POROČILO Priporočilo Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Novo Zelandijo

19.10.2017 - (2017/2193(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Daniel Caspary

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Priporočilo Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Novo Zelandijo

(2017/2193(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo 29. oktobra 2015 podali predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ter predsednik vlade Nove Zelandije John Key,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Nove Zelandije o odnosih in sodelovanju z dne 21. septembra 2007 ter partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju, ki sta ga EU in Nova Zelandija podpisali 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju trgovinskega svežnja Komisije, objavljenega 14. septembra 2017, v katerem se je Komisija zavezala, da bodo vsi prihodnji pogajalski mandati na področju trgovine javni,

–  ob upoštevanju sporazuma med EU in Novo Zelandijo o sodelovanju in vzajemni upravni podpori pri carinskih zadevah, podpisanega 3. julija 2017,

–  ob upoštevanju drugih dvostranskih sporazumov med EU in Novo Zelandijo, zlasti sporazuma o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, in sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo[1] in zakonodajne resolucije z dne 12. septembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o spremembi Sporazuma o vzajemnem priznavanju[2],

–  ob upoštevanju sporočila po srečanju voditeljev držav in vlad skupine G20, ki je potekalo 15. in 16. novembra 2014 v Brisbanu;

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Van Rompuya, predsednika Barrosa in predsednika vlade Keyja z dne 25. marca 2014 o poglobitvi partnerstva med Novo Zelandijo in Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o pristojnosti Unije za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem[3],

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. novembra 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU,

–  ob upoštevanju osnutka poročila Odbora Parlamenta za mednarodno trgovino o digitalni trgovinski strategiji (2017/2065(INI)),

–  ob upoštevanju členov 207(3) in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 108(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0312/2017),

A.  ker EU in Nova Zelandija sodelujeta pri obravnavi skupnih izzivov na številnih področjih ter se udeležujeta vrste mednarodnih forumov, tudi v zvezi z vprašanji trgovinske politike v večstranskem okolju;

B.  ker je bila EU v letu 2015 na področju blagovne menjave druga največja partnerica Nove Zelandije, takoj za Avstralijo, saj je blagovna menjava med njima znašala 8,1 milijarde EUR, trgovina s storitvami pa 4,3 milijarde EUR;

C.  ker je delež tujih neposrednih naložb EU v Novi Zelandiji leta 2015 znašal skoraj 10 milijard EUR;

D.  ker je Nova Zelandija podpisnica sporazuma o vladnih naročilih;

E.  ker je EU 30. julija 2014 zaključila pogajanja o partnerskem sporazumu o odnosih in sodelovanju med EU in Novo Zelandijo;

F.  ker so evropski kmetijski sektor in nekateri kmetijski proizvodi, kot so goveje, telečje in ovčje meso, mlečni izdelki, žitarice in sladkor, vključno s posebnim sladkorjem, v teh pogajanjih še posebej občutljiva vprašanja;

G.  ker je Nova Zelandija največji svetovni izvoznik masla, drugi največji izvoznik mleka v prahu ter pomemben akter na svetovnem izvoznem trgu drugih mlečnih izdelkov, pa tudi govejega, telečjega in ovčjega mesa;

H.  ker EU in Nova Zelandija sodelujeta v mnogostranskih pogajanjih o nadaljnji sprostitvi trgovine z zelenim blagom (sporazum o okoljskem blagu) in o trgovini s storitvami (sporazum o trgovini s storitvami);

I.  ker EU priznava ustreznost varstva osebnih podatkov na Novi Zelandiji;

J.  ker je Nova Zelandija sodelovala v zaključenih pogajanjih o čezpacifiškem partnerstvu, katerega prihodnost ostaja negotova, in sodeluje tudi v potekajočih pogajanjih o celovitem regionalnem gospodarskem partnerstvu v vzhodni Aziji, ki zajema njene najpomembnejše trgovinske partnerice; ker Nova Zelandija od leta 2008 izvaja sporazum o prosti trgovini s Kitajsko;

K.  ker je Nova Zelandija v okviru čezpacifiškega partnerstva sprejela pomembne zaveze, da bo z izboljšanjem ukrepov ohranitve spodbujala dolgoročno ohranitev nekaterih vrst in se spoprijela z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, in opredelila tudi zahteve za učinkovito izvrševanje okoljske zaščite in okrepljeno regionalno sodelovanje; ker bi morale biti te zaveze merilo za določbe prostotrgovinskega sporazuma med EU in Novo Zelandijo;

L.  ker je Nova Zelandija med najstarejšimi in najtesnejšimi partnericami EU, ima enake vrednote ter je zavezana povečevanju blaginje in varnosti znotraj svetovnega sistema, temelječega na pravilih;

M.  ker je Nova Zelandija ratificirala in začela izvajati glavne mednarodne pakte o človekovih, socialnih in delavskih pravicah, pa tudi o varstvu okolja, in ker v celoti spoštuje načela pravne države;

N.  ker je Nova Zelandija ena od zgolj šestih članic STO, ki še nimajo preferenčnega dostopa do trga EU oziroma s katerimi ne potekajo pogajanja o njem;

O.  ker se je začela po skupni izjavi z dne 29. oktobra 2015 izvajati predhodna študija, da bi preučili izvedljivost in ambicije za začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo; ker se je predhodna študija zaključila;

P.  ker bo moral Parlament odločati o tem, ali bo odobril morebitni sporazum o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo;

Strateške, politične in gospodarske okoliščine

1.  poudarja pomen poglobitve odnosov med EU in azijsko-pacifiško regijo, med drugim za to, da bi spodbudili gospodarsko rast v Evropi, in opozarja, da se to dejstvo upošteva v trgovinski politiki EU; priznava, da je Nova Zelandija osrednji del te strategije ter da bi bilo mogoče z razširitvijo in poglobitvijo trgovinskih odnosov uresničiti zadani cilj;

2.  želi pohvaliti Novo Zelandijo za odločno in vztrajno zavezanost večstranskemu trgovinskemu programu;

3.  meni, da je mogoče polni potencial strategij Unije za dvostransko in regionalno sodelovanje uresničiti samo z upoštevanjem trgovine, temelječe na pravilih in vrednotah, in je sklenitev visokokakovostnega, ambicioznega, uravnoteženega in pravičnega sporazuma o prosti trgovini z Novo Zelandijo v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi, pri čemer se v nobenem primeru ne smejo ogroziti ambicije o večstranskem doseganju napredka ali izvajanje že sklenjenih večstranskih ali dvostranskih sporazumov, bistven del teh strategij; meni, da je lahko poglobitev dvostranskega sodelovanja temelj tesnejšega večstranskega in mnogostranskega sodelovanja;

4.  meni, da so pogajanja o sodobnem, poglobljenem, ambicioznem, uravnoteženem, pravičnem in celovitem sporazumu o prosti trgovini primeren način za poglobitev dvostranskega partnerstva in dodatno okrepitev obstoječih, že uveljavljenih odnosov na področju dvostranske trgovine in naložb; meni, da bi lahko ta pogajanja glede na izjemno razvito gospodarstvo in regulativno okolje Nove Zelandije služila kot zgled za novo generacijo sporazumov o prosti trgovini, pri čemer poudarja, kako pomembno je še povečati ambicije in premikati mejnike na področju sodobnih sporazumov o prosti trgovini;

5.  poudarja, da sta EU in Nova Zelandija med vodilnimi na svetu na področju trajnostnih okoljskih politik in da imata v zvezi s tem priložnost opraviti pogajanja in uveljaviti zelo ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju;

6.  opozarja na tveganje, da bi sporazum povzročil hudo neravnovesje na področju kmetijstva v škodo EU in na poskuse, da bi kmetijstvo uporabili kot sredstvo za povečanje dostopa industrijskih proizvodov in storitev na novozelandski trg;

Predhodna študija

7.  ugotavlja, da je bila 7. marca 2017 v obojestransko zadovoljstvo Komisije in Nove Zelandije zaključena predhodna študija EU-Nova Zelandija;

8.  pozdravlja, da je Komisija pravočasno pripravila in objavila oceno učinka, da bo mogoče temeljito ovrednotiti morebitne prednosti in slabosti poglabljanja trgovinskih in naložbenih odnosov med EU in Novo Zelandijo v korist prebivalstva in podjetij na obeh straneh, tudi v najbolj oddaljenih regijah in čezmorskih državah in ozemljih, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti socialnim in okoljskim učinkom, tudi na trg dela EU, ter predvideti in upoštevati posledice, ki bi jih utegnil imeti brexit za trgovinske in naložbene tokove iz Nove Zelandije v EU, zlasti pri pripravi izmenjave ponudb in izračunavanju kvot;

Pogajalski mandat

9.  poziva Svet, naj Komisijo pooblasti za začetek pogajanj o sporazumu o trgovini in naložbah z Novo Zelandijo na podlagi rezultatov predhodne študije, priporočil iz te resolucije, ocene učinka ter jasnih ciljev;

10.  poziva Svet, naj pri odločitvi o sprejetju pogajalskih smernic v celoti spoštuje razdelitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami, kakor izhaja iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017;

11.  poziva Komisijo in Svet, naj čim prej predložita predlog o splošni prihodnji strukturi trgovinskih sporazumov, pri tem pa upoštevata mnenje Sodišča EU št. 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem, prav tako pa jasno razlikujeta med sporazumom o trgovini in liberalizaciji neposrednih tujih naložb, ki vsebuje zgolj vprašanja, za katera je pristojna izključno EU, ter morebitnim drugim sporazumom, v katerem se obravnavajo vprašanja, ki sodijo med deljene pristojnosti; poudarja, da je takšno razlikovanje pomembno za proces ratifikacije v parlamentih in da se z njim ne namerava zaobiti nacionalnih demokratičnih procesov, temveč gre za vprašanje demokratičnega prenosa pristojnosti na podlagi evropskih pogodb; poziva Parlament, naj tesno sodeluje v vseh fazah vseh potekajočih in prihodnjih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta razdelitev pristojnosti med EU in državami članicami, prva pri predložitvi dokončnih sporazumov v podpis in sklenitev, slednji pa pri odločanju o podpisu in sklenitvi;

13.  poziva Komisijo, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno, ne spodkopava pogajalskega stališča Unije ter s stalnim dialogom s socialnimi partnerji in civilno družbo zagotavlja vsaj raven preglednosti in javnih posvetovanj, kakor je veljala pri pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe z ZDA, prav tako pa naj v celoti upošteva primere najboljše prakse iz drugih pogajanj; pozdravlja pobudo Komisije, da se objavijo vsa priporočila za pogajalske smernice v zvezi s trgovinskimi sporazumi, in meni, da je to pozitiven prvi korak v pravo smer; poziva Svet, naj sledi temu zgledu in takoj po sprejetju objavi pogajalske smernice;

14.  poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini izboljšati tržni dostop in poenostaviti trgovino na kraju samem, ustvariti dostojna delovna mesta, zagotoviti enakost spolov v korist državljanov na obeh straneh, spodbuditi trajnostni razvoj, ohraniti standarde EU, varovati storitve splošnega pomena ter spoštovati demokratične postopke, obenem pa povečati priložnosti za izvoz iz EU;

15.  poudarja, da mora ambiciozen sporazum smiselno obravnavati naložbe, trgovino z blagom in storitvami (pri tem se opirati na nedavna priporočila Evropskega parlamenta o ohranitvi političnega manevrskega prostora in občutljivih sektorjih), carinske in trgovinske izboljšave, digitalizacijo, e-poslovanje in varstvo podatkov, tehnološke raziskave in podporo inovacijam, javna naročila, energetiko, državna podjetja, konkurenco, trajnostni razvoj, regulativna vprašanja, kot so izjemno kakovostni sanitarni in fitosanitarni standardi in druge norme za kmetijske in živilske proizvode, ki ne ogrožajo visokih standardov EU, robustne in izvršljive zaveze glede delavskih in okoljskih standardov, pa tudi boj proti izogibanju davkom in korupciji, ki mora ostati pod izključno pristojnostjo Unije, pri čemer je treba vselej upoštevati potrebe mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

16.  poziva Svet, naj izrecno prizna obveznosti druge strani do domorodnih ljudstev;

17.  poudarja, da ima EU vodilno vlogo na svetu glede spodbujanja politike o dobrobiti živali, in glede na to, da bo sporazum o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo vplival na milijone vzrejnih živali, mora Komisija zagotoviti, da bodo strani sprejele trdne zaveze glede izboljšanja dobrobiti in zaščite vzrejnih živali;

18.  poudarja, da ima nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami znatne okoljske, gospodarske in družbene posledice in da mora ambiciozen sporazum spodbujati ohranitev vseh prostoživečih vrst in njihovih habitatov ter se odločno boriti proti nezakonitemu prisvajanju prostoživečih vrst, trgovini z njimi ter njihovemu pretovarjanju;

19.  poudarja, da lahko neustrezno upravljanje ribištva ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov občutno negativno vplivata na trgovino, razvoj in okolje, in da morata podpisnici sprejeti smiselne zaveze za zaščito morskih psov, raž, želv in morskih sesalcev, prav tako pa preprečiti čezmerni ribolov, presežne zmogljivosti ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

20.  poudarja, da je treba, če želimo, da bo sporazum o prosti trgovini gospodarstvu EU dejansko prinesel koristi, v pogajalske smernice vključiti naslednje vidike:

a)  liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter dejanske možnosti za vzajemni dostop obeh strani do trgov blaga in storitev z odpravo odvečnih regulativnih ovir, pri čemer sporazum podpisnicama z nobenega vidika ne sme preprečevati, da bi določali sorazmerne predpise in uresničevali upravičene politične cilje; sporazum podpisnicama (i) ne sme preprečevati, da bi opredelili, urejali, zagotavljali in podpirali storitve v splošnem interesu, ter mora vsebovati posebne določbe o tem vprašanju; (ii) vlad ne sme zavezovati k privatizaciji storitev ali jim preprečevati, da bi povečale obseg storitev, ki jih ponujajo javnosti; (iii) vladam ne sme preprečevati, da bi vrnile pod javni nadzor storitve, ki so jih vlade poprej privatizirale, na primer oskrba z vodo, izobraževanje, zdravstvene in socialne storitve, zmanjšale visoke zdravstvene, prehranske, potrošniške, okoljske, delovne in varnostne standarde v EU ali omejile javna sredstva za umetnost in kulturo, izobraževanje ter zdravstvene in socialne storitve, kakor je veljalo v prejšnjih trgovinskih sporazumih; zaveze bi bilo treba sprejeti na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS); v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti standarde, ki veljajo za evropske proizvajalce;

b)   v kolikor lahko sporazum vključuje poglavje o nacionalnih predpisih, pogajalci ne smejo vključiti preizkusov nujnosti;

c)  zaveze o protidampinških in izravnalnih ukrepih, ki presegajo pravila STO na tem področju, ter morebitna izključitev njihove uporabe na področjih, na katerih so prisotni zadostni skupni standardi glede konkurence in sodelovanja;

d)  zmanjšanje nepotrebnih netarifnih ovir ter prostovoljna krepitev in širitev dialogov o regulativnem sodelovanju, kadar je to izvedljivo in vzajemno koristno, ne da bi se pri tem omejila zmožnost vsake strani glede izvajanja regulativnih, zakonodajnih in političnih dejavnosti, glede na to, da mora regulativno sodelovanje koristiti upravljanju svetovnega gospodarstva prek okrepljenega zbliževanja in sodelovanja na področju mednarodnih standardov in regulativnega usklajevanja, na primer s sprejetjem in izvajanjem standardov Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE), pri tem pa zagotavljati najvišjo raven varstva potrošnikov (npr. varnost hrane) in okolja (npr. zdravje in dobrobit živali, zdravje rastlin) ter socialnega varstva in zaščite delavcev;

e)  znatne koncesije glede javnega naročanja na vseh vladnih ravneh, vključno z državnimi podjetji in podjetij s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki zagotavljajo dostop do trga za evropska podjetja v strateških sektorjih in enako raven odprtosti, kot je prisotna na trgu javnih naročil EU, glede na to, da so lahko poenostavljeni postopki in preglednost za ponudnike, tudi tiste iz tretjih držav, učinkovita orodja za preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v javni upravi, poleg tega pa lahko zagotovijo stroškovno učinkovitost za davkoplačevalce v smislu kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti in odgovornosti; jamstva, da se bodo pri oddaji javnih naročil uporabljala ekološka in socialna merila;

f)  posebno poglavje, v katerem bi se upoštevale potrebe in interesi mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij na področju poenostavljanja dostopa do trga, med drugim tudi v zvezi z večjo združljivostjo tehničnih standardov in racionalizacijo carinskih postopkov, da bi ustvarili konkretne poslovne priložnosti ter spodbujali internacionalizacijo;

g)  v zvezi z mnenjem Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini s Singapurjem, da trgovina in trajnostni razvoj sodita med izključne pristojnosti EU in da je trajnostni razvoj sestavni del skupne trgovinske politike EU, je čvrsto in ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju nepogrešljiv del vsakega morebitnega sporazuma; določbe o učinkovitih orodjih za dialog, spremljanje in sodelovanje, vključno z zavezujočimi in izvršljivimi določbami, za katere se bodo uporabljali primerni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov in med drugimi metodami za izvršbo upoštevajo mehanizem, temelječ na sankcijah, ob omogočanju primernega sodelovanja socialnim partnerjem in civilni družbi, pa tudi tesnim sodelovanjem s strokovnjaki iz ustreznih večstranskih organizacij; določbe v poglavju, ki bodo zajemale delovne in okoljske vidike trgovine in pomembnost trajnostnega razvoja v trgovinskem in naložbenem kontekstu, vključno z določbami, ki bodo spodbujale upoštevanje in učinkovito izvajanje mednarodno dogovorjenih načel in pravil, kot so temeljni delovni standardi, štiri prednostne konvencije MOD o upravljanju in večstranski okoljski sporazumi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na podnebne spremembe;

h)  zahteva, da morata podpisnici spodbujati družbeno odgovornost gospodarskih družb, tudi v zvezi z mednarodno priznanimi instrumenti, ter upoštevanje sektorskih smernic OECD in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

i)  celovite določbe o liberalizaciji naložb v okviru pristojnosti Unije, pri čemer se upoštevajo nedavni politični dogodki, na primer mnenje Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem z dne 16. maja 2017;

j)  odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in varstvo pravic intelektualne lastnine, tudi geografskih označb za vina in žgane pijače ter druge kmetijske proizvode in živila; poenostavljene carinske postopke ter preprosta in prožna pravila o izvoru, ki bodo primerna za zapleten svet globalnih vrednostnih verig, tudi v smislu povečanja preglednosti in odgovornosti v teh verigah ter uporabe večstranskih pravil o izvoru, kadar bo to mogoče, ali pravil o izvoru, ki ne bodo pomenila bremena, v drugih primerih, na primer „sprememba tarifne podštevilke“;

k)  uravnotežen in ambiciozen izid v poglavjih o kmetijstvu in ribištvu, ki lahko spodbudi konkurenčnost in koristi tako potrošnikom kot proizvajalcem, če ustrezno upošteva interese vseh evropskih proizvajalcev in potrošnikov, ob upoštevanju številnih občutljivih kmetijskih proizvodov, ki bi jih bilo treba primerno obravnavati, na primer s tarifnimi kvotami ali določenimi ustreznimi prehodnimi obdobji, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati kumulativen učinek trgovinskih sporazumov na kmetijstvo in morebiti iz obsega pogajanj izključiti najobčutljivejše sektorje; vključitev uporabne, učinkovite, primerne in hitre dvostranske zaščitne klavzule, ki bo omogočala začasno opustitev preferencialov, če bo zaradi začetka veljavnosti trgovinskega sporazuma povečan uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil, hudo škodo občutljivim sektorjem;

l)  ambiciozne določbe, ki bodo omogočale delovanje digitalnega ekosistema v celoti in spodbujale čezmejne tokove podatkov, vključno z načeli, kot je poštena konkurenca, in ambicioznimi pravili za čezmejni prenos podatkov, ob popolnem upoštevanju veljavnih in prihodnjih pravil EU glede varstva podatkov in zasebnosti ter brez poseganja v ta pravila, glede na to, da so tokovi podatkov ključna gonilna sila ekonomije storitev in bistven element globalnih vrednostnih verig tradicionalnih proizvodnih podjetij, zato bi bilo treba v največji možni meri zajeziti neupravičene zahteve po lokalizaciji; varstvo podatkov in zasebnost nista trgovinska ovira, temveč temeljni pravici, navedeni v členu 39 PEU ter členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

(m)  specifične in nedvoumne določbe o obravnavi čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij, s čimer bi zagotovili, da se med pogajanji ustrezna pozornost nameni tudi njihovim posebnim interesom;

21.  poziva Komisijo, naj kot bistven element uravnoteženega sporazuma zagotovi zaščito v zvezi z označevanjem, sledljivostjo in pristnim izvorom kmetijskih proizvodov, da potrošniki ne bi dobivali napačnega ali zavajajočega vtisa;

22.  poudarja, da je treba v vseh sporazumih o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo upoštevati razliko v velikosti med evropskim enotnim trgom in novozelandskim trgom;

Vloga Parlamenta

23.  poudarja, da bi morala biti vloga Parlamenta po sprejetju mnenja Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem okrepljena v vseh fazah pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, in sicer od sprejetja mandata do končne sklenitve sporazuma; z veseljem pričakuje začetek pogajanj z Novo Zelandijo ter jim namerava pozorno slediti in prispevati k njihovemu uspešnemu izidu; opozarja Komisijo na njeno obveznost, da Parlament nemudoma in v celoti obvešča v vseh fazah pogajanj (pred krogi pogajanj in po njih); se zavezuje, da bo brez poseganja v pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec, preučil zakonodajna in regulativna vprašanja, ki bi lahko izhajala iz pogajanj in prihodnjega sporazuma; ponovno poudarja svojo temeljno odgovornost, in sicer zastopanje državljanov EU, in z veseljem pričakuje, da bo med pogajalskim procesom lahko omogočil vključujoče in odprte razprave;

24.  opozarja, da bo moral Parlament v skladu s PDEU odobriti prihodnji sporazum, zato bi bilo treba v vseh fazah ustrezno upoštevati njegova stališča; poziva Komisijo in Svet, naj pred začetkom uporabe zaprosita za odobritev Evropskega parlamenta, to prakso pa je treba vključiti tudi v medinstitucionalni sporazum;

25.  opozarja, da bo Parlament spremljal izvajanje prihodnjega sporazuma;

°

°  °

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nove Zelandije.

• [1]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0064.
• [2]  UL C 353 E, 3.12.2013, str. 210.
• [3]  ECLI:EU:C:2016:992.

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (3.10.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilu Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Novo Zelandijo
(2017/2193(INI))

Pripravljavec mnenja: James Nicholson

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je evropsko kmetijstvo, ko gre za novozelandske izdelke, predvsem živalskega izvora, v obrambnem položaju, zlasti v zvezi s proizvodnimi stroški, ki so med najnižjimi na svetu in so povezani z ekstenzivno prakso; meni, da so glede na velikost novozelandskega trga (4,5 milijonov potrošnikov) ofenzivni interesi EU omejeni na nišne izdelke in odpravo netarifnih ovir;

2.  meni, da je lahko ambiciozen, uravnotežen in celovit sporazum o prosti trgovini, ki v celoti spoštuje in varuje občutljive sektorje evropskega kmetijstva in spoštuje ter ohranja visoke standarde v zvezi s proizvodnjo, okoljem, varnostjo in dobrobitjo živali, ki so jih določili proizvajalci v EU, v skupno korist in bi utegnil prinesti priložnosti za evropske proizvajalce in okrepitev položaja EU kot ključnega akterja na svetovnem trgu;

3.  opozarja na občutljivo naravo nekaterih sektorjev evropskega kmetijstva, na primer mlečnega sektorja ter sektorjev ovčjega, telečjega, kozjega in govejega mesa ter jagnjetine, pa tudi vina, čebeljih pridelkov in sadja, ter svari, da bi neravnovesje v sporazumu o prosti trgovini na področju kmetijskega sektorja in njegovih občutljivih podsektorjev povzročilo škodo evropskim proizvajalcem, zlasti malim in srednjim kmetijam;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje in kot občutljive obravnava izdelke, pri katerih bi neposredna konkurenca kmetijske proizvajalce EU izpostavila pretiranim ali nevzdržnim pritiskom, na primer z uvedbo prehodnih obdobij ali ustreznih kvot ali tako, da ne bi sprejela zavez v zvezi z najobčutljivejšimi sektorji oziroma bi jih povsem izvzela; poziva Komisijo, naj upošteva sezonske cikle proizvodnje v Evropi, zlasti v sektorju jagnjetine in mlečnem sektorju;

5.  poziva k vključitvi učinkovitih dvostranskih zaščitnih ukrepov, da bi preprečili nenaden porast uvoza, ki bi močno oškodoval ali ogrozil evropske proizvajalce v občutljivih sektorjih;

6.  poudarja, da ima evropsko kmetijsko posebno vlogo pri ohranjanju strukture podeželskih skupnosti in zagotavljanju prehranske varnosti v Evropi, ter svari pred tveganjem, da bi sporazum povzročil resno neravnovesje v kmetijskem sektorju, ki bi škodilo Evropski uniji in modelu družinske kmetije, pa tudi pred skušnjavo, da bi kmetijstvo v pogajanjih uporabili kot adut v zameno za povečanje dostopa industrijskih proizvodov in storitev na novozelandski trg; zato poudarja, da mora biti v prihodnosti kmetijstvo eno od prvih poglavij v pogajanjih o tovrstnih sporazumih;

7.  poudarja, da imajo evropski proizvajalci številne aktualne in prihodne obveznosti, ki jih morajo izpolniti z vidika zmanjševanja posledic podnebnih sprememb, varstva okolja in ohranjanja visokih standardov dobrobiti živali, vse to pa spremlja še visoka raven upravnih obveznosti;

8.  poudarja, da so spoštovanje trajnostne kmetijske proizvodnje, previdnostno načelo, na katerem temeljijo predpisi EU o varnosti živil, pristop od vil do vilic, vzajemnost in dosledno ohranjanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov in postopkov o zdravju ljudi in živali ter varnosti hrane, kot jih določa zakonodaja EU, za evropsko kmetijstvo temeljna in neodtujljiva načela vseh pogajanj o sporazumih EU o prosti trgovini;

9.  poudarja, da je dobrobit živali za državljane EU izjemno pomembna, in opozarja, da je treba zagotoviti, da bodo standardi EU o dobrobiti živali obvarovani in da bodo vsi uvoženi proizvodi skladni z veljavno zakonodajo EU o varnosti živil, zdravju živali in rastlin ter standardi varstva potrošnikov in okoljskimi standardi;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bosta podpisnici odločno zavezali izboljšanju standardov zaščite in dobrobiti vzrejnih živali, in poudarja, da ne bi smela nobena določba iz sporazuma nobeni od strani preprečevati, da bi neodvisno urejala področje tako, da določi in doseže legitimne in višje politične cilje;

11.  poziva Komisijo, naj ohrani usklajen pogajalski pristop, ki se bo ujemal s tistim z vzporednih pogajanj z Avstralijo, hkrati pa bo upošteval razlike med trgoma;

12.  poudarja, kako pomembno je priznati sistem geografskih označb kot ključno komponento evropskih interesov, in spominja, da je treba v morebitni prihodnji sporazum z Novo Zelandijo vključiti dovolj obsežen in reprezentativen seznam proizvodov z geografskimi označbami, registriranimi v okviru sistema, ter zagotoviti njihovo pravno zaščito, tako v smislu interesa prednostne ofenzive kot temeljnega pogoja za sklenitev sporazuma;

13.  poziva Komisijo, naj kot bistven element uravnoteženega sporazuma zagotovi zaščito v zvezi z etiketiranjem, sledljivostjo in pristnim izvorom kmetijskih proizvodov, da potrošniki ne bi dobivali napačnega ali zavajajočega vtisa;

14.  ugotavlja, da novozelandski proizvajalci ne nosijo stroškov elektronskega identificiranja ovc, območij, občutljivih na nitrate, in upepeljevanja poginule živine, ter poziva, naj bo to jasno navedeno na etiketah;

15.  poudarja, da je treba v vseh sporazumih o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo upoštevati razliko v velikosti med enotnim evropskim trgom in novozelandskim trgom;

16.  želi spomniti, da ima Nova Zelandija zelo konkurenčen in izvozno usmerjen kmetijski sektor, ki je edinstven v svoji izpostavljenosti do mednarodnih trgov zaradi nizke ravni kmetijske podpore; zlasti ugotavlja, da prevladujejo mlečni sektor, sektorja ovčjega in kozjega mesa ter močno izvozno usmerjen in dominanten sektor sadja;

17.  meni, da je Nova Zelandija, ko gre za kmetijske proizvode, eden glavnih akterjev na svetovnem prizorišču in da je razvila močne sektorje na podlagi monopolističnih izvoznih podjetij; ugotavlja, da kmetijski in agroživilski proizvodi kot celota predstavljajo 60 % celotne blagovne trgovine države, pri čemer sektor mleka zajema 25,3 % celotnega izvoza, izvoz ovčjega mesa pa 45 % svetovne trgovine; ugotavlja, da je Nova Zelandija eden največjih izvoznikov ovčjega mesa, zlasti jagnjetine, ter največji izvoznik kivija na svetu;

18.  poudarja, da Nova Zelandija v Evropsko unijo izvaža predvsem kmetijske proizvode, uvaža pa zlasti proizvode predelovalnih dejavnosti, in ugotavlja, da še vedno nalaga razmeroma visoke tarife za številne predelane agroživilske proizvode (npr. sir, vino in žgane pijače) in da nekatere netarifne ovire, kot so ukrepi za zdravje rastlin, občutno ovirajo izvoz nekaterih proizvodov iz EU;

19.  poudarja, da je Nova Zelandija podpisnica sporazuma o čezpacifiškem partnerstvu, kar bi se moralo tudi upoštevati tudi v pogajalskem procesu;

20.  poudarja, da je več občutljivih evropskih kmetijskih sektorjev utrpelo posledice ruskega embarga, ki se izvaja, nihanja valute zaradi izida referenduma o izstopu Združenega kraljestva iz EU in kriz na trgih, ki so posledica močne nestanovitnosti cen; meni, da bi lahko nadaljnje odpiranje trga v teh sektorjih, zlasti glede na monopolistično strukturo nekaterih panog, predvsem novozelandskega mlečnega sektorja, povzročilo resne težave in uničujoče posledice za evropske proizvajalce; poudarja, da je treba pri končnem izidu ustrezno upoštevati interese vseh evropskih proizvajalcev;

21.  ugotavlja, da je Komisija objavila oceno morebitnega učinka sporazuma o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo, in jo poziva, naj natančneje analizira učinek tega sporazuma na posamezne sektorje in države članice, da bi bilo mogoče v celoti pretehtati morebitne prednosti in slabosti takšnega trgovinskega sporazuma za evropske proizvajalce, pa tudi morebitne posledice za odkupne cene v občutljivih sektorjih in za obveznosti iz pariškega podnebnega sporazuma;

22.  je seznanjen s prednostmi, ki so bile v sektorjih mlečnih izdelkov in ovčjega mesa odobrene Novi Zelandiji ob pristopu Združenega kraljestva k Evropski skupnosti, in poudarja, da je treba to dejstvo upoštevati v pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini;

23.  poudarja, da bodo vse morebitne prihodnje tarifne kvote, ki jih je mogoče v okviru sporazuma o prosti trgovini dodeliti Novi Zelandiji, veljale za manjši trg EU s 443 milijoni potrošnikov, to pa bo nedvomno vplivalo na gospodarski učinek teh kvot, predvsem v sektorjih, kot sta sektorja ovčjega mesa in mlečnih izdelkov, v katerih Združeno kraljestvo trenutno porablja oziroma uvaža precejšen delež; poziva Komisijo, naj v trgovinskih pogajanjih z Novo Zelandijo upošteva pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU, ki potekajo, in učinek izstopa na sektorja kmetijstva in hrane v EU;

24.  poudarja skupni učinek trgovinskih koncesij EU v kmetijstvu in ugotavlja, da je treba kmetijske koncesije, ponujene Novi Zelandiji, v celoti obravnavati v kontekstu dovoljenja za dostop na trg v okviru koncesij za dostop na trg, dodeljenih v sklopu Svetovne trgovinske organizacije ali kot del drugih tekočih ali zaključenih pogajanjih o prosti trgovini; v zvezi s tem poudarja, da študije Evropske komisije o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na sektor mlečnih izdelkov, kjer trgovinski primanjkljaj znaša 200 milijonov EUR, kažejo, da se bo ta povečal za dva do trikrat, odvisno od predpostavk v zvezi z liberalizacijo;

25.  poudarja, da se mora Komisija popolnoma pregledno, pravočasno in celovito posvetovati z vsemi deležniki v kmetijstvu o vseh vidikih pogajanj, in jo poziva, naj redno obvešča Odbor za kmetijstvo o razvoju dogodkov v zvezi s kmetijstvom.

26.  opozarja, da se v Evropski uniji jagnjeta lahko tržijo zgolj v starosti 6 ali 9 mesecev, medtem ko Nova Zelandija dovoljuje višjo starost, in sicer 12 mesecev; vztraja, da mora prihodnji sporazum določiti mejno starost 6 ali 9 mesecev za zakonito prodajo vse jagnjetine, ki ne izvira iz EU, na notranjem trgu EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	2.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 7 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Nuno Melo, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Franc Bogovič, Angélique Delahaye, Norbert Lins, Hannu Takkula, Tom Vandenkendelaere

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35	+
ALDE	Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Hannu Takkula
ECR	Richard Ashworth, Jørn Dohrmann, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson
ENF	Edouard Ferrand, Philippe Loiseau
NI	Diane Dodds
PPE	Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Nuno Melo, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski, Tom Vandenkendelaere
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Viorica Dăncilă, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

7	-
GUE/NGL	Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez
VERTS/ALE	José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

3	0
EFDD	John Stuart Agnew, Giulia Moi, Marco Zullo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	12.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 5 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Salvatore Cicu, Karoline Graswander-Hainz, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Patricia Lalonde, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Klaus Buchner, Nicola Danti, Edouard Ferrand, Seán Kelly, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Paul Rübig, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Pedro Silva Pereira, Jarosław Wałęsa

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

30	+
ALDE	Frédérique Ries, Hannu Takkula, Marietje Schaake, Patricia Lalonde
ECR	David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Jan Zahradil, Joachim Starbatty
EFDD	David Borrelli, Tiziana Beghin
PPE	Adam Szejnfeld, Fernando Ruas, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Iuliu Winkler, Jarosław Wałęsa, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Paul Rübig, Salvatore Cicu, Seán Kelly, Tokia Saïfi, Viviane Reding
S&D	Alessia Maria Mosca, Bernd Lange, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Jude Kirton-Darling, Karoline Graswander-Hainz, Nicola Danti, Pedro Silva Pereira

5	-
ENF	Edouard Ferrand, France Jamet, Matteo Salvini
GUE/NGL	Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

3	0
S&D	David Martin, Emmanuel Maurel
Verts/ALE	Klaus Buchner

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani