PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976
2.7.2018 - (09425/2018 – C8-0276/2018 – 2015/0907(APP)) - ***
Odbor za ustavne zadeve
Poročevalca: Danuta Maria Hübner in Jo Leinen
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976
(09425/2018 – C8-0276/2018 – 2015/0907(APP))
(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09425/2018),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 223(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0276/2018),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije in priloženega predloga sklepa Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami[1],
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, luksemburške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice, švedskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva ter zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju člena 99(1) in (4) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ustavne zadeve (A8-0248/2018),
1. odobri osnutek sklepa Sveta;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
- [1] UL C 366, 27.10.2017, str. 7.
OBRAZLOŽITEV
Parlament je novembra 2015 sprejel predlog o reformi volilne zakonodaje Evropske unije, da bi spodbudil sodelovanje državljanov, okrepil evropsko razsežnost volitev, povečal učinkovitost svojega delovanja in izboljšal izvedbo volitev. Gre za potreben in težko pričakovan korak naprej za evropske državljane, ki so v preteklih 40 letih poslance Evropskega parlamenta volili po istih starih, večinoma nacionalnih predpisih.
Po skoraj treh letih intenzivnih pogajanj je Svet končno dosegel dogovor o tej bistveni reformi za evropske državljane in Parlament. To je zmaga že sama po sebi glede na omejitve postopka v členu 223 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zahteva soglasje držav članic.
Še pomembneje je, da gre za prvi uspešen poskus Parlamenta, da bi posodobil pravila za izvolitev poslancev Parlamenta od sprejetja akta o volitvah leta 1976. S tem se odpirajo vrata postopni in celoviti reformi evropskih volitev. Osnutek sklepa Sveta je bilo največ, kar je bilo mogoče doseči v sedanjih političnih razmerah in z omejitvami postopka.
Osnutek sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami iz leta 1976 vsebuje precej pozitivnih elementov, s katerimi se bosta bistveno izboljšali narava in izvedba evropskih volitev v prihodnje.
• Besedilo je popolnoma v skladu z ustavnimi in volilnimi tradicijami držav članic.
• Z novimi pravili bodo državljani končno bolje poznali povezavo med nacionalnimi strankami in kandidati na volitvah ter njihovo pripadnostjo evropski politični stranki. S sprejetjem tega predloga odpiramo vrata evropskim vprašanjem, ki naj v razpravi o evropskih volitvah postopoma nadomestijo nacionalna vprašanja.
• Evropske volitve bodo z možnostjo elektronskega glasovanja in glasovanja po pošti tudi bolj dostopne. To bo pomenilo višjo volilno udeležbo, svoj glas pa bo lahko na varen in udoben način oddalo več državljanov.
• Na volilno udeležbo bo močno vplivala tudi podelitev volilne pravice državljanom EU, ki bivajo v tretjih državah, saj zgolj v Švici stalno biva 1,4 milijona državljanov EU. Ta pomembna možnost je sedaj uradno priznana in verjetno jo bo po začetku veljavnosti novih določb uporabljalo precej držav članic.
• Minimalni rok za pripravo volilnega imenika bo deloval kot varovalka pred samovoljnimi odločitvami nacionalnih strank v državah članicah v zadnjem trenutku.
• Z ukrepi proti dvojnemu glasovanju se bo okrepilo zaupanje državljanov v volilni postopek;
• z imenovanjem organa za stike za izmenjavo podatkov o volivcih in kandidatih bo zagotovljeno boljše usklajevanje nacionalnih volilnih organov, hkrati pa se bodo zmanjšale možnosti za dvojno glasovanje.
• Zaradi praga bodo imele politične stranke v vseh državah članicah bolj enake volilne pogoje, hkrati pa bo to prineslo več enakosti pri teži glasov volivcev pri volitvah poslancev Parlamenta.
• Osnutek sklepa Sveta je akt Unije, kar se razlikuje od medvladne narave Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami. Tako bo pri delih Akta o volitvah, ki jih spreminja osnutek sklepa Sveta, veljala sodna praksa Sodišča Evropske unije. S tem se državljanom zagotovi pravna varnost.
Čeprav bi od Sveta pričakovali več smelosti, pa mora sedaj Evropski parlament hitro dati soglasje in tako pokazati, da je mogoče tudi v sedanjih težavnih političnih razmerah korak za korakom izboljšati evropsko demokracijo. Ta odločitev bi torej morala predstavljati odskočno desko in ne končni cilj.
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Reforma volilne zakonodaje Evropske unije |
||||
Referenčni dokumenti |
09425/2018 – C8-0276/2018 – 2015/0907(APP) |
||||
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev |
18.6.2018 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Jo Leinen 26.2.2015 |
Danuta Maria Hübner 26.2.2015 |
|
|
|
Obravnava v odboru |
20.6.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
2.7.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
15 8 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gerolf Annemans, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Guy Verhofstadt |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Max Andersson, Ashley Fox, Jérôme Lavrilleux, David McAllister, Cristian Dan Preda |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Daniela Aiuto, Jonás Fernández, Birgit Sippel |
||||
Datum predložitve |
2.7.2018 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
15 |
+ |
|
NI |
Kazimierz Michał Ujazdowski |
|
PPE |
Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jérôme Lavrilleux, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin |
|
S&D |
Mercedes Bresso, Richard Corbett, Jonás Fernández, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira, Birgit Sippel |
|
8 |
- |
|
ALDE |
Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Guy Verhofstadt |
|
ECR |
Ashley Fox |
|
ENF |
Gerolf Annemans |
|
GUE/NGL |
Helmut Scholz, Barbara Spinelli |
|
VERTS/ALE |
Pascal Durand, Josep Maria Terricabras |
|
1 |
0 |
|
EFDD |
Daniela Aiuto |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani