POROČILO o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016
6.4.2018 - (2017/2190(INI))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Marco Valli
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2016,
– ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2016 in statističnega poročila EIB za leto 2016;
– ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2016, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2016 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2016,
– ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2016,
– ob upoštevanju poročila o dejavnostih boja proti goljufijam skupine EIB za leto 2016,
– ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2016 in poročila o korporativnem upravljanju za leto 2016,
– ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavnega nadzornika za skladnost EIB za leto 2016,
– ob upoštevanju operativnih načrtov skupine EIB za obdobje 2015–2017 in 2016–2018;
– ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,
– ob upoštevanju Protokola št. 1 k PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,
– ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2012[1], z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013[2], z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014[3] in z dne 27. aprila 2017 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015 – letno poročilo 2015[4];
– ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013[5] in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije[6],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe[7],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: Vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),
– ob upoštevanju ocene operacij EIB o delovanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) iz septembra 2016,
– ob upoštevanju mnenja št. 2/2016 Evropskega računskega sodišča o predlogu uredbe za podaljšanje trajanja in širitev EFSI,
– ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013,
– ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),
– ob upoštevanju Poročila Komisije z dne 16. junija 2017 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2016 (COM(2017)0326 in (SWD(2017)0235),
– ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,
– ob upoštevanju dopisa Evropskega varuha človekovih pravic predsedniku Evropske investicijske banke z dne 22. julija 2016,
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0139/2018),
A. ker je EIB, kot je določeno v členih 308 in 309 PDEU, banka EU ter največja večstranska banka in največja javna posojilodajalka na svetu, delujoča na mednarodnih kapitalskih trgih;
B. ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;
C. ker so izzivi glede trajnosti vedno večji, zlasti v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je treba prenesti v niz konkretnih ciljev EIB;
D. ker igra EIB ključno vlogo pri izvajanju vse večjega števila finančnih instrumentov, ki kot vzvod uporabljajo proračunska sredstva EU;
E. ker so naložbe v inovacije ter znanja in spretnosti bistvene za razvoj gospodarstva znanj in doseganje ciljev strategije Evropa 2020;
F. ker je temeljna naloga EIB glede na člen 309 PDEU s financiranjem projektov za manj razvite regije in projektov, ki jih posamezne države članice ne morejo v celoti financirati, prispevati k uravnoteženemu in enakomernemu razvoju notranjega trga;
G. ker ima sodobna, trajnostna infrastruktura pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri povezovanju notranjih trgov in evropskih gospodarstev; ker bi morale vse povezane naložbe, ki jih zagotavlja EIB, EU zagotoviti trajnostno, učinkovito, okolju prijazno in dobro integrirano infrastrukturo, ki jo ta potrebuje za oblikovanje „pametne Evrope“ in podpirati resnično trajnostno in vključujočo dolgoročno rast;
H. ker je EIB referenčna banka, katere namen je spodbujati rast zagonskih podjetij in inovativnih podjetij;
I. ker bi morala posojila EIB za podnebne ukrepe podpirati prehod na brezogljično, okolju prijazno, na spremembe podnebja odporno gospodarstvo, in sicer s projekti, ki spodbujajo uporabo naravnih virov, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost;
J. ker ima naložbeni načrt za Evropo tri stebre: mobilizacija financiranja za naložbe; zagotavljanje, da financiranje naložb doseže realno gospodarstvo in izboljšanje naložbenega okolja v Uniji;
K. ker naložbe EIB v skladu z zahtevo iz Pogodbe glede poslovanja na neprofitni podlagi v interesu Unije ne bi smele biti samo donosne operacije, ampak bi morale tudi ustrezati trajnostnim merilom in standardom dobrega upravljanja;
L. ker pomeni politika preglednosti v EIB izziv zaradi svoje dvojnosti, ko je hkrati javni organ – banka EU – in komercialna banka, ki upravlja s podatki o strankah EIB in jih hrani;
M. ker bi morala EIB ohraniti bonitetno oceno AAA kot temeljno prednost svojega poslovnega modela, ki je usmerjen v zbiranje sredstev in dajanje posojil po privlačnih obrestnih merah ter soliden portfelj sredstev;
N. ker mora EIB zaradi svoje narave sicer občasno sodelovati z zasebnimi, pridobitno naravnanimi podjetji, a je njena glavna naloga služiti interesom državljanov EU, ki imajo prednost pred interesi zasebnih podjetij, družb ali korporacij;
Spodbujanje finančno vzdržnih dejavnosti za soliden dolgoročni učinek naložb EIB
1. ugotavlja, da je skupno financiranje skupine EIB v višini 83,8 milijard EUR v letu 2016 zagotovilo 280 milijard EUR skupnih naložb v tem letu;
2. je seznanjen z nizom letnih poročil EIB za leto 2016, ki predstavljajo različne naložbene dejavnosti in njihove pričakovane učinke; ponavlja svojo zahtevo, naj EIB predstavi celovitejšo, podrobnejšo in bolj usklajeno letno poročilo o dejavnostih in znatno izboljša predstavitev informacij, tako da vključi podrobne in verodostojne razčlenitve odobrenih, podpisanih in izplačanih naložb za dano leto ter uporabljene vire financiranja (lastna sredstva, EFSI, programi EU, ki se upravljajo centralno, itd.), pa tudi informacije v zvezi z upravičenci (države članice, javni ali zasebni sektor, posredniki ali neposredni upravičenci), podprtimi sektorji in rezultati naknadnih ocen;
3. poziva EIB, naj si za to prizadeva tako, da zagotovi oblikovalcem politike popolne in izčrpne informacije o konkretnih in uresničenih ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkih ter dodani vrednosti in rezultatih, ki jih je s svojimi operacijami dosegla v državah članicah in zunaj EU, in sicer v obliki poročil o tristebrnem okviru za oceno oz. o okviru za merjenje rezultatov; poudarja, kako pomembno je za vsak projekt izvesti neodvisno predhodno in naknadno oceno; poziva EIB, naj v svojih poročilih o učinkih naložb zagotovi podrobne primere meddržavne dodane vrednosti in temeljne kazalnike sektorskih in medsektorskih dosežkov; poziva EIB, naj Parlamentu posreduje rezultate naknadnih ocen;
4. poziva, da morajo biti dejavnosti, ki jih EIB podpira, v skladu s temeljno nalogo banke glede na PDEU, načeli ciljev politike EU, kot so določena v strategiji Evropa 2020, in sporazumom COP21; zato poudarja, da je poslanstvo EIB oživiti evropsko gospodarstvo, da bi spodbudili kakovostna delovna mesta in podprli pametno, vključujočo in vzdržno rast v Uniji ter večjo kohezijo, ki je potrebna za odpravo vse večjih neenakosti v državah članicah in med njimi; v ta namen si želi vse tesnejšega sodelovanja med EIB, Komisijo in državami članicami, da bi izboljšali programiranje in opredeljevanje ciljev, kar bi vodilo k ponovni določitvi prednostnih nalog financiranja;
5. poudarja, da so naložbe v mala in srednja podjetja, zagonska podjetja, raziskave, inovacije, digitalno gospodarstvo in energetsko učinkovitost zaradi njihovega vpliva in pomena tako za lokalna kot za nacionalna gospodarstva najpomembnejši dejavnik za spodbujanje oživitve gospodarstva v EU in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;
6. poudarja stalno potrebo, da EIB prispeva k zmanjšanju trajne naložbene vrzeli na podlagi gospodarskih meril; poudarja, da je treba pri oceni financiranih projektov upoštevati socialne, ekonomske in okoljske eksternalije (tako pozitivne kot negativne), zlasti v zvezi z učinki, ki jih imajo na lokalne skupnosti, da bi razumeli, ali prinašajo državljanom EU dejansko dodano vrednost;
7. meni, da bi morale odobritve naložbenih projektov temeljiti na poglobljeni neodvisni analizi, s katero bi ocenili finančno vzdržnost in tveganje, povezano s projekti, da bi se izognili tveganju socializacije izgub in privatizacije dobičkov, ko gre za javna sredstva; poudarja, da bi morala biti dodelitev javnih subvencij možna samo za izvajanje misij v splošnem interesu in samo, kadar trg ne more zagotavljati potrebnih rezultatov javne politike;
8. ponovno izraža zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z opredelitvijo uravnotežene strategije z dinamično, pravično in pregledno geografsko porazdelitvijo projektov in naložb med državami članicami, pri čemer morajo biti v ospredju predvsem manj razvite države in regije; ugotavlja, da je 70 % vseh posojil EIB za leto 2016 (46,8 milijarde EUR) osredotočenih v šestih državah članicah, kar kaže na to, da vse države članice oz. regije naložbenih priložnosti ne morejo izkoristiti v enaki meri;
9. izreka podporo štirim ciljem javne politike EIB in dvema vanje vključenima horizontalnima ciljema (ekonomski in socialni koheziji ter podnebnim ukrepom), ki pokrivajo številna vprašanja, od obravnave regionalnih neravnotežij do pomoči za šibkejše regije, da postanejo privlačnejše za razvoj ugodnega okolja, ki spodbuja trajnostno in vključujočo rast; hkrati pa ponovno poziva EIB, naj ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ponovno določi kot glavni cilj javne politike;
10. poziva EIB, naj v primeru velikih infrastrukturnih projektov upošteva vsa tveganja, ki bodo verjetno vplivala na okolje, in naj prednostno financira samo tiste, ki izkazujejo dejansko dodano vrednost za okolje, gospodarstvo ali lokalne prebivalce; poudarja, kako pomembno je strogo spremljanje morebitnih tveganj za korupcijo in goljufije ter poziva EIB, naj zamrzne vsa sredstva projektom, pri katerih poteka uradna preiskava;
11. obžaluje, da mnoge države članice nimajo zmogljivosti za izvajanje finančnih instrumentov, sklepanje javno-zasebnih partnerstev in ustvarjanje sinergij med različnimi vrstami financiranja, kar negativno vpliva na splošen napredek pri naložbah;
12. poudarja, da je poleg pristopa EIB k nudenju tehnične pomoči in finančnega svetovanja državam članicam na lahko dostopen način treba optimizirati uporabo skladov in subvencij EU, na podlagi kombinacije posojil (projektna posojila, posredna posojila, mikrofinanciranje, tvegani kapital, kapitalske naložbe in naložbe v sklade), mešanega financiranja (neposredno financiranje, podprto z dodatnimi viri naložb, npr. jamstva, projektne obveznice) in svetovanja (finančno in tehnično strokovno znanje); zato poziva EIB, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovi tehnično pomoč na področju storitev svetovanja in analize, projektnega upravljanja in gradnje zmogljivosti tistim državam članicam, ki prejemajo majhen delež financiranja EIB; opozarja, da bi bilo treba finančne instrumente, kot so projektne obveznice, resno oceniti glede njihovega finančnega, socialnega in okoljskega učinka, da bi preprečili prenos celotnega bremena tveganja na javnost;
13. priznava, da se utegnejo ocena banke o izvedljivosti projektov in tradicionalne sektorske ocene, ki se uporabljajo za strukturne sklade, razlikovati; poleg tega meni, da bi bilo treba učinkovitost intervencij oceniti na podlagi potenciala in vzdržnosti finančnih instrumentov, hkrati pa upoštevati tudi opredeljive rezultate, ki jih je bilo mogoče pridobiti;
14. poziva EIB, naj bo pri vodenju svojih operativnih dejavnosti pozorna na stroškovno učinkovitost, tako da skrbno spremlja upravne stroške in o njih poroča, glede na veliko število pooblastil EIB, ki so ji poverjena; šteje za bistveno, da se dejavnosti razvijajo s sorazmernimi stroški; poziva EIB, naj v svoja poročila vključi izčrpne informacije o strukturi stroškov upravljanja in provizij (neposrednih, posrednih in kumulativnih) glede na naravo pooblastil, ki so ji poverjena, velikost projektov in uporabljene finančne instrumente, tj. posojila, jamstva ali lastniški kapital;
15. meni, da je bonitetna ocena AAA bistvena prednost pri razvoju naložbene strategije EIB in dolgoročnih prednostnih nalog pri dodeljevanju posojil; opozarja pa, da instrumenti in intervencije EIB – zlasti tisti, ki temeljijo na prenosu tveganja – ne morejo biti brez tveganja, če želijo prispevati h gospodarskemu razvoju EU;
16. je seznanjen s tem, da je Združeno kraljestvo vpisalo 16,1 % kapitala EIB, in sicer 3,5 milijarde EUR vplačanega kapitala in 35,7 milijarde EUR kapitala banke na vpoklic; poziva upravo EIB, naj opredeli učinke brexita na EIB in o njih hitro obvesti Parlament, da bi ohranila svojo sposobnost, da doseže lastne politične cilje;
17. poziva EIB, naj glede na najbolj perečo težavo za EIB, ki je posledica odločitve Združenega kraljestva, da sproži člen 50, in ob priznavanju, da podrobni pogoji izstopa ne morejo biti predvideni vnaprej, Parlamentu posreduje podrobno razčlenitev projektov in faze njihovega izvajanja do konca leta 2017 ter predhodno oceno morebitnih povezanih tveganj;
Izpopolnjevanje spremljanja dodane vrednosti in dodatnosti v finančnem upravljanju EIB
18. ugotavlja, da je leta 2016 portfelj EIB za posojila, jamstva in naložbe zagotovil 280 milijard EUR skupnih naložb; ugotavlja, da je bilo 67,7 milijard naložb v letu 2016 povezanih z odobritvami EFSI, ki so bile namenjene predvsem manjšim podjetjem (31 %), energetskemu sektorju (22 %) in raziskavam, razvoju in inovacijam (22 %); obžaluje pa, da je bil velik delež naložb iz portfelja EFSI dodeljen za projekte, povezane s fosilnimi gorivi; ponavlja, da je potrebna poglobljena analiza in ocena o okoljskem vplivu vsakega projekta;
19. meni, da je zagotavljanje ravnovesja med vplivom in zagotavljanjem dodatnosti osrednjega pomena; je seznanjen z modeliranjem in ocenjenim učinkom dejavnosti EIB, ki bi morala prispevati k dodatni 1,1-odstotni rasti BDP in k ustvarjanju dodatnega 1,4 milijona delovnih mest do leta 2030; pozdravlja dejstvo, da bo 385 000 malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstva EU in gonilniki zaposlovanja in trajnostne rasti, imelo koristi od financiranja Evropskega investicijskega sklada; poziva EIB, naj redno poroča o posodobljenih učinkih finančnega vzvoda; hkrati pa razume, da se učinek finančnega vzvoda med sektorji razlikuje in da projekt z manjšim učinkom finančnega vzvoda nima nujno majhne dodane vrednosti;
20. poudarja, da je treba v sedanjem obdobju počasnega okrevanja previdno usmerjati dejavnosti EIB h kakovostnim projektom, ki zagotavljajo okrepljeno dodatnost v odnosu do obstoječih instrumentov Unije in glavnih operacij EIB; v ta namen si želi še tesnejšega sodelovanja med EIB, Komisijo in državami članicami, da bi povečali prožnost trga ter izboljšali digitalne in prometne infrastrukture, saj se njihovo pomanjkanje pogosto obravnava kot ovira za naložbe;
21. zavzema stališče, da bi bilo treba za vsak projekt zagotoviti ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju na podlagi spremljanja ali kazalnikov dodatnosti poleg izpostavljenosti tveganjem, da se omogoči ustrezna ocena njegove dodane vrednosti, potencialne vloge kot gonilnika učinkovitosti ali prispevka h gospodarstvu EU;
22. poziva EIB, naj predstavi natančne informacije o minimalnih in povprečnih vzvodih, ki se dosežejo ali namenijo upravičencem ali projektom, ko so ogroženi vzvodi EU za javne finance, in ki prikazujejo obseg spodbujenega zasebnega financiranja; poziva, naj se jasno opredeli delež, ki ustreza spodbujanju javnega financiranja in zasebnega kapitala; vidi tveganje, da bi utegnil biti multiplikacijski učinek precenjen in bi bili opredeljeni cilji in rezultati zgolj napovedi, ki niso podprte s konkretnimi, točnimi, jasnimi in posodobljenimi statističnimi podatki;
Dosedanji dosežki sklada EFSI
23. opozarja, da se pričakuje, da bo ob koncu leta 2016 EFSI zagotovil upravičene skupne naložbe v višini 163,9 milijarde EUR; hkrati pa ugotavlja, da v skladu z operativnim načrtom skupine EIB za leto 2018 dejanski obseg naložb, zagotovljenih leta 2016 v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije ter sklopa za mala in srednja podjetja, ni znašal več kot 85,5 milijarde EUR, kar pomeni, da skupni znesek naložb, zagotovljenih s pomočjo sklada EFSI, skupaj s 37 milijardami EUR za leto 2015, znaša 122,5 milijarde EUR;
24. dvomi, da bo še višje zastavljeni cilj 500 milijard EUR mogoče doseči z izvajanjem sklada EFSI 2.0, ter poziva EIB, naj dokaže dodano vrednost sklada EFSI kot finančnega instrumenta za spodbujanje zasebnih naložb;
25. opozarja, da so temeljna načela EFSI – ki ga za razliko od ostalih finančnih instrumentov EIB podpira proračun EU – zagotoviti dodatnost z opredelitvijo dejansko dodatnih in inovativnih, v prihodnost usmerjenih sektorjev in projektov z višjim tveganjem skupaj z novimi partnerskimi sredstvi iz zasebnega sektorja;
26. ugotavlja, da je dopolnjevanje med različnimi stebri naložbenega načrta za Evropo še vedno v povojih; priznava, da ima skupina EIB v okviru drugega stebra sicer res visoko stopnjo vpliva na Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ima pa le omejen vpliv na preostali del drugega stebra (zagotavljanje, da sredstva za naložbe dosežejo realno gospodarstvo) ali na tretji steber (izboljšanje naložbenega okolja – zakonodajna reforma);
27. poudarja, kako pomembna so merila dodatnosti, zaradi katerih je treba podpirati operacije, ki so upravičene do podpore EFSI samo, če se odzivajo na nedvomno ugotovljene pomanjkljivosti trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in jih brez EFSI ne bi bilo mogoče izvesti v enaki meri ali enakem časovnem okviru; zahteva, naj skupina EIB v celoti izkoristi svojo sposobnost odzivanja na tveganja, da bi se izbrala inovativna podjetja, hkrati pa izkaže potencial za doprinos dejanske dodane vrednosti, npr. v obliki stabilnih in kakovostnih delovnih mest;
28. opozarja, da mora biti ocena dodatnosti projektov, ki jih podpira EFSI, ustrezno dokumentirana; obžaluje, da preglednice kazalnikov za odobrene operacije v okviru sklada EFSI 1.0 niso objavljene; opozarja, da dejstvo, da niso objavljene, vzbuja pomisleke v zvezi z odgovornostjo in preglednostjo; poudarja, kako pomembna je preglednost v zvezi s preglednico kazalnikov EFSI, tudi glede na dejstvo, da mora naložbeni odbor EFSI za to odgovarjati, in zato ocenjuje kot pozitivno, da bo preglednica kazalnikov v okviru sklada EFSI 2.0 objavljena; poudarja tudi potrebo po jasnejši opredelitvi načela dodatnosti v povezavi z bolj tveganimi dejavnostmi od običajnih operacij EIB, da bi zagotovili večjo usklajenost in preglednost pri izbiri projektov;
29. poziva EIB, naj zagotovi popolne in ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju v zvezi z izvajanjem načrtovanih ciljev EFSI, ki dokazujejo njihovo učinkovito dodatnost in vpliv glede na merila uspešnosti;
30. poziva banko, naj pojasni projekte, financirane v okviru sklada EFSI, ki lahko vključujejo infrastrukturne objekte z velikim okoljskim vplivom in dvomljivo dodatnostjo, kot so biorafinerije, jeklarne, obrati za ponovno uplinjanje in skladiščenje plina ter avtoceste; jo nadalje poziva, naj v skladu s svojimi postopki skrbnega pregleda resno upošteva izjave lokalnih organov, deležnikov in civilne družbe; priporoča EIB, naj na osnovi previdnostnega načela opusti financiranje, če obstajajo znanstveni dokazi ali resno tveganje za okoljske kršitve ter škodo za družbo ali lokalne skupnosti;
31. vztraja, da mora naložbeni odbor zaradi prevzemanja odgovornosti redno ocenjevati razvoj v rezultate usmerjenih naložb na podlagi preglednice kazalnikov, da bi opredelil projekte, ki so v smislu makroekonomskega vpliva ali spodbujevalnega učinka na rast in ustvarjanje delovnih mest dobro usmerjeni; poziva k objektivnemu pregledu dodatnosti in dodatne vrednosti za te projekte, pa tudi za njihovo skladnost s politikami Unije in drugimi klasičnimi operacijami EIB;
32. obžaluje, da je samo 20 % financiranja EFSI podprlo projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, medtem ko je standardni portfelj EIB dosegel prag 25 %; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo upoštevani najvišji standardi, zato da bi zaščitili okolje in dosegli merila COP21;
33. je zaskrbljen, ker so naložbe iz sklada EFSI v socialno infrastrukturo (človeški kapital, kultura in zdravje) konec leta 2016 znašale le 4 % (manj kot 900 milijonov EUR) in je to torej sektor, ki na splošno v okviru dveh sklopov (za infrastrukturo in inovacije ter mala in srednja podjetja) prejema najmanj podpore iz sklada EFSI; poudarja, da je nedvomno in nujno treba znatno povečati delež in obseg teh naložb;
34. obžaluje, da se obstoječe podporne storitve ne uporabljajo na lokalni ravni v posameznih državah članicah za odpravo pomanjkanja zmogljivosti; meni, da bi morala biti lokalnim in regionalnim akterjem zagotovljena ustrezna pojasnila ali strateška usmeritev, zlasti v zvezi s pozicioniranjem EFSI in možnimi kombinacijami z drugimi skladi Unije ali EIB; poudarja, da bi bilo treba izboljšati sodelovanje med EFSI in drugimi viri financiranja EU (COSME, Obzorje 2020), da bi ustvarili boljše sinergije; poudarja, da ne bi smeli obravnavati EFSI kot zgolj še enega dodatnega vira financiranja in bi bilo treba potrebno skrbnost posvetiti preprečevanju dvojnega ciljnega usmerjanja ali dvojnega financiranja;
35. je seznanjen s povečanim obsegom posebnih dejavnosti EIB, ki izhaja iz prvega leta in pol izvajanja EFSI; meni, da morajo posebne dejavnosti EIB, ki jih podpira EFSI, zagotoviti dodatnost v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti EIB, Evropskega investicijskega sklada ali Unije;
36. poziva k večji preglednosti postopka izbire operacij in razkritju vseh operativnih informacij o odobrenih operacijah na podlagi preglednice kazalnikov ter odgovornosti pri operacijah;
37. poziva, naj se ureditve upravljanja uskladijo, da bodo bolje opredeljene odgovornosti tako Komisije kot EIB, naj se zagotovi neodvisnost in preprečijo navzkrižja interesov na strani različnih akterjev, ki sodelujejo pri odločanju, zlasti članov naložbenega odbora EFSI;
38. pozdravlja večjo odgovornost EFSI 2.0 do Evropskega parlamenta (vključno z rednimi poročili in predstavnikom EP v usmerjevalnem odboru EFSI) ter večjo preglednost preglednice kazalnikov EFSI; zato pričakuje izvedbo objave ocen projektov iz preglednice kazalnikov v skladu z uredbo EFSI 2.0, da se zagotovi uporaba proračunskih sredstev EU samo kot jamstva za projekte, ki zaradi svojih lastnosti upravičujejo tako dodatno javno podporo; obžaluje pa, da predlogu za razširitev EFSI ni bila priložena niti ocena učinkov, kot to predvidevajo smernice za boljšo pravno ureditev, niti predhodna ocena, kot določata člena 30 in 140 finančne uredbe za oceno programov za porabo sredstev in finančne instrumente;
39. priporoča, da se v letnih poročilih navede, kako je EIB upoštevala priporočila, ki jih je Evropski parlament podal v svojih resolucijah, kar pomeni izvajanje odgovornosti v praksi, ki bi ga bilo treba formalizirati;
Oblikovanje vzvodov za spremembe in ustvarjanje vrednosti pri izvajanju ciljev javne politike EU
40. je seznanjen s poročilom o operacijah EIB znotraj EU za leto 2016, v katerem je opisano financiranje, ki ga je zagotovila na štirih temeljnih področjih javne politike, in sicer so to inovacije, znanja in spretnosti (19,6 % podpisov EIB v letu 2016 – 13,1 milijarde EUR), financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (31,7 % – 21,3 milijarde EUR), infrastruktura (27,1 % – 18,1 milijarde EUR) in okolje (21,6 % – 14,5 milijarde EUR);
41. obžaluje, da poročilo o operacijah EIB znotraj EU za leto 2016 ne vsebuje strukturiranih informacij o eni od presečnih politik banke, tj. ekonomski in socialni koheziji; izraža zaskrbljenost, ker EIB v letu 2016 drugo leto zapored ni dosegla pričakovane ravni 30 % za naložbe za kohezijo (26,8 % v letu 2016, v letu 2015 pa 25,2 %, doseženih znotraj EU);
42. poudarja, da je treba v letna poročila EIB vključiti natančnejšo analizo naložbenih potreb po sektorjih v EU, da bi prepoznali področja, na katerih naložbe ne dosegajo tega, kar je potrebno za uresničevanje prednostnih nalog EU; meni, da bi morala EIB oceniti zmožnost svojih naložbenih instrumentov za odpravo tega primanjkljaja;
43. meni, da bi lahko okrepljeno dejavnost posojanja EIB dosegli z učinkovitejšim in bolj strateškim dodeljevanjem sredstev, izbiranjem produktivnih in trajnostnih naložbenih projektov z dokazano dodano vrednostjo, pa tudi z boljšo sinergijo z javnimi sredstvi, da bi okrepili javne naložbe in spodbudili domače povpraševanje; poudarja, da bi morala tako povečanje spremljati ustrezna diverzifikacija nabora produktov EIB, vključno z učinkovitejšo in preglednejšo uporabo javno-zasebnih partnerstev, ob sočasni ohranitvi ravnotežja med javnimi in zasebnimi koristmi, in z drugimi inovativnimi rešitvami, da bi bolje izpolnili potrebe realnega sektorja;
44. opozarja na številne pozive EIB, naj spodbudi in omogoči razširjanje dobre prakse v vseh državah članicah, zlasti prek ustreznih nacionalnih spodbujevalnih bank, naložbenih platform in institucij, ki so poglavitno orodje za usklajen odziv EU na nizko raven naložb;
45. obžaluje, da socialne naložbe predstavljajo manj kot 6 % letnega portfelja EIB; poudarja, da je socialna kohezija ključen horizontalni prednostni cilj EIB, in vztraja, da bi morala banka upoštevati, da je treba zmanjšati neenakosti v EU ter vlagati v socialni sektor in v geografsko širšem obsegu;
Podpora za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo
46. priznava, da trend razvijanja več finančnih instrumentov v podporo malim in srednjim podjetjem v primerjavi s klasičnimi nepovratnimi sredstvi pomeni izziv politike in premik v smislu spremljanja transakcij, upravljanja sredstev in ravni ali hitrosti izplačil malim in srednjim podjetjem; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj ustvarjajo delovna mesta in bogastvo ter spodbujajo inovacije; poudarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 90 % podjetij v EU in zaposlujejo dve tretjini delovno aktivnega prebivalstva, ter da mora zato podpiranje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati glavna prednostna naloga za EIB; želi spomniti, da bi morala biti EIB ena od institucij, ki pomagajo zmanjšati finančno vrzel, s katero se soočajo mala in srednja podjetja;
47. ugotavlja, da je podpora EIB za mala in srednja podjetja leta 2016 znašala približno 33,6 % njenega financiranja prek Evropskega investicijskega sklada, pri čemer je bilo prek finančnih posrednikov uporabljenih 36,2 milijarde EUR naložb za ohranitev 3,8 milijona delovnih mest;
48. ugotavlja, da se je razširil obseg produktov InnovFin, saj sta bila oblikovana na dva nova finančna instrumenta, namenjena predstavitvenim projektom na področju obnovljivih virov energije in nalezljivih bolezni; pozdravlja novo operacijo v višini 140 milijonov EUR, pri kateri gre za platformo za medsebojno posojanje, ki vlagatelje povezuje z malimi in srednjimi podjetji, ki iščejo financiranje;
49. poziva EIB, naj tesneje sodeluje s svojimi finančnimi posredniki v državah članicah, da bi pomembne informacije razširila potencialnim upravičencem, zato da bi ustvarili podjetništvu prijazno okolje, v katerem bodo imela mala in srednja podjetja lažji dostop do financiranja; poudarja, da je EIB pomembna pri omogočanju partnerstev in krepitvi podpornih instrumentov za financiranje dejavnosti mikropodjetij, malih in srednjih podjetij ter inovativnih zagonskih podjetij; poleg tega poziva EIB, naj tesneje sodeluje z regionalnimi javnimi institucijami, da bi čim bolj izboljšali finančne možnosti za mala in srednja podjetja;
50. poudarja, da mora EIB nadalje razvijati svojo kulturo tveganja, da bi izboljšala svojo učinkovitost ter dopolnjevanje med svojimi ukrepi in različnimi politikami EU, zlasti v gospodarsko prikrajšanih ali nestabilnih regijah, v skladu s stalnim in dolgoročnim ciljem zagotavljanja lažjega dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja, a brez da bi bila pri tem ogrožena načela dobrega poslovodenja;
51. poudarja, da je treba naložbene programe prilagoditi majhnim projektom, da bi zagotovili udeležbo malih in srednjih podjetij; meni, da bi morala EIB prispevati k premostitvi morebitnih vrzeli v financiranju za mikropodjetja prek večje uporabe finančnih instrumentov in produktov, kot so mikrofinančni instrumenti in jamstva;
52. poudarja, da sta dostop do financiranja in internacionalizacija pomembni oviri, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja; poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva; je prepričan, da je EIB sicer na pravi poti, vendar mora narediti več, da bi malim in srednjim podjetjem omogočila lažji in učinkovitejši dostop financiranja, da se bodo lahko vključila v svetovne vrednostne verige; meni, da bi morala EIB podpirati podjetja EU, ki želijo poslovati v tujini, tudi prek mehanizma za financiranje trgovine;
Inovacije, znanja in spretnosti
53. poudarja, da so naložbe v inovacije, znanja in spretnosti bistvene za razvoj evropskega gospodarstva znanja in doseganje ciljev strategije Evropa 2020, vključno s ciljem, da se 3 % BDP porabijo za raziskave in razvoj; zlasti si želi, da bi EIB v sodelovanju s Komisijo in državami članicami financirala projekte, ki bi v kratko- in srednjeročnem obdobju zagotovili kritje primanjkljaja usposobljene delovne sile, ki zelo ovira naložbe;
54. ugotavlja, da je posojanje inovativnim projektom v letu 2016 skupaj znašalo 13,5 milijarde EUR, pri čemer se je 12,2 milijarde EUR nanašalo na prvi podpis, skupni investicijski stroški projektov, ki ustrezajo novim operacijam, pa so znašali 50,2 milijarde EUR;
55. spodbuja EIB, naj inovativnim podjetjem zagotovi podporo pri razvoju in trženju novih proizvodov, postopkov in storitev, saj se soočajo s težavami pri pridobivanju finančne pomoči od komercialnih bank; poudarja, da EIB prispeva k dokončanju evropskega digitalnega omrežja (npr. hitre širokopasovne povezave) in ustvarjanju enotnega digitalnega trga, vključno z digitalnimi storitvami; spodbuja EIB, naj oblikuje pobude, namenjene spodbujanju naložb javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter na področjih komunikacijske tehnologije, bioznanosti, prehrane, trajnostnega kmetijstva, gozdarstva in nizkoogljične tehnologije;
56. pozdravlja pregled posojilnega programa za gospodarstvo znanja na področju izobraževanja, s pomočjo katerega je financiranje preseglo pobude, namenjene mladim, tako da je bilo poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje vključeno za vse starostne skupine;
Naložbe v infrastrukturo
57. meni, da bi morala Unija prednostno izvajati projekte s pravo evropsko dodano vrednostjo; je prepričan, da inovativno in uspešno gospodarstvo potrebuje napreden, okolju prijazen in visokokakovosten prometni sistem in infrastrukturo, kar bi moralo biti uvrščeno med prednostne naloge Unije, s posebnim poudarkom na inovativni multimodalni infrastrukturi in prometnih rešitvah na redko naseljenih območjih;
58. poziva EIB, naj posveti več pozornosti izvajanju infrastrukturnih projektov, zlasti v šibkejših regijah, da bi se izognili zastoju procesa ekonomske konvergence; zato si želi razmislek na ravni EU o javnem financiranju tudi začasnih ukrepov, ki bi omogočili resnično ponovno oživitev javnih naložb v infrastrukturo;
59. poudarja, da je treba pri evropski naložbeni politiki večjo pozornost nameniti horizontalnim vprašanjem, zlasti v zvezi z prihodnjimi trajnostnimi prometnimi sredstvi in storitvami, ki zahtevajo sočasen in skladen razvoj alternativnih energetskih in telekomunikacijskih omrežij; zato poudarja bistveno vlogo, ki jo ima EIB pri zagotavljanju dolgoročnega financiranja, potrebnega za to vrsto projektov, po konkurenčnih pogojih;
60. ugotavlja, da so finančne dejavnosti EIB na področju infrastrukture in prometa leta 2016 skupaj znašale 18,1 milijarde EUR, in želi spomniti na pomen zagotavljanja dejanske ekonomske, okoljske in socialne dodane vrednosti za državljane EU, pa tudi predhodne ocene izbranih projektov in naknadne ocene doseženih rezultatov;
61. v zvezi z dejavnostmi s področja infrastrukture v EU poziva EIB, naj znatno več sredstev vloži v celovito svetovanje lokalnim organom in manjšim občinam v zgodnejši fazi določanja in predhodnega ocenjevanja projektov;
62. izraža zaskrbljenost, ker naj bi EIB financirala projekt čezjadranskega plinovoda, ki v tranzitnih državah, tj. v Albaniji, Grčiji in Italiji, do različne mere ne izpolnjuje minimalnih okoljskih in socialnih standardov, kot so določeni v načelih Equator; obžaluje, da je Evropska banka za obnovo in razvoj temu projektu že dodelila 500 milijonov EUR, in meni, da ni primeren za naložbe EIB ter da ga ne bi smela financirati nobena banka, ki želi nuditi socialno in okoljsko odgovorne naložbe;
Okolje in podnebni ukrepi
63. je seznanjen z zavezo EIB, da bo vsaj 25 % posojilnega portfelja EU namenila nizkoogljični rasti, na katero podnebne spremembe ne bodo imele vpliva; opaža, da je leta 2016 skupna vrednost z okoljem povezanih operacij znašala 14,4 milijarde EUR, od tega je bilo za operacije glede trajnostnega prevoza namenjenih 4,9 milijarde EUR, za operacije v zvezi z varstvom okolja in učinkovitostjo naravnih virov 5,0 milijarde EUR, za operacije glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti pa 4,6 milijarde EUR; nadalje ugotavlja, da so podpisi za presečni cilj podnebnih ukrepov znašali 17,5 milijarde EUR;
64. poudarja pomen ciljev konference COP 21 v zvezi s prometom za boj proti podnebnim spremembam; izraža zaskrbljenost, ker promet ustvari skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka v mestih, pri čemer emisije v tem sektorju ostajajo višje, kot so bile leta 1990; ugotavlja, da je EIB v obdobju 2014–2016 s skupaj 5,3 milijarde EUR v državah članicah financirala projekte na področju energije iz fosilnih goriv, in sicer dva projekta na področju nafte, enega na področju premoga in 27 na področju plina, 976 milijonov EUR pa je prek zunanjega jamstva namenila šestim projektom zunaj EU, od katerih je bil eden na področju premoga, pet pa na področju zemeljskega plina; poudarja, da bi morali s financiranjem spodbujati prehod s cestnega prevoza na bolj trajnostne načine prevoza;
65. poudarja, kako pomembno je, da so projekti, ki naj bi jih EIB financirala ali sofinancirala, združljivi z nacionalnimi podnebnimi cilji v zvezi z izvajanjem ciljev COP21;
66. poziva EIB, naj podpre financiranje projektov, ki so skladni z njeno podnebno strategijo in pariškim sporazumom, in postopoma opusti podporo za fosilna goriva, da bi postala ključni akter EU v skupnih svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam, prav tako pa naj podpre trajnostni razvoj in vzpostavitev bolj konkurenčnega, zanesljivega in trajnostnega energetskega sistema v skladu z energetsko strategijo do leta 2030; v ta namen poziva EIB, naj ne financira projektov, ki povzročajo močno onesnaženje in uporabljajo zastarele tehnologije, zlasti pri naložbah v energetski sektor; poziva jo tudi, naj poveča obseg posojil za projekte javne infrastrukture, katerih namen je omiliti posledice podnebnih sprememb (npr. poplave), in za majhne projekte za pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
67. poziva EIB, naj še poveča podporo sektorju obnovljivih virov energije, zlasti decentraliziranim in manjšim projektom;
Odzivanje na svetovne izzive
68. spominja, da je 10 % vseh posojil EIB namenjenih operacijam zunaj Unije, in pozdravlja dejstvo, da se je skupni znesek, ki ga EIB ponuja izvajalcem projektov zunaj EU, od leta 2015 povečal; iz tega razloga poudarja, kako pomembno je, da EIB vsako leto poroča o svojih dejavnostih zunaj Unije, kar zadeva skladnost s splošnimi načeli zunanjega delovanja Unije, in da igra ustrezno vlogo v okviru obnovljenih zavez EU glede skladnosti politik za razvoj in na osnovi skladnosti z drugimi politikami EU, agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in pariškim sporazumom, pri tem pa podpira izobraževanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, zagotavlja polno spoštovanje človekovih, delovnih in okoljskih pravic ter se zavzema za enakost spolov; poudarja, da bi morala EIB pri podpiranju podjetij EU v tujini ustrezno upoštevati trgovinsko strategijo EU, tudi obstoječe in prihodnje trgovinske sporazume;
69. poziva EIB, naj v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in GD DEVCO pri Komisiji razvije metodologijo za merjenje učinka svojih posojilnih operacij zunaj EU na razvojno sodelovanje EU nasploh, zlasti v zvezi z agendo 2030 in človekovimi pravicami;
70. je seznanjen s pobudami EIB, namenjenimi krepitvi odpornosti gospodarstva v državah, iz katerih izvirajo migracije, in zlasti z njenimi prizadevanji za oblikovanje močnega multiplikatorja zunanje politike EU v Afriki;
71. meni, da mora EIB povečati svojo zmogljivost za prevzemanje tveganja in dajanje jamstev zanj, zlasti za projekte za razvoj in utrjevanje zasebnega sektorja in tiste, ki so del pobude za ekonomsko odpornost;
72. ponovno poudarja, da mora Računsko sodišče izboljšati svoje ocene operacij EIB, ki črpajo iz proračuna EU, in natančneje pregledati operacije v okviru mandata EIB za zunanja posojila;
73. poudarja, da bi morale biti zunanje operacije EIB v podporo političnim področjem, ki so za EU zelo pomembna;
74. ugotavlja, da EIB povečuje zmogljivost financiranja z učinkom za države AKP in ga spreminja v obnovljivi sklad, pri čemer je 300 milijonov EUR namenjenih za obravnavanje migracij neposredno s podpiranjem pobud zasebnega sektorja; ugotavlja, da bo EIB dala na voljo tudi 500 milijonov EUR v okviru sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, ki bodo namenjeni projektom javnega sektorja s poudarkom na migracijah; poudarja, da je pomembno, da se sredstva EIB ne uporabijo za namene varnosti ali nadzora meje; namesto tega meni, da bi moral biti poudarek na trajnostnemu razvoju tretjih držav; ponovno poudarja, da je pri izvedenih projektih pomembno opraviti skrbno preverjanje z vidika človekovih pravic; poziva EIB, naj pri izvajanju svojih projektov upošteva morebitne kršitve človekovih pravic in temu primerno ustavi posojila;
75. opozarja na učinkovitost instrumenta za spodbujanje naložb, uvedenega leta 2003 v sklopu sporazuma iz Cotonouja, in poziva, da se podoben instrument ohrani tudi po ponovnih pogajanjih o sporazumih med EU in njenimi partnericami AKP v letu 2020;
76. poziva EIB, naj v zvezi s svojim novim mandatom za zunanja posojila zagotovi, da bo nova prednostna naloga v zvezi z migracijami, ki je bila dodana prejšnjim, in sicer podnebju, malim in srednjim podjetjem ter socialno-ekonomski infrastrukturi, prinesla pravo dodano vrednost in dodatnost; zato poudarja, da je treba novo pobudo za ekonomsko odpornost izvajati na primeren način, pri tem pa podpirati projekte, ki se razlikujejo od predhodno financiranih;
77. pozdravlja vlogo EIB v razvoju lokalnega zasebnega sektorja in njeno podporo mikrofinanciranju, prav tako pa priznava, da njene dejavnosti odpirajo nove ekonomske in trgovinske priložnosti; poudarja, da je treba dejavnosti EIB ustrezno in učinkovito prilagoditi trenutnim mednarodnim izzivom; poziva k razširitvi mandata EIB za zunanja posojila, da bi okrepili njegovo vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja in zagotavljanju strateškega odziva na temeljne vzroke migracij, prav tako pa povečali vključenost v novo strategijo za zasebni sektor; glede na to poziva EIB, naj poveča udeležbo v projektih na področju infrastrukture, prometa in digitalizacije, potrebnih za promocijo lokalnih in regionalnih trgovinskih poti, ter podpre internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, s čimer bo dejavno prispevala k izvajanju sporazuma STO o olajševanju trgovine; znova poudarja, da mora EIB svoje dejavnosti uskladiti s cilji OZN za trajnostni razvoj;
78. ugotavlja, da je EIB leta 2016 odobrila nove instrumente za mikrofinanciranje, enega za Karibe, enega za Pacifik in dva za Afriko v skupnem znesku 110 milijonov EUR ter enega za južno soseščino v znesku 75 milijonov EUR; opominja, da so instrumenti mikrofinanciranja in tehnična pomoč EIB omogočili izplačilo 300 milijonov EUR več kot 1,5 milijona upravičencem; poziva EIB, naj v naslednje poročilo vključi učinke vzvoda teh instrumentov in sredstva, ki so bila dodeljena prek instrumentov za financiranje zunanjega delovanja;
79. ugotavlja, da so v letu 2016 polovico vseh posojil EIB v sklopu mandata za zunanja posojila prejeli lokalni finančni posredniki, da bi spodbudili mikroposojila; poziva EIB, naj z vidika enakosti spolov oceni nadaljnja posojila, ki jih dajejo finančni posredniki, saj so mikroposojila v glavnem namenjena podjetnicam;
80. ugotavlja, da namerava EIB znotraj skupine EIB ustanoviti hčerinsko družbo, ki naj bi postala razvojna banka EU; poziva EIB in Komisijo, naj pri pripravah v zvezi s tem ravnata na kar najbolj pregleden in vključujoč način, tudi tako da organizirata javno posvetovanje;
81. ugotavlja, da je lahko EIB s posojilnimi instrumenti pomemben vzvod za novo ekonomsko diplomacijo EU; v zvezi s tem poudarja, da mora EIB pri svojih dejavnostih upoštevati mnenja ekonomske diplomacije;
82. podpira poglobitev partnerstev med EIB in razvojnimi agencijami držav članic ter projekte, ki jih EIB izvaja skupaj z drugimi mednarodnimi razvojnimi bankami, zlasti če je namen teh projektov prispevati k uresničitvi ciljev trajnega razvoja, ki jih je OZN postavila do leta 2030;
83. ugotavlja, da je bilo v zadnjih nekaj letih manj podpornih operacij za neposredne tuje naložbe v Aziji; poudarja, da bi morali vlagatelji EU, zlasti mala in srednja podjetja, povečati navzočnost na kitajskem in indijskem trgu ter trgih držav ASEAN in izkoristiti prednosti enakih konkurenčnih pogojev; poziva EIB, naj z neposrednim financiranjem podjetij EU podpre naložbe v tujino, tudi prek mandata za zunanja posojila;
Krepitev korporativnega upravljanja, poslovnih praks ter standardov preglednosti in odgovornosti v EIB
84. meni, da bi bilo treba na podlagi postopka dajanja zagotovil, ki je zavezujoč za vse deležnike (finančne posrednike, nosilce in končne upravičence), okrepiti povezavo med učinkom in spremljanjem uspešnosti na eni strani ter večjo odgovornostjo in prepoznavnostjo na drugi strani, s popolno integriteto in pregledi „poznavanja lastnih strank“; poziva EIB, naj razkrije informacije o podprojektih z visokim tveganjem in naj pridobljene izkušnje deli z drugimi mednarodnimi večstranskimi razvojnimi bankami, zlasti iz izmenjave informacij o rezultatih skrbnega preverjanja glede korporativnih ali davčnih zadev ali pregledov „poznavanja lastnih strank“;
85. priznava pomen operacij ozaveščanja lokalnih in regionalnih akterjev o razpoložljivosti finančnih sredstev in tehnične pomoči po vsej EU; priznava, da je tudi ustrezno poznavanje udeležbe EIB v financiranju projektov za različne deležnike bistveno, če naj bodo državljani na lokalni ravni seznanjeni s pravico, da se pritožijo pri uradu za pritožbeni mehanizem in evropskemu varuhu človekovih pravic; ugotavlja, da je bilo leta 2016 zabeleženih 89 pritožb, od katerih je bilo 84 dopustnih, v primerjavi s 56 pritožbami, prejetimi leta 2015;
86. izraža zaskrbljenost zaradi predlaganega pregleda politike o mehanizmu za pritožbe EIB in poziva EIB, naj zlasti zagotovi, da bo vodja tega mehanizma ustrezno registriral vse pritožbe in pritožnike obvestil o prejemu njihove pritožbe, preden je bila sprejeta odločitev o njeni dopustnosti; da bo vodja pritožbenega mehanizma EIB neodvisen od drugih delov upravne strukture banke in da bo lahko vedno odločal o dopustnosti pritožbe, ne da bi se moral o tem posvetovati s službami skupine EIB, poleg tega pa bi moral odločati tudi o tem, ali je ustrezno, da se na podlagi pritožbe sproži preiskava/pregled skladnosti ali začne mediacija, tudi če glede tega ne obstaja dogovor s službami EIB, generalnim inšpektorjem ali upravljalnim odborom; da bodo upoštevani primeri, ki jih je Evropski varuh človekovih pravic podal za opredelitev nepravilnosti, tako da bo ta vključevala oblike slabega ali nepravilnega upravljanja, kot so upravne nepravilnosti, nepoštenost, diskriminacija, zloraba pooblastil, neodgovarjanje, zavračanje posredovanja informacij in nepotrebno odlašanje; da bo postopek čim bolj pregleden, tako da se v okviru pritožbenega mehanizma proaktivno razkrivajo informacije o njegovih postopkih, operacijah in zadevah, in da bo postopek zaposlitve vodje in uslužbencev pritožbenega mehanizma postal bolj pregleden;
87. opozarja na pomisleke, ki so bili v okviru javnih posvetovanj izraženi v zvezi z nekaterimi predlogi za reorganizacijo dejavnosti urada EIB za pritožbeni mehanizem, to je, da bi bile iz pritožbenega mehanizma izključene zadeve, povezane z javnim naročanjem, pa tudi vprašanja v zvezi z zakonitostjo politike EIB, pa tudi v zvezi z omejitvijo neodvisnosti urada za pritožbeni mehanizem, tako da bi se predvidelo obvezno posvetovanje z drugimi službami, preden se presodi, ali je pritožba dopustna, in tako, da bi se zmanjšala zmogljivost urada za podajanje priporočil; odločno poziva upravni odbor, naj te pomisleke upošteva;
88. poudarja, kako pomembno je, da Evropski varuh človekovih pravic izvaja javni nadzor nad EIB;
89. pozdravlja razkritje zapisnikov sej sveta direktorjev EIB in priporoča EIB, naj razmisli tudi o razkritju nezaupnih informacij s sej upravnega odbora; na projektni ravni ponavlja svojo zahtevo v zvezi s sistematičnim razkritjem poročil o zaključku za dejavnosti EIB zunaj Evrope, pa tudi tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov za projekte EIB; meni, da bi bilo treba prakso razkritja preglednice kazalnikov, kot je predvideno za EFSI 2.0, uporabljati pri vseh projektih, ki jih izvaja EIB;
90. je globoko zaskrbljen, ker se vodstvo banke doslej še sploh ni odzvalo na posebne določbe iz točk 75 in 76 resolucije Parlamenta o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015, in opozarja, da so potrebna strožja pravila glede navzkrižja interesov ter jasna, stroga in pregledna merila za preprečitev vseh oblik korupcije; ponavlja, da mora EIB pregledati svoj kodeks ravnanja, tako da njeni podpredsedniki ne bodo mogli voditi operacij v svoji državi članici, saj to ogroža neodvisnost institucije; je globoko zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, opredeljenih pri obstoječih mehanizmih EIB, da bi preprečili možno navzkrižje interesov znotraj njenih upravnih organov; v zvezi s tem poziva EIB, naj za boljše preprečevanje navzkrižja interesov v njenih upravnih organih in morebitnega učinka „vrtljivih vrat“ upošteva priporočila varuha človekovih pravic in naj čim prej pregleda svoj kodeks ravnanja; poziva EIB, naj takoj po tem, ko bodo pogajanja med Komisijo, Parlamentom in Svetom zaključena, pristopi k medinstitucionalnemu sporazumu o registru EU za preglednost;
91. poudarja, da mora boj proti vsem oblikam škodljivih davčnih praks ostati pomembna prednostna naloga EIB; poziva EIB, naj hitro začne izvajati ustrezno zakonodajo in standarde EU o izogibanju davkom, davčnih oazah in drugih s tem povezanih vprašanjih ter naj od svojih strank zahteva, da spoštujejo ta pravila; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivih informacij, ki jih je EIB razkrila o končnem dejanskem lastništvu, zlasti kadar se financiranje opira na sklade zasebnega kapitala; poziva EIB, naj sprejme proaktivne ukrepe in izvaja okrepljene ukrepe skrbnega pregledovanja, če se izkaže, da so projekti EIB povezani z jurisdikcijami, ki so z davčnega vidika vprašljive;
92. vztraja, da mora EIB izdelati javno dostopen natančen seznam meril za izbor finančnih posrednikov, da se okrepijo prizadevanja EU v boju proti davčnim zlorabam ter se učinkoviteje preprečijo tveganja korupcije in vključevanja kriminalnih združb in terorizma; poudarja, da je treba izboljšati merila za oceno projektov, zato da se sredstva EU ne bodo vlagala prek subjektov v tretjih državah, ki ne spoštujejo mednarodnih davčnih standardov;
93. poudarja, da bi bilo treba okrepiti standarde na področju davčne preglednosti in dobrega davčnega upravljanja, zlasti v zvezi z določbami o izogibanju davkom; je seznanjen s seznamom nekooperativnih davčnih jurisdikcij, ki ga je konec leta 2017 oblikovala EU; v zvezi s tem poziva EIB, naj pri pregledu, ki ga trenutno izvaja, okrepi svojo politiko glede nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij ter razvije širšo odgovorno politiko obdavčevanja; poziva EIB, naj prikaže izvedljivost višjih standardov na področju davčne preglednosti, tako da sprejme politiko, ki bo presegala minimalne pravne zahteve, pri čemer bo sama prevzela vlogo usmerjanja na področju poštenega obdavčevanja; poudarja zlasti, da mora biti dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojeno z objavo davčnih in finančnih podatkov po posameznih državah, in z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja, in to brez izjem;
94. odobrava pomen, ki ga EIB namenja svoji politiki ničelne tolerance do goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja; poziva EIB, naj sprejme vse ustrezne ukrepe, vključno z začasno ustavitvijo plačil in izplačil posojil, da bi zaščitila svoje finančne interese in finančne interese EU, kadar je to potrebno zaradi preiskav urada OLAF ali zaradi kazenskih preiskav, in EIB nadalje poziva, naj ustrezno prilagodi svoje notranje predpise; poudarja, da je treba razkriti informacije o sistemu dodeljevanja naročil in podizvajanja, da bi preprečili tveganje goljufije in korupcije; poudarja, da bi moralo spletišče EIB za vsebovati poseben in viden prostor, kjer bi bili javno navedeni izključeni subjekti, da bi zagotovili odvračilen učinek; poudarja, da je pomembno, da se EIB pridruži mrežam prepovedi udeležbe z drugimi večstranskimi posojilodajalci; poziva EIB, naj uskladi svojo politiko prepovedi udeležbe z drugimi večstranskimi posojilodajalci, kot je Svetovna banka, ki je na seznam „prepovedanih“ uvrstila več kot 800 posameznikov in družb, čeprav količina njenega financiranja znaša približno polovico financiranja EIB;
95. želi, da bi EIB na podlagi sporočila Komisije iz leta 2016 še naprej izvajala in izboljšala zunanjo strategijo za učinkovito obdavčenje zaradi spoštovanja mednarodnih standardov na področju davčne preglednosti, vključno s spodbujanjem mednarodnega poročanja po posameznih državah; poziva EIB, naj zagotovi visoko kakovost informacij o končnih upravičencih in učinkovito prepreči transakcije s finančnimi posredniki, ki imajo negativne reference glede preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja oziroma negativne posledice na socialno in okoljsko področje;
96. obžaluje, da se ob primerih „dieselgate“ porajajo številna vprašanja o tem, da je Volkswagen prejel posojila od EIB z goljufijami in prevarami; poziva EIB, naj upošteva priporočila urada OLAF in sprejme dejavne ukrepe pri izvajanju njegove politike za boj proti goljufijam;
97. poudarja, da se je dolgotrajna protikorupcijska preiskava škandala v zvezi s projektom MOSE zaključila 14. septembra 2017 s sodbo sodišča v Benetkah, ki je dve vodilni osebi, neposredno udeleženi v škandalu, obsodilo na štiri leta zaporne kazni in odvzem 9 575 000 EUR; obžaluje, da je EIB med letoma 2011 in 2013 za izvajanje projekta MOSE namenila tri posojila v vrednosti 1,2 milijarde EUR, pri čemer je bilo zadnje posojilo odobreno po tem, ko so nacionalni organi začeli preiskavo zaradi korupcije; poziva EIB, naj zagotovi, da bo svojo politiko ničelne tolerance do goljufije karseda strogo izvajala in da se bo v celoti umaknila iz financiranja projekta MOSE ter projektov, povezanih z njim prek sistema družb in upravičencev, ki sodelujejo pri izvajanju projektov v deželi Veneto, zlasti projekta za razširitev dela avtoceste A4, znanega kot Passante di Mestre, saj preiskave zaradi davčne goljufije, korupcije in vključenosti kriminalnih združb še potekajo, in projekta za tretji pas avtoceste A4 na delu med Benetkami in Trstom; poziva EIB, naj izvede ustrezne notranje preiskave v zvezi z izbiro upravičencev in razdeljevanjem ter upravljanjem sredstev in naj objavi rezultate;
98. pozdravlja redni pregled najboljšega bančnega okvira in praks znotraj skupine EIB, ki se izvaja za prepoznavanje vrzeli glede skladnosti; meni, da mandata EIB in Evropskega investicijskega sklada narekujeta celovit in stalen sistem ocene tveganja in nadzora na ravni skupine EIB, s pomočjo katerega bi bili izpopolnitev osrednjih poslovnih procesov in izmenjava informacij, povezanih z upravljanjem mandatov, bistveni za splošno odgovornost EIB;
99. pozdravlja predloge odbora za etiko in skladnost EIB na področju korporativnega upravljanja in preglednosti, kot so vključitev etičnih zadev v njeno pristojnost, poleg mehanizmov za boljše preprečevanje navzkrižja interesov v upravnih organih in morebitnega učinka „vrtljivih vrat“, uvedba začasne odstranitve članov upravnega odbora in ustanovitev novega svetovalnega odbora, ki bo lahko pripravljal mnenja pred uradnim imenovanjem članov upravnega odbora;
100. poudarja, da je pomembno krepiti obveznosti glede integritete v času po zaposlitvi in vzpostaviti konkretne sankcije za morebitne primere učinka „vrtljivih vrat“ med samim upravnim vrhom EIB in zasebnim sektorjem; zato meni, da bi moralo „obdobje mirovanja“, v katerem nekdanji člani sveta direktorjev ne morejo lobirati pri organih upravljanja ali uslužbencih EIB, trajati vsaj 12 mesecev;
101. pozdravlja pobudo za pregled politike prijavljanja nepravilnosti v EIB, pa tudi posodobitev okvira skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, odkar ga je EIB ustanovila leta 2014, v tesni povezavi z zahtevami glede „poznavanja lastnih strank“ pri odprtih portfeljih in novih poslovnih dejavnostih;
Spremljanje priporočil Parlamenta
102. ponovno poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti v zvezi z učinkom njenih posojilnih dejavnosti;
o
o o
103. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0183.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0138.
- [5] UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
- [6] UL L 135, 8.5.2014, str. 1.
- [7] UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (20.2.2018)
za Odbor za proračunski nadzor
Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016
(2017/2190(INI))
Pripravljavec mnenja: Sander Loones
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. spominja, da je 10 % vseh posojil EIB namenjenih operacijam zunaj Unije, in pozdravlja dejstvo, da se je skupni znesek, ki ga EIB ponuja izvajalcem projektov zunaj EU, od leta 2015 povečal; iz tega razloga poudarja, kako pomembno je, da EIB vsako leto poroča o svojih dejavnostih zunaj Unije, kar zadeva skladnost s splošnimi načeli zunanjega delovanja Unije, in da igra ustrezno vlogo v okviru obnovljenih zavez EU glede skladnosti politik za razvoj in na osnovi skladnosti z drugimi politikami EU, agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in pariškim podnebnim sporazumom, pri tem pa podpira izobraževanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, zagotavlja polno spoštovanje človekovih, delovnih in okoljskih pravic ter se zavzema za enakost spolov; poudarja, da bi morala EIB pri podpiranju podjetij EU v tujini ustrezno upoštevati trgovinsko strategijo EU, tudi obstoječe in prihodnje trgovinske sporazume;
2. poziva EIB, naj v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in GD DEVCO pri Komisiji razvije metodologijo za merjenje učinka svojih posojilnih operacij zunaj EU na razvojno sodelovanje EU nasploh, zlasti v zvezi z agendo 2030 in človekovimi pravicami;
3. ugotavlja, da je lahko EIB s posojilnimi instrumenti pomemben vzvod za novo ekonomsko diplomacijo EU; v zvezi s tem poudarja, da mora EIB pri svojih dejavnostih upoštevati mnenja ekonomske diplomacije;
4. podpira poglobitev partnerstev med EIB in razvojnimi agencijami držav članic ter projekte, ki jih EIB izvaja skupaj z drugimi mednarodnimi razvojnimi bankami, zlasti če je namen teh projektov prispevati k uresničitvi ciljev trajnega razvoja, ki jih je OZN postavila do leta 2030;
5. poudarja, da sta dostop do financiranja in internacionalizacija pomembni oviri, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja; poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva; je prepričan, da je EIB sicer na pravi poti, vendar mora narediti več, da bi malim in srednjim podjetjem omogočila lažji in učinkovitejši dostop financiranja, da se bodo lahko vključila v svetovne vrednostne verige; meni, da bi morala EIB podpirati podjetja EU, ki želijo poslovati v tujini, tudi prek mehanizma za financiranje trgovine;
6. ugotavlja, da je bilo v zadnjih nekaj letih manj podpornih operacij za neposredne tuje naložbe v Aziji; poudarja, da bi morali vlagatelji EU, zlasti mala in srednja podjetja, povečati navzočnost na kitajskem in indijskem trgu ter trgih držav ASEAN in izkoristiti prednosti enakih konkurenčnih pogojev; poziva EIB, naj z neposrednim financiranjem podjetij EU podpre naložbe v tujino, tudi prek mandata za zunanja posojila;
7. poudarja, da bi morale imeti države evropske soseščine in države AKP prednost pri naložbenih projektih EIB; glede na to obžaluje, da je Afrika svetovno območje, ki je v letu 2016 prejelo najmanjši finančni sveženj; poziva, da se ta trend v prihodnjih letih spremeni;
8. opozarja na učinkovitost instrumenta za spodbujanje naložb, uvedenega leta 2003 v sklopu cotonoujskega sporazuma, in poziva, da se podoben instrument ohrani tudi po ponovnih pogajanjih o sporazumih med EU in njenimi partnericami AKP v letu 2020;
9. pozdravlja vlogo EIB v razvoju lokalnega zasebnega sektorja in njeno podporo mikrofinanciranju, prav tako pa priznava, da njene dejavnosti odpirajo nove ekonomske in trgovinske priložnosti; poudarja, da je treba dejavnosti EIB ustrezno in učinkovito prilagoditi trenutnim mednarodnim izzivom; poziva k razširitvi mandata EIB za zunanja posojila, da bi okrepili njegovo vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja in zagotavljanju strateškega odziva na temeljne vzroke migracij, prav tako pa povečali vključenost v novo strategijo za zasebni sektor; glede na to poziva EIB, naj poveča udeležbo v projektih na področju infrastrukture, prometa in digitalizacije, potrebnih za promocijo lokalnih in regionalnih trgovinskih poti, ter podpre internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, s čimer bo dejavno prispevala k izvajanju sporazuma STO o olajševanju trgovine; znova poudarja, da mora EIB svoje dejavnosti uskladiti s cilji OZN za trajnostni razvoj;
10. ugotavlja, da je EIB leta 2016 odobrila nove instrumente za mikrofinanciranje, enega za Karibe, enega za Pacifik in dva za Afriko v skupnem znesku 110 milijonov EUR ter enega za južno soseščino v znesku 75 milijonov EUR; opominja, da so instrumenti mikrofinanciranja in tehnična pomoč EIB omogočili izplačilo 300 milijonov EUR več kot 1,5 milijona upravičencem; poziva EIB, naj v naslednje poročilo vključi učinke vzvoda teh instrumentov in sredstva, ki so bila dodeljena prek instrumentov za financiranje zunanjega delovanja;
11. ugotavlja, da so v letu 2016 polovico vseh posojil EIB v sklopu mandata za zunanja posojila prejeli lokalni finančni posredniki, da bi spodbudili mikroposojila; poziva EIB, naj z vidika enakosti spolov oceni nadaljnja posojila, ki jih dajejo finančni posredniki, saj so mikroposojila v glavnem namenjena podjetnicam;
12. meni, da mora EIB povečati svojo zmogljivost za prevzemanje tveganja in dajanje jamstev zanj, zlasti za projekte za razvoj in utrjevanje zasebnega sektorja in tiste, ki so del pobude za ekonomsko odpornost;
13. poziva EIB, naj izboljša dostop do informacij v zvezi s sistemom pogodb in podizvajalskih pogodb ter do finančnih podatkov o projektih, ki jih financira, pa tudi o njihovi skladnosti s cilji trajnostnega razvoja; izrecno jo poziva, naj predvsem Evropskemu parlamentu posreduje boljše in bolj sistematične informacije o nadaljnjih posojilih, ki jih dajejo njeni finančni posredniki, da bi se povečala tako učinkovitost parlamentarnega nadzora kot preglednost; poudarja, kako pomemben je vključujoč proces odločanja, v katerem sodelujejo vsi ustrezni deležniki in organizacije civilne družbe;
14. poziva EIB, naj podpre financiranje projektov, ki so skladni z njeno podnebno strategijo in pariškim sporazumom, in postopoma opusti podporo za fosilna goriva, da bi postala ključni akter EU v skupnih svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam, prav tako pa naj podpre trajnostni razvoj in vzpostavitev bolj konkurenčnega, zanesljivega in trajnostnega energetskega sistema v skladu z energetsko strategijo do leta 2030; v ta namen poziva EIB, naj ne financira projektov, ki povzročajo močno onesnaženje in uporabljajo zastarele tehnologije, zlasti pri naložbah v energetski sektor; poziva jo tudi, naj poveča obseg posojil za projekte javne infrastrukture, katerih namen je omiliti posledice podnebnih sprememb (npr. poplave), in za majhne projekte za pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
20.2.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
31 2 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, Patricia Lalonde, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Bendt Bendtsen, Klaus Buchner, Nicola Danti, Agnes Jongerius, Sajjad Karim, Jarosław Wałęsa |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Mario Borghezio, Jacques Colombier |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
31 |
+ |
|
ALDE |
Nadja Hirsch, Patricia Lalonde, Marietje Schaake, Hannu Takkula |
|
ECR |
David Campbell Bannerman, Sajjad Karim, Joachim Starbatty, Jan Zahradil |
|
GUE/NGL |
Helmut Scholz |
|
PPE |
Laima Liucija Andrikienė, Bendt Bendtsen, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Sorin Moisă, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler |
|
S&D |
Nicola Danti, Karoline Graswander-Hainz, Agnes Jongerius, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Joachim Schuster |
|
VERTS/ALE |
Klaus Buchner, Heidi Hautala |
|
2 |
- |
|
ENF |
Mario Borghezio, Jacques Colombier |
|
1 |
0 |
|
GUE/NGL |
Anne-Marie Mineur |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
26.3.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Martina Dlabajová, Raffaele Fitto, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Wolf Klinz, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Andrej Novakov (Andrey Novakov), Patricija Šulin |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Laura Ferrara, Norbert Lins, Lieve Wierinck |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
20 |
+ |
|
ALDE |
Martina Dlabajová, Wolf Klinz, Lieve Wierinck |
|
ECR |
Ryszard Czarnecki |
|
EFDD |
Laura Ferrara, Marco Valli |
|
PPE |
Ingeborg Gräßle, Norbert Lins, Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Joachim Zeller |
|
S&D |
Inés Ayala Sender, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Derek Vaughan |
|
VERTS/ALE |
Bart Staes, Indrek Tarand |
|
0 |
- |
|
|
|
|
3 |
0 |
|
ECR |
Raffaele Fitto |
|
ENF |
Jean-François Jalkh |
|
GUE/NGL |
Luke Ming Flanagan |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani