravstvenim varstvom.

(52)  Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim ter spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom zdravstvenim varstvom.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(52a)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali imeti dostop do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, vključno z informacijami in svetovalnimi storitvami, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno.

(53)  Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, bi morali imeti upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, na razpolago in brezplačni in če upoštevajo posebne potrebe upravičencev do mednarodne zaščite, vključno z otroškim varstvom.

Predlog spremembe   50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja določb iz te uredbe v zvezi z obliko in vsebino informacij, ki jih je treba navesti, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije42.

(55)  Zaradi dopolnjevanja te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo oblike in vsebine informacij, ki jih je treba zagotoviti upravičencem do mednarodne zaščite o pravicah in dolžnostih v zvezi z njihovim statusom, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje*. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

_________________

 

42 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

 

Predlog spremembe   51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „begunec“ pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, ali osebo brez državljanstva, ki se nahaja izven države prejšnjega običajnega prebivališča zaradi enakih razlogov, kot so navedeni, in se ne more ali zaradi tega strahu noče vrniti vanjo, in za katero se ne uporablja člen 12;

(3)  „begunec“ pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, ali osebo brez državljanstva, ki se nahaja izven države prejšnjega običajnega prebivališča zaradi enakih razlogov, kot so navedeni, in se ne more ali zaradi tega strahu noče vrniti vanjo, in za katero se ne uporablja člen 12;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, kadar predpis ali praksa zadevne države članice v okviru zakonodaje o državljanih tretjih držav neporočene pare obravnava na način, primerljiv s poročenimi pari;

(a)  zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, kadar predpis ali praksa zadevne države članice v okviru ustrezne nacionalne zakonodaje neporočene pare obravnava na način, primerljiv s poročenimi pari;

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu;

(b)  mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, njihove odrasle otroke, za katere skrbijo, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno ali priznano v nacionalnem pravu, ter otroke, za katere te osebe nosijo starševsko odgovornost;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten ali neporočen;

(c)  kadar je upravičenec do mednarodne zaščite mladoleten, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice;

Predlog spremembe   55

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  „mladoletnik“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, mlajšo od 18 let;

(10)  „mladoletnik“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, mlajšo od 18 let. To se po potrebi presodi ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito;

Predlog spremembe   56

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  „naknadna prošnja“ pomeni nadaljnjo prošnjo za mednarodno zaščito, podano v kateri koli državi članici po sprejetju končne odločitve v zvezi s predhodno prošnjo, vključno kadar je prosilec prošnjo izrecno umaknil ali kadar je organ za presojo prošnjo zavrgel kot opuščeno po njenem izrecnem umiku;

črtano

Predlog spremembe   57

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  „organ za presojo“ pomeni kateri koli pravosodni ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen sprejemati odločitve na prvi stopnji v takih primerih;

(16)  „organ za presojo“ pomeni kateri koli pravosodni ali upravni organ ali organ, ki deluje kot sodišče, v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen sprejemati odločitve na prvi stopnji v takih primerih;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zagotovijo največje koristi otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja.

(19)  „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zaščitijo največje koristi in dobrobit otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja.

Predlog spremembe   59

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Brez poseganja v odstavek 1 države članice ohranijo možnost, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo članom družine dodelijo status begunca ali status subsidiarne zaščite ne glede na to, ali so izpostavljeni tveganju preganjanja ali resne škode, da bi vzpostavile enotni pravni status znotraj družine.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom.

1.  Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilec z organom za presojo sodeluje tekom celotnega postopka, tudi med presojo relevantnih elementov prošnje. Prosilec ostane prisoten in na voljo med celotnim postopkom. Če prosilec zaradi olajševalnih okoliščin v kateri koli fazi postopka ni dostopen, se te olajševalne okoliščine upoštevajo pri odločitvi o prosilcu oziroma o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.

Predlog spremembe   61

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva, države in kraja prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj [za mednarodno zaščito in rezultati kakršnih koli hitrih postopkov za preselitev, kot jih določa Uredba (EU) XXX/XX [uredba o preselitvi], potovalnih poti, potnih listin in razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito.

2.  Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva, države in kraja prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj [za mednarodno zaščito in rezultati kakršnih koli postopkov za preselitev, potovalnih poti, potnih listin in razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih].

3.  Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih].

Predlog spremembe   63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za sklepanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila.

4.  Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo.

Predlog spremembe   64

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

5.  Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, pri čemer se dvom razlaga v korist prosilca, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prosilec se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje;

(a)  prosilec se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje za mednarodno zaščito;

Predlog spremembe   66

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi, glede morebitne nepredložitve drugih ustreznih elementov pa je bila podana zadovoljiva razlaga;

(b)  vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi;

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil;

črtano

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države.

3.  Pod pogojem, da se vse odločitve o prošnji za mednarodno zaščito sprejmejo popolnoma v skladu z Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], lahko zavrne status begunca ali subsidiarna zaščita, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države izključno za namen pridobitve mednarodne zaščite. To izključuje vse okoliščine, na katere prosilec ni vplival z lastno odločitvijo, kar vključuje, ni pa omejeno na, njegovo spolno usmerjenost ter versko prepričanje, ki jih je prosilec morda med bivanjem v izvorni državi do različne mere skrival.

Predlog spremembe   69

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Subjekti preganjanja ali resne škode so lahko le:

Subjekti preganjanja ali resne škode so lahko:

Predlog spremembe   70

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Zaščito pred preganjanjem ali resno škodo lahko nudijo le naslednji subjekti:

1.  Zaščito pred preganjanjem ali resno škodo lahko nudijo le:

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države,

(b)  stranke ali organizacije s pooblastilom države, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2.

dokler so pripravljene in sposobne zagotavljati polno, dejansko in trajno zaščito pred preganjanjem ali resno škodo.

Predlog spremembe   73

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar subjekti iz odstavka 1 ukrepajo v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite.

črtano

Predlog spremembe   74

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, se organi za presojo oprejo na smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil].

3.  Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, lahko organi za presojo upoštevajo smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil].

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito organ za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države:

1.  V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito in pod pogojem da država ali predstavniki države niso subjekti preganjanja ali resne škode, lahko organ za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države:

Predlog spremembe   76

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.

(b)  ima dostop do popolne, dejanske in trajne zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi.

2.  Brez poseganja v člen 4(1), je breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite na organu za presojo. To prosilcu ne preprečuje, da bi predstavil dokaze za izpodbijanje ugotovitev organa za presojo o razpoložljivosti notranje zaščite. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi.

Predlog spremembe   78

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pri upoštevanju splošnih okoliščin, ki prevladujejo v delu države, ki je vir zaščite iz člena 7, se upoštevajo dostopnost, učinkovitost in trajnost navedene zaščite. Pri presojanju osebnih okoliščin prosilca se zlasti upoštevajo zdravje, starost, spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta in družbeni status, skupaj s presojo, ali življenje v delu izvorne države, ki se šteje za varnega, ne bi za prosilca pomenilo nesorazmerne težave.

4.  Pri upoštevanju splošnih okoliščin, ki prevladujejo v delu države, ki je vir zaščite iz člena 7, se upoštevajo dostopnost, učinkovitost in trajnost navedene zaščite. Pri presojanju osebnih okoliščin prosilca se zlasti upoštevajo zdravje, starost, spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta, narodnost, pripadnost narodnostni manjšini in družbeni status, skupaj s presojo, ali življenje v delu izvorne države, ki se šteje za varnega, ne bi za prosilca pomenilo nesorazmerne težave.

Predlog spremembe   79

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Pred vsako odločitvijo, da se mladoletniku s spremstvom ali brez njega ne zagotovi mednarodne zaščite, ki se sprejme glede na razpoložljivost notranje zaščite, se opravi formalni postopek za presojo največje koristi mladoletnika. Kadar je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, bi morala biti razpoložljivost ustreznega varstva, skrbniške ureditve in trajnih rešitev za njegov razvoj del presoje, ali je notranja zaščita na posameznem območju, kjer naj bi domnevno obstajala, dejansko zagotovljena.

Predlog spremembe   80

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  je dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoče, da predstavlja hudo kršitev temeljnih človekovih pravic, zlasti pravic, od katerih v skladu s členom 15(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin odstopanja niso mogoča, ali or

(a)  je dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoče, da predstavlja hudo kršitev človekovih pravic, zlasti pravic, od katerih v skladu s členom 15(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin odstopanja niso mogoča, ali

Predlog spremembe   81

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja;

(a)  dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja ali trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja;

Predlog spremembe   82

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, kjer bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med izključitvene razloge iz člena 12(2);

(e)  pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka iz moralnih, verskih ali političnih razlogov ali zaradi pripadnosti določeni etnični skupini ali določenega državljanstva, zlasti , kjer bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med izključitvene razloge iz člena 12(2);

Predlog spremembe   83

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.

(f)  dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke, kot so zaposlovanje mladoletnikov, pohabljanje spolovil, prisilna poroka, trgovina z otroki in delo otrok, nasilje v družini, trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, kršitve ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka d –uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pojem „določena družbena skupina“ zlasti zajema skupino, v kateri:

(d)  pojem „pripadnost določeni družbeni skupini“ zlasti zajema skupino, v kateri:

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka d – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  je članom skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne bi smelo prisiliti, naj se mu odreče, in

–  je članom skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne bi smelo prisiliti, naj se mu odreče, ali

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka d – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

glede na okoliščine v izvorni državi, pojem lahko zajema skupino, ki temelji na skupni značilnosti spolne usmerjenosti (izraz, ki se ga ne more razumeti kot vključujoč dejanja, ki se štejejo za kazniva v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic). Vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto, je treba ustrezno upoštevati pri določanju pripadnosti določeni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine;

glede na okoliščine v izvorni državi, pojem zajema skupino, ki temelji na skupni značilnosti spolne usmerjenosti in vidike, povezane s spolno identiteto, spolnim izrazom in spolnimi značilnostmi in dejstvo, da je bila oseba žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja. Te vidike je treba ustrezno upoštevati pri določanju pripadnosti določeni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine;

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pri presojanju ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem organ za presojo ne more razumno pričakovati, da bi se prosilec obnašal diskretno ali vzdržal določenih praks, da bi se izognil tveganju preganjanja v svoji izvorni državi, kadar so tako vedenje ali prakse značilni za prosilčevo identiteto.

3.  Pri presojanju ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem organ za presojo ne more razumno pričakovati, da bi se prosilec obnašal diskretno ali vzdržal določenih praks, da bi se izognil tveganju preganjanja v svoji izvorni državi, kadar so tako vedenje ali prakse značilni za prosilčevo identiteto ali zavedanje.

Predlog spremembe   88

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  se opre na natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil] ali informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce.

(b)  upošteva natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil] ali informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce.

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ni begunec, če:

1.  Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ni begunec v okviru področja uporabe te uredbe, če:

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je bila spoznana za krivega dejanj, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov.

(c)  je bila spoznana za krivo dejanj, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov, vključno z obsodbami zaradi sodelovanja v dejavnostih teroristične skupine;

Predlog spremembe   91

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Organ za presojo lahko uporabi ta odstavek šele potem, ko v vsakem posameznem primeru opravi presojo posebnih dejstev, na katera je bil opozorjen, da bi ugotovil, ali obstajajo resni razlogi, na podlagi katerih je mogoče skleniti, da so dejanja te osebe, ki sicer izpolnjuje zahtevane pogoje za status begunca, zajeta v področju uporabe točk (a), (b) ali (c) prvega pododstavka.

Predlog spremembe   92

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Odstavek 2 se ne uporablja za mladoletnike.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Za namene točk (b) in (c) odstavka 2 se naslednja dejanja štejejo za huda nepolitična kazniva dejanja:

črtano

(a)   posebej kruta dejanja, kadar zadevno dejanje ni sorazmerno z domnevnim političnim ciljem,

 

(b)   teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje do civilnega prebivalstva, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem.

 

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Izključitev osebe iz statusa begunca je odvisna izključno od tega, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov (1) do (5) in ni predmet dodatne presoje sorazmernosti v zvezi s posameznim primerom.

črtano

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 14 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preklic, odprava ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca

Odvzem statusa begunca

 

(Ta sprememba velja za celotno besedilo; v primeru sprejetja je treba ustrezno tehnično prilagoditi celotno besedilo)

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organ za presojo prekliče, odvzame ali zavrne podaljšanje statusa begunca državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, če:

1.  Organ za presojo odvzame status begunca državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, če:

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  obstajajo utemeljeni razlogi, da se jo obravnava kot nevarno za varnost države članice, v kateri se nahaja;

(d)  obstajajo utemeljeni razlogi, da se jo po pravnomočni obsodbi za izredno hudo kaznivo dejanje obravnava kot nevarno za varnost države članice, v kateri se nahaja;

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  po pravnomočni obsodbi za izredno hudo kaznivo dejanje predstavlja nevarnost za skupnost države članice, v kateri se nahaja;

črtano

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  uporablja se člen 23(2).

črtano

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V situacijah iz točk (d) do (f) odstavka 1 se lahko organ za presojo odloči, da ne prizna statusa begunca, če takšna odločitev še ni bila sprejeta.

2.  V situaciji iz točke (d) odstavka 1 se lahko organ za presojo odloči, da ne prizna statusa begunca, če takšna odločitev še ni bila sprejeta.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Osebe, za katere se uporabljajo točke (d) do (f) odstavka 1 ali 2, imajo pravice iz členov 3, 4, 16, 22, 31, 32 in 33 Ženevske konvencije ter njim podobne pravice, če se te osebe nahajajo v zadevni državi članici.

3.  Osebe, za katere se uporabljata točka (d) odstavka 1 ali odstavek 2, imajo pravice iz členov 3, 4, 16, 22, 31, 32 in 33 Ženevske konvencije ali njim podobne pravice, če se te osebe nahajajo v zadevni državi članici.

Predlog spremembe   102

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Brez poseganja v dolžnost begunca, da skladno s členom 4(1) razkrije vsa ustrezna dejstva in predloži vso ustrezno dokumentacijo, s katero razpolaga, organ za presojo, ki je priznal status begunca, za vsak primer posebej izkaže, da je zadevna oseba prenehala biti begunec ali nikoli ni bila begunec zaradi razlogov iz odstavka 1 tega člena.

4.  Brez poseganja v dolžnost begunca, da skladno s členom 4(1) razkrije vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito, organ za presojo, ki je priznal status begunca, za vsak primer posebej izkaže, da je zadevna oseba prenehala biti begunec ali nikoli ni bila begunec zaradi razlogov iz odstavka 1 tega člena.

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Odločitve organa za presojo, da prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa begunca v skladu s točko (a) odstavka 1, začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

5.  Odločitve organa za presojo, da odvzame status begunca v skladu s točko (a) odstavka 1, začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uporabo člena 14(1) organ za presojo statusa begunca pregleda zlasti:

Pri uporabi člena 14(1) lahko organ za presojo pregleda status begunca, zlasti kadar informacije o izvornih državah na ravni Unije iz člena 8 Uredbe (EU) št. XXX/XX [Uredba o Agenciji Evropske unije za azil] in skupna analiza informacij o izvorni državi iz člena 10 omenjene uredbe kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar informacije o izvorni državi na ravni Unije ter skupna analiza informacij o izvorni državi, kakor je navedeno v členih 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

črtano

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu.

črtano

Predlog spremembe   107

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odstavek 1 se ne uporablja za mladoletnike brez spremstva, razen če je to v njihovo največjo korist.

Predlog spremembe   108

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Resna škoda iz člena 2(5) vključuje:

Resna škoda iz člena 2(5) vključuje izključno:

Predlog spremembe   109

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi, ali

mučenje ali drugo nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi, ali

Predlog spremembe   110

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

(c)  resno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

Predlog spremembe   111

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  se opre na natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil] ali informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce.

(b)  upošteva natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil] ali informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce.

Predlog spremembe   112

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva se izključi iz upravičenosti do subsidiarne zaščite, če so ji pristojni organi države, v kateri je pridobila prebivališče, priznali pravice in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva navedene države, ali tem enakovredne pravice in obveznosti.

Predlog spremembe   113

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  je storila hudo kaznivo dejanje;

(b)  je storila hudo nepolitično kaznivo dejanje zunaj države sprejemnice, preden jo je ta sprejela kot upravičenko do subsidiarne zaščite;

Predlog spremembe   114

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je kriva dejanj, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov;

(c)  je kriva dejanj, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov, vključno z obsodbami zaradi sodelovanja v dejavnostih teroristične skupine;

Predlog spremembe   115

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Organ za presojo lahko uporabi ta odstavek šele potem, ko v vsakem posameznem primeru opravi presojo posebnih dejstev, na katera je bil opozorjen, da bi ugotovil, ali obstajajo resni razlogi, na podlagi katerih je mogoče skleniti, da so dejanja te osebe, ki sicer izpolnjuje zahtevane pogoje za status begunca, zajeta v področju uporabe točk (a), (b) (c), (d) ali (e) prvega pododstavka.

Predlog spremembe   116

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Odstavek 2 se ne uporablja za mladoletnike.

Predlog spremembe   117

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Točke (a) do (d) odstavka 1 se uporabljajo za osebe, ki napeljujejo k izvrševanju kaznivih dejanj ali dejavnosti, iz navedenega odstavka, ali pri njih kako drugače sodelujejo.

2.  Točke (a) do (d) odstavka 2 se uporabljajo za osebe, ki napeljujejo k izvrševanju kaznivih dejanj ali dejavnosti, iz navedenega odstavka, ali pri njih kako drugače sodelujejo.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 20 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preklic, odprava ali zavrnitev podaljšanja statusa subsidiarne zaščite

Odvzem statusa subsidiarne zaščite

 

(Ta sprememba velja za celotno besedilo; v primeru sprejetja je treba ustrezno tehnično prilagoditi celotno besedilo)

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organ za presojo prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa subsidiarne zaščite državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, kadar:

1.  Organ za presojo odvzame status subsidiarne zaščite državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, kadar:

Predlog spremembe   120

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je bilo prosilčevo napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z uporabo lažnih dokumentov, odločilnega pomena za priznanje statusa subsidiarne zaščite.

(c)  je bilo prosilčevo napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, ki se nanašajo na vsebino prošnje za mednarodno zaščito, odločilnega pomena za priznanje statusa subsidiarne zaščite;

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  uporablja se člen 23(2).

črtano

Predlog spremembe   122

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Brez poseganja v dolžnost državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, da skladno s členom 4(1) razkrije vsa relevantna dejstva in predloži vso ustrezno dokumentacijo, s katero razpolaga, država članica, ki je priznala status subsidiarne zaščite, za vsak primer posebej izkaže, da je zadevna oseba prenehala biti upravičena do subsidiarne zaščite ali do nje ni upravičena v skladu z odstavkom 1 tega člena.

2.  Brez poseganja v dolžnost državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, da skladno s členom 4(1) razkrije vse elemente, ki so ji na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito, s katerimi razpolaga, država članica, ki je priznala status subsidiarne zaščite, za vsak primer posebej izkaže, da je zadevna oseba prenehala biti upravičena do subsidiarne zaščite ali do nje ni upravičena v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Odločitve organa za presojo, da prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa subsidiarne zaščite v skladu z odstavkom 1 (a), začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

3.  Odločitve organa za presojo, da odvzame status subsidiarne zaščite v skladu z odstavkom 1(a), začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uporabo člena 20(1) organ za presojo pregleda status subsidiarne zaščite zlasti:

Pri uporabi člena 20(1) lahko organ za presojo pregleda status subsidiarne zaščite, zlasti kadar informacije o izvornih državah na ravni Unije iz člena 8 Uredbe (EU) št. XXX/XX [Uredba o Agenciji Evropske unije za azil] in skupna analiza informacij o izvorni državi iz člena 10 omenjene uredbe kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar informacije o izvorni državi na ravni Unije ter skupna analiza informacij o izvorni državi, kakor je določeno v členih 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil] kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

črtano

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri prvem in drugem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano upravičencu do subsidiarne zaščite.

črtano

Predlog spremembe   127

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odstavek 1 se ne uporablja za mladoletnike brez spremstva, razen če je to v njihovo največjo korist.

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Begunci in osebe, ki jim je bil priznan status subsidiarne zaščite, imajo pravice in obveznosti iz tega poglavja. To poglavje ne posega v pravice in obveznosti, določene z Ženevsko konvencijo.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo pravice in obveznosti iz tega poglavja, brez poseganja v pravice in obveznosti, določene z Ženevsko konvencijo.

Predlog spremembe   129

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, lahko države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

črtano

Predlog spremembe   130

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pri uporabi določb iz tega poglavja se upošteva poseben položaj oseb s posebnimi potrebami, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, pod pogojem, da se z individualno oceno njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe.

4.  Pri uporabi določb iz tega poglavja se upošteva poseben položaj oseb s posebnimi potrebami, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, pod pogojem, da se z individualno oceno njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe.

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Pri uporabi določb iz tega poglavja, ki vključujejo mladoletnike, so osnovno vodilo zadevnih organov največje koristi otroka.

5.  Pri uporabi te uredbe so osnovno vodilo držav članic največje koristi otroka.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 22a

 

Države članice zagotovijo, da se za vse odločitve, ki jih sprejme organ za presojo v skladu s poglavji II, III, IV, V in VI te uredbe, lahko vloži pritožba v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu. Vsaj na zadnji stopnji se zagotovi možnost pritožbe ali revizije dejanskih in pravnih vprašanj pred sodnim organom.

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če jim tega ne prepovedujejo mednarodne obveznosti iz odstavka 1, se begunca ali upravičenca do mednarodne zaščite lahko vrne ne glede na to, ali mu je status formalno priznan ali ne, kadar:

črtano

(a)   obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevarnega za varnost države članice, v kateri se nahaja;

 

(b)   po pravnomočni obsodbi za izredno hudo kaznivo dejanje zato predstavlja nevarnost za skupnost te države članice.

 

V navedenih primerih se status begunca ali status subsidiarne zaščite odvzame v skladu s členom 14 oziroma členom 20.

 

Predlog spremembe   134

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organi upravičencem do mednarodne zaščite zagotovijo informacije o pravicah in obveznostih, povezanih s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite, čim prej po tem, ko je bil status priznan. Navedene informacije se zagotovijo v jeziku, ki ga upravičenec lahko razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume in se v njih izrecno navede posledice neizpolnjevanja obveznosti iz člena 28 glede gibanja znotraj Unije.

Pristojni organi upravičencem do mednarodne zaščite zagotovijo informacije o pravicah in obveznostih, povezanih s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite, čim prej po tem, ko je bil status priznan. Navedene informacije se zagotovijo v jeziku, ki ga upravičenec lahko razume, in se v njih izrecno navedejo posledice neizpolnjevanja obveznosti iz člena 28 glede gibanja znotraj Unije ter vse pravice v zvezi z vključevanjem, ki so določene v oddelku III poglavja VII te uredbe.

Predlog spremembe   135

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obliko in vsebino navedenih informacij določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(1) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42 za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike in vsebine informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu s prvim pododstavkom.

Predlog spremembe   136

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Družinski člani upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, so upravičeni do dovoljenja za prebivanje skladno z nacionalnimi postopki in če je to združljivo z osebnim pravnim statusom družinskega člana.

1.  Za namene tega člena v skladu z njegovimi določbami družinski člani, kakor so opredeljeni v členu 2(9), vključujejo tudi brate in sestre upravičenca do mednarodne zaščite. Ti družinski člani upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, so upravičeni do dovoljenja za prebivanje skladno z nacionalnimi postopki in če je to združljivo z osebnim pravnim statusom družinskega člana.

Predlog spremembe   137

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice lahko zavrnejo izdajo dovoljenja za prebivanje zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju v stabilnem razmerju, če se izkaže, da je zakonska zveza ali partnerstvo sklenjeno samo z namenom, da se osebi omogoči vstop ali bivanje v državi članici.

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice se lahko odločijo, da se ta člen uporablja tudi za druge bližnje sorodnike, ki so živeli skupaj kot člani družine v času odhoda iz izvorne države ali pred prihodom prosilca na ozemlje države članice in ki so bili v tem času popolnoma ali pretežno odvisni od upravičenca do mednarodne zaščite.

6.  Države članice se lahko odločijo, da se ta člen uporablja tudi za druge bližnje sorodnike, ki so živeli skupaj kot člani družine v času odhoda iz izvorne države ali pred prihodom prosilca na ozemlje države članice.

Predlog spremembe   139

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Najpozneje 30 dni po priznanju mednarodne zaščite se izda dovoljenje za prebivanje v enotni obliki, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002.

1.  Čim prej in v vsakem primeru najpozneje 15 dni po priznanju mednarodne zaščite se izda dovoljenje za prebivanje v enotni obliki, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002.

(a)  Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje tri leta in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja treh let.

Dovoljenje za prebivanje za upravičence do mednarodne zaščite je veljavno najmanj pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

(b)  Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje eno leto in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja dveh let.

 

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Dovoljenje za prebivanje se ne podaljša ali se prekliče v naslednjih primerih:

2.  Brez poseganja v Direktivo Sveta 2003/109/ES se dovoljenje za prebivanje ne podaljša ali se prekliče v naslednjih primerih:

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar pristojni organi prekličejo, odpravijo ali zavrnejo podaljšanje statusa begunca državljana tretje države v skladu s členom 14 oz. statusa subsidiarne zaščite v skladu s členom 20;

(a)  kadar pristojni organi državljanu tretje države odvzamejo status begunca v skladu s členom 14 ali status subsidiarne zaščite v skladu s členom 20;

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  kadar se uporablja člen 23(2);

črtano

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  kadar to zahtevajo razlogi nacionalne varnosti ali javnega reda.

(c)  kadar to zahtevajo nujni razlogi nacionalne varnosti ali javnega reda.

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pristojni organi upravičencem do statusa begunca izdajo potne listine v obliki, določeni z vzorcem Ženevske konvencije in minimalnimi varnostnimi značilnostmi ter biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2252/200445. Navedene potne listine imajo veljavnost najmanj eno leto.

1.  Pristojni organi upravičencem do statusa begunca izdajo potne listine v obliki, določeni z vzorcem Ženevske konvencije in minimalnimi varnostnimi značilnostmi ter biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2252/200445. Navedene potne listine imajo veljavnost najmanj pet let.

__________________

__________________

45 Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

45 Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organi izdajo potne listine z minimalnimi varnostnimi značilnostmi in biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi (ES) št. 2252/2004, upravičencem do statusa subsidiarne zaščite, ki ne morejo pridobiti nacionalnega potnega lista. Navedene listine imajo veljavnost najmanj eno leto.

2.  Pristojni organi izdajo potne listine z minimalnimi varnostnimi značilnostmi in biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi (ES) št. 2252/2004, upravičencem do statusa subsidiarne zaščite, ki ne morejo pridobiti nacionalnega potnega lista. Navedene listine imajo veljavnost najmanj pet let.

Predlog spremembe   146

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se ne izdajo, kadar obstajajo nujni razlogi nacionalne varnosti ali tako zahteva javni red.

3.  Dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se ne izdajo, kadar obstajajo nujni razlogi nacionalne varnosti.

Predlog spremembe   147

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite uživajo svobodo gibanja znotraj ozemlja države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, vključno s pravico, da si izberejo svoj kraj prebivališča na navedenem ozemlju pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot veljajo za druge državljane tretjih držav v primerljivem položaju, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite uživajo svobodo gibanja znotraj ozemlja države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, vključno s pravico, da si izberejo svoj kraj prebivališča na navedenem ozemlju pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot veljajo za druge državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih.

Predlog spremembe   148

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, se lahko pogoji glede prebivališča naložijo upravičencem do mednarodne zaščite, ki prejemajo določene posebne ugodnosti socialne varnosti ali socialne pomoči, zgolj kadar so navedeni pogoji glede prebivanja potrebni za lažje vključevanje upravičenca v državi članici, ki je priznala navedeno zaščito.

črtano

Predlog spremembe   149

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo pravico do prebivanja le v državi članici, ki jim je priznala zaščito. To ne posega v njihovo pravico, da zaprosijo za prebivanje v drugi državi članici in da je prebivanje odobreno v skladu z zadevnimi določbami prava Unije in nacionalnega prava ter njihovo pravico do prostega gibanja v skladu s pogoji iz člena 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo pravico do prebivanja le v državi članici, ki jim je priznala zaščito. To ne posega v njihovo pravico, da zaprosijo za prebivanje v drugi državi članici in da je prebivanje odobreno v skladu z zadevnimi določbami prava Unije, vključno z Direktivo Sveta 2009/50/ES1a, in nacionalnega prava ter njihovo pravico do prostega gibanja v skladu s pogoji iz člena 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

 

_________________

 

1a Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve, (UL L 155, 18.6.2009, str. 17).

 

 

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu;

(a)  delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami, družinskim dopustom ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu;

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;

(b)  svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno s pravicami in ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu;

(c)  izobraževanje in priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu;

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  svetovalne storitve, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

(d)  svetovalne storitve in storitve spremljanja, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

Predlog spremembe   154

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pristojni organi po potrebi olajšajo popoln dostop do dejavnosti iz odstavka (2)(c) in (d).

3.  Pristojni organi olajšajo popoln dostop do dejavnosti iz odstavka (2)(c) in (d).

Predlog spremembe   155

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Odrasli, ki jim je priznana mednarodna zaščita, imajo dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani tretjih držav v primerljivem položaju, ki tam zakonito prebivajo.

2.  Odrasli, ki jim je priznana mednarodna zaščita, imajo dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani države članice, ki jim je priznala zaščito.

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, brezplačni in upoštevajo posebne potrebe posameznih upravičencev do mednarodne zaščite.

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za upravičence do statusa subsidiarne zaščite lahko države članice socialno pomoč omejijo na osnovne ugodnosti.

črtano

Predlog spremembe   158

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovijo ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane države članice, ki jim je priznala zaščito.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe   159

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Čim prej po priznanju mednarodne zaščite in najpozneje v petih delovnih dneh, kot določa člen 22(1) Uredbe EU št. xxx/xxx [uredba o postopkih], pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zastopanja mladoletnikov brez spremstva s strani zakonitega skrbnika ali po potrebi s strani organizacije, zadolžene za varstvo in blaginjo mladoletnikov, ali s katerim koli drugim primernim zastopanjem, vključno s tistim, ki temelji na zakonodaji ali odločbi sodišča.

Kadar ni možno obdržati istega skrbnika, ki je bil imenovan po prihodu mladoletnika brez spremstva na ozemlje Unije, pristojni organi čim prej po priznanju mednarodne zaščite in najpozneje v petih dneh po njem sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zastopanja mladoletnikov brez spremstva s strani zakonitega skrbnika ali po potrebi s strani organizacije, zadolžene za varstvo in blaginjo mladoletnikov, ali s katerim koli drugim primernim zastopanjem, vključno s tistim, ki temelji na zakonodaji ali odločbi sodišča.

Predlog spremembe   160

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice zagotovijo, da skrbnik v istem obdobju ne odgovarja za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, in v vsakem primeru ne za več kot 20, da ne bi bil zaradi tega nesposoben učinkovito izvajati svoje naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, ali skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojne tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva. V ta namen se mladoletnikom brez spremstva na jedrnat, pregleden, razumljiv ter lahko dostopen in otroku prijazen način ustno in vizualno ter v jeziku, ki ga razumejo, podajo informacije o tem, kdo so ti subjekti ali osebe in kako lahko zaupno in varno vložijo pritožbo zoper svoje skrbnike.

Predlog spremembe   161

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Imenovani skrbnik ima dolžnost zagotoviti, da ima mladoletnik lahko dostop do vseh pravic, ki izhajajo iz te uredbe. Ustrezni organi redno ocenjujejo uspešnost imenovanega skrbnika.

2.  Imenovani skrbnik ima dolžnost zagotoviti, da ima mladoletnik lahko dostop do vseh pravic, ki izhajajo iz te uredbe. Odgovorni subjekti ali osebe ocenjujejo uspešnost skrbnika v prvem mesecu po imenovanju in nato redno.

Predlog spremembe   162

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  centrih, specializiranih za namestitev mladoletnikov;

(c)  odprtih centrih, specializiranih za namestitev mladoletnikov, ki upoštevajo njihovo ranljivost in jim zagotavljajo varnost;

Predlog spremembe   163

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  drugih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike.

(d)  drugih odprtih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike, ki upoštevajo njihovo ranljivost in jim zagotavljajo varnost.

Predlog spremembe   164

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Če je mladoletniku brez spremstva priznana mednarodna zaščita in se iskanje članov njegove družine še ni začelo, jih začnejo organi za presojo iskati čim prej po priznanju mednarodne zaščite, hkrati pa varujejo največje koristi mladoletnika. Če se je iskanje že začelo, se nadaljuje, kadar je to ustrezno. Kadar bi bila lahko ogrožena življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ti ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da so zbiranje, obdelava in kroženje informacij o teh osebah izvedeni zaupno.

5.  Iskanje članov družine mladoletnika brez spremstva se začne takoj, ko vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Kadar bi bila lahko ogrožena življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ti ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da so zbiranje, obdelava in kroženje informacij o teh osebah izvedeni zaupno, da se ne ogrozi njihova varnost.

Predlog spremembe   165

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Osebe in organizacije, ki delajo z mladoletniki brez spremstva, so deležni stalnega ustreznega usposabljanja v zvezi s pravicami in potrebami mladoletnikov, standardi za zaščito otrok pa se upoštevajo, kot so določeni v členu 22 Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].

6.  Osebe in organizacije, ki delajo z mladoletniki brez spremstva, so deležni stalnega ustreznega usposabljanja v zvezi s pravicami in potrebami mladoletnikov, standardi za zaščito otrok pa se upoštevajo, kot so določeni v členu 22 Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to uredbo. Skrbnik svoje dolžnosti opravlja v skladu z načelom največje koristi otroka, ima za to potrebne kvalifikacije in strokovno znanje ter ni zaveden v kazenski evidenci, zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki. Pristojni organi redno preverjajo, ali so imenovani skrbniki zavedeni v kazenski evidenci, da bi ugotovili morebitna neskladja z njihovo vlogo. Da bi se zagotovila dobrobit in družbeni razvoj mladoletnika, se oseba, ki deluje kot skrbnik, zamenja le, kadar je to nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika.

Predlog spremembe   166

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo dostop do nastanitve pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za državljane tretjih držav v primerljivem položaju, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo dostop do nastanitve pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za državljanedržave članice, ki jim je priznala zaščito.

Predlog spremembe   167

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Nacionalne prakse razpršitve upravičencev do mednarodne zaščite se izvajajo kolikor je mogoče brez diskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in zagotavljajo enake možnosti glede dostopa do nastanitve.

2.  Nacionalne prakse razpršitve upravičencev do mednarodne zaščite se izvajajo brez diskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in zagotavljajo enake možnosti glede dostopa do nastanitve.

Predlog spremembe    168

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti jezikovnih tečajev, programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe.

1.  Da bi se spodbujalo in olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, ki so brezplačni in lahko dostopni ter upoštevajo njihove posebne potrebe.

Predlog spremembe    169

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice upravičencem do mednarodne zaščite od datuma, ko jim je priznana mednarodna zaščita, zagotovijo dejanski dostop do brezplačnih jezikovnih tečajev.

Predlog spremembe    170

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno.

2.  Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, brezplačni in upoštevajo posebne potrebe posameznih upravičencev do mednarodne zaščite.

Predlog spremembe    171

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice ne uporabijo kaznovalnih ukrepov zoper upravičence do mednarodne zaščite, če se zaradi okoliščin zunaj njihovega nadzora ali zaradi neustreznosti ukrepov vključevanja teh ukrepov ne morejo udeležiti.

Predlog spremembe    172

Predlog uredbe

Člen 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 42

črtano

Postopek v odboru

 

1.  Komisiji pomaga odbor [ustanovljen s členom 58 xxx Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih]]. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

 

 

 

 

 

 

 

Predlog spremembe    173

Predlog uredbe

Člen 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 42a

 

Izvajanje prenosa pooblastila

 

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje dveh let od [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem dveletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

 

3.  Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

 

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

Predlog spremembe    174

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek -1 (novo)

Direktiva 2003/109/ES

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  V členu 4 Direktive 2003/109/ES se tretji pododstavek odstavka 2 nadomesti:

 

„Kar zadeva osebe, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, se pri izračunavanju obdobja iz odstavka 1 upošteva obdobje med datumom vložitve prošnje za mednarodno zaščito, na podlagi katere je bila priznana mednarodna zaščita, in datumom, ko je bilo podeljeno dovoljenje za prebivanje iz člena 26 Uredbe (EU) .../... [uredba o pogojih].“

Predlog spremembe   175

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1

Direktiva 2003/109/ES

Člen 4 – odstavek 3a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.   Kadar se ugotovi, da se upravičenec do mednarodne zaščite nahaja v državi članici, ki ni tista, ki mu je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice, da v njej biva ali prebiva v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom, se obdobje zakonitega bivanja pred takšno situacijo ne upošteva pri izračunu obdobja iz odstavka 1.

3a.  Kadar se ugotovi, da se upravičenec do mednarodne zaščite nahaja v državi članici, ki ni tista, ki mu je priznala mednarodno zaščito, in so organi te države članice ugotovili, da je upravičenec tam bival ali prebival, čeprav nima pravice, da v njej biva ali prebiva v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom, več kot dva tedna ter brez resne in nujne utemeljitve, se obdobje zakonitega bivanja pred takšno situacijo ne upošteva pri izračunu obdobja iz odstavka 1, razen če upravičenec do mednarodne zaščite dokaže, da so bile vzrok za gibanje okoliščine, na katere ni mogel vplivati.

 

Prvi pododstavek se ne uporablja za mladoletnike brez spremstva.

Predlog spremembe   176

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2

Direktiva 2003/109/ES

Člen 26a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 4(3a) te direktive najpozneje do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 4(3a) te direktive najpozneje do [30 dni po začetku veljavnosti te uredbe]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe    177

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba se začne uporabljati od [šest mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba se začne uporabljati od [tri mesece po začetku veljavnosti].

(1)

UL C 75, 10.3.2017, str. 97.

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

S predlagano revizijo skupnega evropskega azilnega sistema naj bi se odzvali na migracijske trende zadnjih nekaj let in na prihod večjega števila državljanov tretjih držav v Evropsko unijo, od katerih mnogi potrebujejo mednarodno zaščito. Ponovna revizija skupnega evropskega azilnega sistema tako kmalu po zadnji reformi morda ni najboljši način, kako zagotoviti celostno delovanje sistema in njegovo ukoreninjenost v nacionalnih politikah in praksah, vseeno pa bi morali izkoristiti to priložnost za reformo skupnega evropskega azilnega sistema, da bi izboljšali skupno azilno politiko v Uniji, ki bi morala temeljiti na resnični solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti ter se postopno premakniti v smeri enotnega statusa mednarodne zaščite, ki velja v celotni Uniji, kot je določeno v členu 78(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Poročevalka zato meni, da je predlog o spremembi direktive o pogojih v uredbo priložnost za nadaljevanje v smeri postopne, pozitivne in nadgrajene harmonizacije standardov pri ugotavljanju, ali osebe potrebujejo mednarodno zaščito, in opredelitvi pravic, ki naj bi jih imele te osebe. Čeprav je sistem pod pritiskom, je pomembno ponovno utrditi tradicijo evropskega azila, ki temelji na Ženevski konvenciji, in okrepiti dodatno varstvo, ki ga je Unija postopoma razvila na podlagi skupnih vrednot.

Ob upoštevanju tega je poročevalka posebno pozornost namenila temu, da se sodna praksa obeh evropskih sodišč v Luksemburgu in Strasbourgu ustrezno vključi v revidirano zakonodajno besedilo, na primer pravni red s področja temeljnih pravic in preprečevanja diskriminacije. Pri tem je upoštevala politike in prakse, ki so jih doslej na podlagi direktive o pogojih razvile države članice, in jih skušala izboljšati.

Njeno politično izbiro v tem poročilu je vodila logika približevanja obeh statusov zaščite in nadaljnje harmonizacije. Sedanja praksa v državah članicah in sam koncept zaščite ne dajeta učinkovite podlage za razlikovanje med obema statusoma. Dejansko se zlasti kaže, da subsidiarna zaščita temelji na neupravičeni domnevi, da je zaščita bolj začasna, njen učinek pa omejen.

Poročevalka je prav tako skušala zaščito združiti z vključevanjem, namesto s kaznovalnimi ukrepi, s čimer se torej daje prednost dolgoročni socialni koheziji in varnosti za vse ter se odvrača od sekundarnih gibanj. Predlagane spremembe je vodila tudi splošna skrb glede praktične uporabe uredbe v prihodnje, tako da pri tem ne bi preveč obremenili uprav držav članic.

Zato želi poročevalka spremeniti predlagani obvezni pregled priznanega statusa upravičencev do mednarodne zaščite v primeru sprememb okoliščin v izvornih državah in v primeru podaljšanja statusa. Čeprav se poročevalka strinja, da lahko dogodki v izvorni državi, o katerih harmonizirano presoja Agencija EU za azil, vplivajo na potrebo po zaščiti, pa bi sistematični pregled od organov za presojo v državah članicah zahteval veliko sredstev. Poleg tega bi nenehno prisotna možnost takšnega pregleda ogrozila možnosti vključevanja upravičenca v družbo v državi gostiteljici. Poročevalka zato predlaga, naj imajo države članice možnost pregleda, namesto da bi to uvedli kot samodejni in obvezni del azilnega sistema.

Prav tako ne želi, da bi revidirana zakonodaja EU privedla do skrajšanja dovoljenja za prebivanje, ki ga države članice podelijo upravičencem do mednarodne zaščite, ki prebivajo na njihovem ozemlju. Zato predlaga, naj novo standardno obdobje veljavnosti dovoljenj za prebivanje v EU za begunce in upravičence do subsidiarne zaščite bolje odraža sedanjo prakso na nacionalni ravni, upravičencem pa zagotovi večjo pravno varnost. To naj bi prav tako spodbudilo upravičence, da vlagajo v svoje življenje in obenem prispevajo v skupnost gostiteljico.

S predlogi sprememb na tem področju se prav tako skuša uskladiti trajanje dovoljenja za prebivanje za begunce in za upravičence do subsidiarne zaščite. Status upravičenca do subsidiarne zaščite pravzaprav ne pomeni, da je potreba po zaščiti bolj začasna, temveč da gre enostavno za drugačno potrebo po zaščiti, ki ne ustreza pravni opredelitvi begunca in statusu begunca. Čeprav te osebe niso begunci v strogem pomenu besede, pa se prav tako srečujejo z velikimi nevarnostmi v svoji izvorni državi, se ne morejo varno vrniti in morajo svoje življenje ponovno zgraditi v državi, ki jim ponudi „zatočišče“. Zato je za njih, prav tako kot za begunce, pomembno, da poskusimo zgraditi pravni okvir, ki bo spodbujal njihovo vključevanje. Poleg uskladitve trajanja veljavnosti dovoljenja za prebivanje je ta logika približevanja obeh statusov zaščite vodila tudi druge predloge sprememb, ki jih je predlagala poročevalka.

Zaščita pred dejanji preganjanja pa morda ne vključuje vedno tega, da mora oseba zapustiti državo. Poročevalka priznava, da se lahko v posameznih primerih zatočišče najde tudi v lastni izvorni državi, če preganjanje ali resno škodo izvaja država ali predstavniki, povezani z njo. Naložiti državam članicam, da preverijo alternative notranji zaščiti, po tem ko je organ za presojo že odločil, da je prosilec upravičen do zaščite, je korak predaleč. Alternativa notranji zaščiti bi morala še naprej biti le možnost za države členice v omejenih primerih, ne pa obveznost.

Spremembe, ki jih torej predlaga poročevalka, sledijo splošnemu cilju zagotavljanja, da se tisti, ki potrebujejo zaščito, ustrezno priznajo in da lahko koristijo pravice, ki jim omogočajo vključevanje, ne glede na to, kje v Uniji prebivajo. Poročevalka želi poudariti, da je reforma skupnega evropskega azilnega sistema povezana z izboljšanjem zaščite, do katere so upravičeni državljani tretjih držav, ki jo potrebujejo, v skladu s tradicijo in vrednotami EU. EU mora poskrbeti za svojo varnost, vendar sta ti področji povezani – EU mora biti varna, če želi ostati zatočišče za tiste, ki bežijo pred konflikti in barbarstvom ter iščejo zaščito. S poudarkom na sankcijah in možnih zlorabah sistema bi najverjetneje le okrepili splošni občutek negotovosti oseb, ki potrebujejo zaščito, pa tudi državljanov EU. Obema stranema bi morali poslati pozitivno sporočilo, da se lahko državljani tretjih držav, ki se niso nujno odločili priti v EU, hitro vključijo v družbo, kjer sta zaščita in varnost enakovredna – prav to pa želi poročevalka doseči s svojimi predlogi sprememb.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti pripravljavca mnenja. Poročevalka je pri pripravi osnutka mnenja prejela prispevek od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

Organizacija Save the Children

Evropski svet za begunce in izgnance (ECRE)

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce

Meijersov odbor

EUROCITIES, mreža velikih evropskih mest

ILGA Evropa

Skupina za politiko priseljevanja

Jezuitska služba za begunce – Evropa

Ajda Mihelčič, Bruselj


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (8.5.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

(COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD))

Pripravljavec mnenja: Brando Benifei

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema je oblikovati bolj trajnostno, pravičnejšo in celovitejšo migracijsko politiko EU, osnovano na načelih poštene delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami.

Da bi se lahko učinkovito odzivali na begunsko krizo, je ne glede na zakonodajna in politična prizadevanja na evropski ravni in ravni držav članic v zadnjih letih še vedno treba obravnavati več vidikov, povezanih z dobrim delovanjem azilnega sistema. Zlasti ostajajo razlike pri pravilih in merilih za dodelitev statusa begunca in subsidiarne zaščite; pri stopnjah ugodno rešenih prošenj za azil v državah članicah in pri sklopu pravic in obveznosti upravičencev. Komisija predlaga, da se prejšnja prenovljena direktiva o pogojih razveljavi z uredbo in tako poveča potencial harmonizacije novih skupnih evropskih instrumentov. Pripravljavec mnenja meni, da je nujno, da reforme s tega področja dosežejo vsesplošni cilj, izboljšanje trenutnih razmer, kar bi moralo pomeniti korak naprej v smeri učinkovitih pravic, zagotovljenih osebam, ki potrebujejo zaščito, in ne zgolj funkcionalno upravno reorganizacijo ali racionalizacijo pravil, praks in postopkov.

Tako je možnost vključevanja v družbo in na trg dela za upravičence do mednarodne zaščite ključna.

Zato pripravljavec v osnutku mnenja predlaga spremembe, katerih cilj je zagotoviti, da zakonodaja EU omogoči čim boljši izkoristek potenciala možnosti vključevanja. V prvi vrsti to pomeni uskladitev pravic, priznanih beguncem po eni strani in upravičencem do subsidiarne zaščite po drugi, kot že velja v nekaterih državah članicah, saj to razlikovanje velikokrat temelji na sporni domnevi, da je potrebna zaščita bolj začasna. To v praksi ustvarja nepotrebno upravno zapletenost in hkrati tveganje za neposredno ogrožanje možnosti za vključevanje, na primer zaradi prekratkega trajanja dovoljenj za prebivanje ali delovnih dovoljenj, saj je to pogosto neločljivo povezano, ali s povezovanjem podaljšanja dovoljenja za prebivanje s pregledom statusa zaščite, kar se zdi tudi drago in nepotrebno. Iz podobnih razlogov pripravljavec mnenja predlaga, da se iz besedila črta možnost, da države članice omejijo socialno pomoč upravičencem do subsidiarne zaščite na osnovne ugodnosti.

Komisija dovoljuje državam članicam, da udeležbo v ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, za upravičence do zaščite določijo kot obvezno, da olajšajo njihovo vključevanje v družbo. Čeprav je to mogoče sprejeti kot dragoceno orodje, s katerim lahko kratkoročne izzive vključevanja spremenimo v priložnost za celotno družbo, je treba podrobno opredeliti, da morajo biti taki ukrepi brezplačni, na voljo in lahko dostopni in vedno upoštevati pravice in vrednote upravičenca do zaščite. Treba je tudi zagotoviti, da neudeležba ali delna udeležba v teh ukrepih nikoli ne ogroža statusa zaščite osebe, saj bi to pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava o beguncih.

Pripravljavec mnenja se ne strinja s kaznovalnim pristopom, ki ga je Komisija izbrala za urejanje sekundarnih gibanj, po drugi strani pa meni, da je primernejši sistem morebitnih spodbud, da zadevne osebe ostanejo v državi, ki jim je priznala zaščito.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.

(1)  nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31(prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom spodbujanja upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala zaščito, in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.

__________________

__________________

31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil.

(3)  Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja in dejstvo, da se makroekonomske razmere in razmere na trgu dela v državah članicah bistveno razlikujejo, ogrožajo cilj zagotovitve standardiziranih pogojev za sprejem vseh prosilcev ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo.

Predlog spremembe   3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane.

(5)  Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, zlasti pri različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane.

Predlog spremembe   4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Uredba je zato potrebna, da se zagotovita doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti.

(6)  Uredba je zato potrebna, da se zagotovita hitra in bolj dosledna raven harmonizacije po vsej Uniji ter višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba.

(8)  Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami in doseči visoke standarde zaščite v vsej Uniji.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja.

(10)  Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite.

Predlog spremembe   7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati.

(11)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, Evropsko socialno listino iz leta 1961, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948, Ženevsko konvencijo o statusu begunca iz leta 1951 in njenega dodatnega protokola iz leta 1967. Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, uživanjem socialnih pravic, vključno s socialno varnostjo in socialno pomočjo, ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer.

(13)  Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz te uredbe, zlasti v zvezi s spodbujanjem dolgoročnega vključevanja upravičencev do mednarodne zaščite in za zagotavljanje podpore tistim državam članicam, ki se soočajo z izzivi v svojem azilnem sistemu, zlasti zaradi svojih socialnih, geografskih ali demografskih razmer. Zato bi bilo treba nameniti ustrezna sredstva lokalnim in regionalnim organom, mednarodnim organizacijam in organizacijam civilne družbe, vključno z možnostjo, da imajo lokalni in regionalni organi bolj neposreden in učinkovit dostop do Sklada za azil, migracije in vključevanje in drugih skladov za ukrepanje, ki spadajo neposredno pod njihovo odgovornost.

Predlog spremembe   9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

(15)  Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, mladoletnikovo kulturno poreklo in jezikovno znanje, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami.

(29)  V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. Poleg tega pristojni nacionalni organi ne bi smeli meniti, da izjava prosilca ni verodostojna samo zato, ker se prosilec pri prvotnem opisu podrobnosti preganjanja ni skliceval na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti.

Predlog spremembe   11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine.

(34)  Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju obstoja samovoljnega nasilja, bi lahko vključevali zunanjo agresijo, okupacijo, tujo nadvlado, notranje konflikte, grobe kršitve človekovih pravic ali dogodke, ki hudo motijo javni mir v državi izvora ali v delu te države;

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

(37)  Dovoljenje za prebivanje in potne listine, izdani upravičencem do mednarodne zaščite po začetku veljavnosti te uredbe, bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.

  Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, lahko organi za presojo pregledajo priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.

_________________

_________________

37 COM(2016)0271.

37 COM(2016)0271.

Predlog spremembe   14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

(41)  Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali zdravstveni razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Predlog spremembe   15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41.

(43)  Da ne bi spodbujali sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi morala upravičence do mednarodne zaščite, za katere se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41.

_________________

_________________

41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba].

41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba].

Predlog spremembe   16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

črtano

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

(47)  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je lahko za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

Predlog spremembe   18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo.

(48)  Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.

(49)  Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic in ukrepov v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževanja in izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo, poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost.

(50)  Glede socialne varnosti bi bilo treba uporabiti enako obravnavanje in načelo nediskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice.

Predlog spremembe   21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

(51)  Zlasti za preprečevanje socialnih stisk in za lažje vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite in subsidiarne zaščite je poleg tega primerno, da se jim brez diskriminacije zagotovi socialna in pravna pomoč.

Predlog spremembe   22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim zdravstvenim varstvom.

(52)  Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim, spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom.

Predlog spremembe   23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(52a)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali imeti tudi dostop do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, vključno z informacijami in svetovalnimi storitvami, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno.

(53)  Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, bi morali imeti upravičenci do mednarodne zaščite brezplačen in učinkovit dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, na razpolago in brezplačni. Udeležba v omenjenih ukrepih ne bi smela nikoli posegati v pravice in obveznosti, določene v tej uredbi, ter ne bi smela nikoli biti razlog za pregled, preklic, odpravo, zavrnitev ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite. Sankcije za neudeležbo na obveznih ukrepi za integracijo, ki jih določijo države članice v nacionalnem pravu, morajo biti vedno sorazmerne.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu.

črtano

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri prvem in drugem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano upravičencu do subsidiarne zaščite.

črtano

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

3.  V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, lahko države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

Predlog spremembe   28

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pri uporabi določb iz tega poglavja se upošteva poseben položaj oseb s posebnimi potrebami, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, pod pogojem, da se z individualno oceno njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe.

4.  Pri uporabi določb iz tega poglavja se upošteva poseben položaj oseb s posebnimi potrebami, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, pod pogojem, da se z individualno oceno njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe.

Predlog spremembe   29

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organi upravičencem do mednarodne zaščite zagotovijo informacije o pravicah in obveznostih, povezanih s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite, čim prej po tem, ko je bil status priznan. Navedene informacije se zagotovijo v jeziku, ki ga upravičenec lahko razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume in se v njih izrecno navede posledice neizpolnjevanja obveznosti iz člena 28 glede gibanja znotraj Unije.

Pristojni organi upravičencem do mednarodne zaščite zagotovijo informacije o pravicah in obveznostih, povezanih s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite, čim prej po tem, ko je bil status priznan. Navedene informacije se zagotovijo pisno v jeziku, ki ga upravičenec lahko razume, in se v njih izrecno navede posledice neizpolnjevanja obveznosti iz člena 29 glede gibanja znotraj Unije.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje tri leta in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja treh let.

(a)  Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje eno leto in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja dveh let.

(b)  Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

Predlog spremembe   32

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite uživajo svobodo gibanja znotraj ozemlja države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, vključno s pravico, da si izberejo svoj kraj prebivališča na navedenem ozemlju pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot veljajo za druge državljane tretjih držav v primerljivem položaju, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite uživajo svobodo gibanja znotraj ozemlja države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, vključno s pravico, da si izberejo svoj kraj prebivališča na navedenem ozemlju pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot veljajo za druge državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu;

(a)  delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami, družinskim dopustom ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;

(b)  svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno s pravicami in ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu;

(c)  izobraževanje in priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu;

Predlog spremembe   36

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  svetovalne storitve, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

(d)  svetovalne storitve in storitve spremljanja, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

Predlog spremembe   37

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pristojni organi po potrebi olajšajo popoln dostop do dejavnosti iz odstavka (2)(c) in (d).

3.  Pristojni organi olajšajo popoln dostop do dejavnosti iz odstavka (2)(c) in (d).

Predlog spremembe   38

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Odrasli, ki jim je priznana mednarodna zaščita, imajo dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani tretjih držav v primerljivem položaju, ki tam zakonito prebivajo.

2.  Odrasli, ki jim je priznana mednarodna zaščita, imajo dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja, ki so brezplačni, na voljo in lahko dostopni.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za upravičence do statusa subsidiarne zaščite lahko države članice socialno pomoč omejijo na osnovne ugodnosti.

črtano

Predlog spremembe   41

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovijo ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane države članice, ki jim je priznala zaščito.

2.  Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovi ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane države članice, ki jim je priznala zaščito.

Predlog spremembe   42

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Čim prej po priznanju mednarodne zaščite in najpozneje v petih delovnih dneh, kot določa člen 22(1) Uredbe EU št. xxx/xxx [uredba o postopkih], pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zastopanja mladoletnikov brez spremstva s strani zakonitega skrbnika ali po potrebi s strani organizacije, zadolžene za varstvo in blaginjo mladoletnikov, ali s katerim koli drugim primernim zastopanjem, vključno s tistim, ki temelji na zakonodaji ali odločbi sodišča.

Čim prej in najpozneje v petih dneh, kot določa člen 22(1) Uredbe EU št. xxx/xxx [uredba o postopkih], pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zastopanja mladoletnikov brez spremstva s strani zakonitega skrbnika ali po potrebi s strani organizacije, zadolžene za varstvo in blaginjo mladoletnikov, ali s katerim koli drugim primernim zastopanjem, vključno s tistim, ki temelji na zakonodaji ali odločbi sodišča.

Predlog spremembe   43

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  drugih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike.

črtano

Predlog spremembe   44

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar je mogoče, se bratje in sestre ne ločujejo, pri čemer se upošteva korist zadevnega mladoletnika in zlasti njegova starost ter stopnja zrelosti. Spremembe prebivališča mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero.

4.  Kadar je mogoče, se bratje in sestre ne ločujejo, pri čemer se upošteva korist zadevnega mladoletnika in zlasti njegova starost ter stopnja zrelosti. Spremembe prebivališča mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero in izogiba se njihovemu upravnemu pridržanju.

Predlog spremembe   45

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo dostop do nastanitve pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za državljane tretjih držav v primerljivem položaju, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo dostop do nastanitve pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za državljane.

Predlog spremembe   46

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Nacionalne prakse razpršitve upravičencev do mednarodne zaščite se izvajajo kolikor je mogoče brez diskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in zagotavljajo enake možnosti glede dostopa do nastanitve.

2.  Nacionalne prakse razpršitve upravičencev do mednarodne zaščite se izvajajo brez diskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in zagotavljajo enake možnosti glede dostopa do nastanitve.

Predlog spremembe   47

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti jezikovnih tečajev, programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe.

1.  Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti jezikovnih tečajev, programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, ki so brezplačni in lahko dostopni ter upoštevajo njihove posebne potrebe.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno.

2.  Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja brezplačni in lahko dostopni ter upoštevajo posebne potrebe upravičencev do mednarodne zaščite. Udeležba v ukrepih vključevanja ne bi smela posegati v pravice in obveznosti, določene v tej uredbi, ter ne bi smela biti razlog za pregled, preklic, odpravo, zavrnitev ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite ter pravic in obveznosti, ki so povezane z njima.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter sprememba Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

Referenčni dokumenti

COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

12.9.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Brando Benifei

9.9.2016

Obravnava v odboru

22.3.2017

 

 

 

Datum sprejetja

3.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

7

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Rosa D’Amato, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Petra Kammerevert

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41

+

ALDE

EPP

Green/EFA

GUE/NGL

S&D

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber

Georges Bach, Heinz K. Becker, Danuta Jazłowiecka, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc

Jean Lambert, Tamás Meszerics, Tatjana Ždanoka

Lynn Boylan, Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Kostadinka Kuneva, Paloma López Bermejo

Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Petra Kammerevert, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Maria João Rodrigues, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

7

-

ECR

ENF

NI

Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská

Mara Bizzotto

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

4

0

EFDD

ENL

EPP

Laura Agea

Mireille D'Ornano, Dominique Martin

Ádám Kósa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

Referenčni dokumenti

COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD)

Datum predložitve EP

13.7.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

12.9.2016

 

 

 

Committees asked for opinions

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

12.9.2016

EMPL

12.9.2016

JURI

12.9.2016

 

Not delivering opinions

       Datum sklepa

AFET

26.1.2017

JURI

5.9.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Tanja Fajon

31.8.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

31.8.2016

9.3.2017

25.4.2017

15.6.2017

Datum sprejetja

15.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

13

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Gerard Batten, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Nathalie Griesbeck, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Barbara Matera, Roberta Metsola, Louis Michel, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, József Nagy, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Vilija Blinkevičiūtė, Carlos Coelho, Ignazio Corrao, Maria Grapini, Anna Hedh, Andrejs Mamikins, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Emilian Pavel, Salvatore Domenico Pogliese, John Procter, Emil Radev, Barbara Spinelli

Datum predložitve

28.6.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

40

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in 't Veld, Louis Michel, Maite Pagazaurtundúa Ruiz

EFDD

Ignazio Corrao, Laura Ferrara

GUE/NGL

Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Michał Boni, Carlos Coelho, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Brice Hortefeux, Barbara Matera, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, József Nagy, Salvatore Domenico Pogliese

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Maria Grapini, Anna Hedh, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Emilian Pavel, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Judith Sargentini, Bodil Valero

13

-

ECR

Branislav Škripek, Helga Stevens

EFDD

Gerard Batten, Beatrix von Storch, Kristina Winberg

ENL

Lorenzo Fontana, Harald Vilimsky, Auke Zijlstra

PPE

Heinz K. Becker, Monika Hohlmeier, Barbara Kudrycka, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský

4

0

ECR

Daniel Dalton, John Procter

GUE/NGL

Malin Björk

PPE

Emil Radev

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 13. julij 2017Pravno obvestilo