POROČILO o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje

1.10.2018 - (2018/2023(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Ismail Ertug

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje

(2018/2023(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. novembra 2017 z naslovom K najširši uporabi alternativnih goriv – akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, vključno z oceno nacionalnih okvirov politike na podlagi člena 10(2) Direktive 2014/94/EU (COM (2017)0652),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva[1],

–  ob upoštevanju Direktive 2009/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz[2],

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (prenovitev) (COM(2017)0676),

–  ob upoštevanju mednarodnega varnostnega kodeksa za ladje, ki uporabljajo pline in druga goriva z nizkim plameniščem (kodeks IGF), skupaj s predlaganimi spremembami, da postane ta kodeks obvezen v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (konvencijo SOLAS), in obravnavanjem izzivov, ki jih pomeni sprejetje alternativnih goriv na regulativni ravni za sektor ladijskega prevoza in za zmanjševanje tveganja za ladje, posadke in okolje ob upoštevanju značilnosti uporabljanih goriv;

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0297/2018),

A.  ker je mobilnost osnovna potreba ter hrbtenica naših družb in gospodarstev in bi zato morala biti čista, trajnostna, zanesljiva, cenovno dostopna in varna v vseh pogledih; ker čiste tehnologije pri tem nudijo velike priložnosti in koristi za družbo, saj pomembno vplivajo na zdravje in okolje, pa tudi na avtomobilsko industrijo, dobavitelje energije, komunalne javne službe in upravljavce omrežij;

B.  ker so države članice sprejele nacionalne okvire politike, ki jih je Komisija ocenila v svojem nedavnem sporočilu COM(2017)0652, v katerem je bilo ugotovljeno, da se vzpostavitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil razlikuje med državami, saj je le osem od 25 držav članic v celoti izpolnilo zahteve nacionalnih okvirov politike iz Direktive 2014/94/EU[3], dve državi članici pa nista posredovali svojega okvira politike do 16. novembra 2016, kot je določeno v členu 3 Direktive 2014/94/EU;

C.  ker bo razogljičenje prometa izboljšalo kakovost zraka in okrepilo energetsko varnost in neodvisnost Evrope od uvožene energije in fosilnih goriv in bo zato potrebna hitra in znatna sprememba vrst energije, goriv in pogonskih sistemov, ki se uporabljajo, kot tudi povečanje energetske učinkovitosti, in sicer z uvedbo najučinkovitejših in najmodernejših tehnologij, prehodom na multimodalni transport in spremembo vedenja glede mobilnosti;

D.  ker promet predstavlja edini pomembni gospodarski sektor v EU, v katerem so se emisije toplogrednih plinov od leta 1990 povečale; ker je odgovoren za 23 % emisij CO₂, delež pa se še vedno povečuje; ker cestni promet predstavlja skoraj 75 % vse energije, ki se porabi v prometu, in povzroča skoraj 73 % emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju; ker se prevoz blaga in količina blaga, ki se prevaža, stalno povečujeta, povečuje pa se tudi mobilnost ljudi; ker bo to povečanje, kot je predvideno za leto 2030, vplivalo na podnebne spremembe, kakovost zraka in porabo energije, pa tudi na infrastrukturo; ker bo za razogljičenje cestnega prometa z uporabo trajnostnih alternativnih goriv potreben prilagodljiv pristop, kar pomeni, da bodo morda za različne segmente vozil potrebna različna alternativna goriva;

E.  ker obsega sektor ladijskega prometa več kot 80 % svetovne trgovine, povzroči 3 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in prispeva k onesnaževanju zraka v bližini obalnih območij in pristanišč; ker bi imelo postopno prehajanje ladijskega prevoza na alternativna goriva ob upoštevanju njegovega velikega prispevka k svetovnemu trgu prevoza znaten pozitiven učinek na okolje;

F.  ker je treba cestni promet v celoti razogljičiti, da bo najpozneje do leta 2050 brez neto emisij, da bi ohranili povišanje svetovne temperature krepko pod 2 °C ob prizadevanju za cilj 1,5 °C, ki je bil sprejet s podpisom Pariškega sporazuma; ker lahko prehod na alternativna goriva pripomore k uresničitvi tega cilja, čeprav bodo še nekaj časa potrebna konvencionalna goriva, vse dokler povpraševanja ne bo mogoče v celoti zadovoljiti z alternativnimi gorivi;

G.  ker je prehod na trajnostna alternativna goriva in pogonske sisteme ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla vozil najboljši način za razogljičenje sedanjega in prihodnjega voznega parka; ker bo skupni učinek še večji, če bo povezan s povečano učinkovitostjo vozil, uporabo javnega prevoza in koles, razvojem skupne mobilnosti in izboljšavami splošne učinkovitosti prometnih sistemov prek sistemov C-ITS ter tehnologij avtomatizacije in digitalizacije; ker tehnološka prizadevanja lahko podpirata in dopolnjujeta urbanistično in prostorsko načrtovanje in prispevata k vzpostavitvi oskrbovalne in polnilne infrastrukture; ker lahko spodbujanje alternativnih goriv pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti zraka v mestih;

H.  ker je neugodna cena vozil na alternativna goriva v primerjavi z običajnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem, skupaj s pomanjkanjem oskrbovalne in polnilne infrastrukture, še vedno med glavnimi ovirami pri odločitvi strank za nakup; ker se je v zvezi s tem izkazalo, da premije kupcev, davčne oprostitve in nefiskalne spodbude pospešijo uvajanje na trg in da bi morale odražati emisije toplogrednih plinov in onesnažujočih emisij različnih alternativnih goriv;

I.  ker preusmeritev na alternativna goriva in pogonske sisteme pomeni priložnost in spodbudo za raziskovanje za konkurenčno evropsko industrijo, da ponovno potrdi svojo vodilno vlogo na tehnološkem področju; ker je ta preusmeritev bistvenega pomena za mednarodno konkurenčnost v znanju, tehnologiji in tržnem deležu;

J.  ker naj bi ob prenovitvi uredbe o emisijskih standardih za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila zastavili smele cilje za zmanjšanje emisij ter spodbudili vozila, ki so nizko- in brezemisijska iz izpušne cevi, hkrati pa ohranili tehnološko nevtralen pristop, kar bi privedlo do razogljičenega evropskega voznega parka, za kar bo treba vzpostaviti ustrezno infrastrukturno omrežje za alternativna goriva; ker revizija direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz dopolnjuje direktivo o alternativnih gorivih tako, da zagotavlja povpraševanje za dobavitelje in povečuje prevzemanje čistih vozil, zlasti v mestnih območjih;

K.  ker je 94 % evropskega prometnega sektorja odvisnega od nafte, ki jo je treba uvažati v 90 %, tudi iz nekaterih politično nestabilnih držav;

L.  ker v skladu z Direktivo 2014/94/EU alternativna goriva še vedno zajemajo goriva fosilnega izvora, kar je v nasprotju s ciljem razogljičenja in postopne odprave fosilnih goriv; ker je treba prednost nameniti rešitvam, ki so nizko- in brezemisijske iz izpušne cevi v celotnem življenjskem ciklu vozila; ker lahko utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in stisnjeni zemeljski plin (SZP) za težka tovorna vozila in pomorski sektor kratkoročno in srednjeročno prispevata k izboljšanju kakovosti zraka, zlasti okoli pristanišč in vzdolž obale;

M.  ker je treba energetski in prometni sektor tesneje povezati, da bi omogočili poglobljeno razogljičenje mobilnosti; ker nosilci energije – kot sta elektrika in vodik – omogočajo brezemisijsko mobilnost, hkrati pa vključujejo obnovljive vire energije; ker je treba energetski sektor postopoma preusmeriti v uporabo zgolj obnovljivih virov energije in je zato treba zagotoviti skladiščenje presežne energije v obdobjih majhnega povpraševanja; k temu lahko prispevajo električna vozila z baterijo in električna vozila na gorivne celice; ker bodo nizkoemisijski viri energije vmesni korak v prehodu na brezemisijsko mobilnost; ker mora biti tehnološka nevtralnost izhodišče za vzpostavljanje infrastrukture za alternativna goriva;

N.  ker so skoraj vse litij-ionske celice, ki so bistveni sestavni del akumulatorjev električnih vozil, izdelane zunaj Evropske unije, v glavnem v Aziji;

O.  ker so za elektromobilnost ključnega pomena pametna, robustna električna omrežja, boljša povezanost elektroenergetskih in plinskih omrežij prek pretvorbe elektrike v plin, dostop do omrežja za izvajalce storitev polnjenja, zasebne polnilne postaje ter izgradnja polnilnih postaj za vodik; ker pametno in nadzorovano polnjenje električnih vozil z baterijo in električnih vozil na gorivne celice lahko pomaga uravnovesiti omrežja, vendar zanj še vedno ne obstajajo regulativni, davčni in tehnični okviri;

P.  ker so omrežja TEN-T glavna prometna omrežja v Evropski uniji; ker bi morala biti ključna prednostna naloga osredotočena na izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva in doseganje cilja, določenega v sporočilu, da bi do leta 2025 zagotovili polno pokritost koridorjev osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) s polnilnimi mesti; ker bi bilo treba ta cilj nadalje dopolniti z vzpostavitvijo infrastrukture za alternativna goriva tako znotraj celovitega omrežja TEN-T kot tudi v mestnih, podeželskih in redko poseljenih območjih, ob upoštevanju strukturnih in gospodarskih omejitev, da bi dosegli uravnoteženo pokritost;

1.  pozdravlja navedeno sporočilo Komisije o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva; poudarja, da je potrebno nadaljnje usklajevanje in sodelovanje na ravni EU, da bi razogljičili prometni sektor do leta 2050, in poudarja priložnosti za industrijo, tehnologijo in zaposlovanje, ki jih prinaša uporaba alternativnih goriv in odgovarjajoče infrastrukture;

Okrepitev prizadevanj

2.  vseeno poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive 2014/94/EU, hkrati pa ohrani sedanjo opredelitev alternativnih goriv, kot je določena v členu 2 Direktive 2014/94/EU in se osredotoči na njeno pravilno izvajanje, pri tem pa upošteva, da jo je doslej v celoti izvajalo samo osem od petindvajsetih držav članic, da se zapolnijo vrzeli v infrastrukturi za alternativna goriva po vsej Evropski uniji; poudarja, da je treba povečati uporabo alternativnih goriv in ustvariti stabilno okolje za naložbe;

3.  ugotavlja, da je ocena nacionalnih okvirnih načrtov, ki jo je pripravila Komisija, pokazala različno raven prizadevanj, ambicij in razpoložljivih finančnih sredstev držav članic in da uporaba alternativnih goriv ni splošna ali enotno porazdeljena; zato poziva Komisijo, naj temeljito oceni projekte nacionalnih okvirnih načrtov in raven zastavljenih ciljev, po potrebi predlaga dodatne ukrepe in podpre države članice s primeri dobre prakse; poziva Komisijo, naj sistem nacionalnih okvirnih načrtov nadomesti z učinkovitejšimi instrumenti, vključno s konkretnimi, zavezujočimi in izvršljivimi cilji, da bi oblikovali trajnostna merila; predlaga, naj Komisija upošteva predvideno in realizirano uporabo vozil na alternativna goriva in njihov tehnološki napredek, da bi državam članicam omogočili prožnost pri odločanju, kako doseči cilje, in si prizadeva doseči cilj vzpostavitve vseevropskega infrastrukturnega omrežja za vsa alternativna goriva, ki so dostopna, združljiva in interoperabilna;

4.  poziva, naj se upoštevata predvideno povečanje prevoza in količine blaga, ki se prevaža, do leta 2030, da bi ustrezno zgradili in opremili novo infrastrukturo; se zaveda pomena sedanjega in napovedanega tehnološkega napredka na področju akumulatorjev, vodika in shranjevanja energije ter poudarja, da je treba ta napredek upoštevati pri sprejemanju strateških odločitev; se zaveda, da je treba novo infrastrukturo prilagoditi povečanemu obsegu in razvoju tehnologij; poudarja, da bo na primer močno povečano število električnih vozil, katerih avtonomija bo dosegla 400 km, vplivalo na gostoto uvedenega omrežja za polnjenje in potrebno vrsto polnjenja;

5.  predlaga letno oceno stanja izvajanja držav članic in razširitev področja uporabe direktive z uporabe v osrednjem omrežju TEN-T, da bo zajemala tudi celotno omrežje TEN-T, urbana in regionalna vozlišča ter območja, ki dosegajo „visoko“ raven evropskega indeksa kakovosti zraka več kot 35 dni na leto in z šestkrat večjo gostoto prebivalstva kot je povprečna gostota v EU, da bi dosegli geografsko široko pokritost in vključili tudi infrastrukturo za javne vozne parke; poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe instrumenta za povezovanje Evrope v zvezi s tem in poveča njegovo financiranje;

6.  podpira elektrificirane ceste, ki omogočajo polnjenje električnih vozil med vožnjo; poziva k njihovemu širšemu razvoju, vsaj ob cestah osrednjega in celovitega omrežja TEN-T; meni, da bi lahko bile te ceste rešitev, ki bi omogočala zmanjšanje velikosti baterij in posledično znižanje cen novih vozil;

7.  poziva Komisijo, naj vzpostavi enake konkurenčne pogoje za različna alternativna goriva, ki zagotavljajo tehnološko nevtralnost, zlasti pri spodbujanju distribucijske infrastrukture, da postane uvedba vodikove infrastrukture obvezna, zahteve za njeno uvajanje pa enake tistim za stisnjeni zemeljski plin, vendar prilagojene v skladu s temi zahtevami za uvedbo;

8.  poudarja, kako pomembni so trajnostno urbanistično načrtovanje, premik od uporabe zasebnega k skupnemu in javnemu prevozu ter pozivanje Komisije in držav članic, naj posvetijo posebno pozornost razvijanju infrastrukture za alternativna goriva za storitve skupnega in javnega prevoza, kot so avtobusi, tramvaji, vlaki, avtomobili v souporabi, taksiji, kombiji, pa tudi kolesa, skuterji in motorna kolesa; spodbuja uvajanje infrastrukture za alternativna goriva na mestnih in predmestnih območjih, pri čemer naj se daje prednost tistim, kjer je kakovost zraka slaba;

9.  spodbuja lokalne in regionalne organe, ki so podpisniki konvencije županov za podnebje in energijo, naj si prizadevajo v akcijske načrte za trajnostno energijo vključiti konkretne ukrepe, zlasti za izgradnjo ali dokončanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil;

10.  poziva Komisijo, naj dopolni s podnebjem povezane cilje Direktive 2014/94/ES z dodatnimi ukrepi za čist zrak po preverjanju primernosti direktiv o kakovosti zunanjega zraka[4];

11.  opozarja na pomen, ki ga imajo trajnostna javna naročila za vozila na alternativni pogon pri spodbujanju povpraševanja po alternativnih gorivih in infrastrukturi zanje;

12.  spodbuja zagotavljanje čiste energije na letališčih (za uporabo v mirujočih letalih ter za mobilno opremo na letališčih), da bi se zmanjšala poraba kerozina, izboljšala kakovost zraka ter zmanjšala vpliv na podnebne spremembe in hrup;

Sklad za čisto mobilnost: financiranje infrastrukture za alternativna goriva

13.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zagotovila dodatnih 800 milijonov EUR kot zagonsko financiranje za podporo uporabi infrastrukture za alternativna goriva; vendar dvomi, da bo ta finančni vzvod zadosten glede na predvidene potrebe po 5,2 milijardah EUR do leta 2020 in dodatnih 16–22 milijardah EUR skupnih naložb do leta 2025[5]; poziva Komisijo, naj poveča začetno financiranje, podpre ne le uvedbo, ampak tudi delovanje takšne infrastrukture med nedobičkonosno fazo uvajanja na trg, ter se usmeri na potrebe prevoznikov v javnem prometu, tudi za podporo infrastrukturi, kot so delavnice za vzdrževanje; poudarja, da so potrebne dodatne javne naložbe, zlasti pa tudi zasebne naložbe;

14.  predlaga, da bi lahko ocenjene potrebe po naložbah v višini 25 milijard EUR do leta 2025 bile sofinancirane tako, da bi Evropska unija prispevala okoli 10 %, okoli 90 % pa industrija, zlasti proizvajalci, dobavitelji, proizvajalci energije in goriv ter drugi deležniki; poudarja, da bi morali imeti projekti infrastrukture za alternativna goriva dostop do nepovratnih sredstev in posojil, ki jih zagotavljajo instrument za povezovanje Evrope, Evropska investicijska banka in naložbeni načrt za Evropo, pri čemer je treba vedno zagotoviti, da ne bo prišlo do izkrivljanja trga; zahteva, naj se finančna sredstva sklada dodelijo v skladu z merili trajnosti, izvedljivosti, tehnološke nevtralnosti, podnebnih ciljev, evropske dodane vrednosti, doseganja razvojnih ciljev in kohezijske politike; poziva, naj Izvajalska agencija za inovacije in omrežja, ki že nadzira instrument za povezovanje Evrope, postane pristojna agencija;

15.  meni, da so evropski strukturni in investicijski skladi 2 (skladi ESI 2), pa tudi Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Invest EU in Obzorje Evropa ustrezni instrumenti za podporo uvedbi infrastrukture za alternativna goriva ter stalne naložbe v raziskave in inovacije, da bi dosegli boljšo povezovanje sektorjev, kot sta promet in energija;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi revizijo Direktive 1999/94/ES v zvezi z označevanjem avtomobilov; meni, da bi moral biti cilj te revizije bistveno izboljšanje obveščenosti potrošnikov glede porabe goriva, emisij CO₂ in onesnažujočih emisij ter omogočanje primerjave učinkovitosti in emisij tradicionalnih tehnologij in tehnologij na alternativna goriva pri dejanski vožnji;

17.  poziva Komisijo, naj pripravi uredbo o gostovanju v infrastrukturi za alternativna goriva, ki bo javno dostopna vsaj v omrežju TEN-T;

18.  ugotavlja, da ima obdavčitev velik vpliv na cenovno konkurenčnost alternativnih goriv; zato poziva države članice, naj pregledajo svoje okvire za obdavčitev energije, da bi olajšale in spodbudile uporabo nizko- in brezogljičnih alternativnih goriv ter odpravile sedanje razlike v obdavčitvi energije med različnimi vrstami prevoza, na primer za električno energijo, ki se uporablja za oskrbo z obrežja za ladje v pristaniščih in za proizvodnjo alternativnih goriv, tudi s pretvorbo električne energije v plin kot načina skladiščenja nestalnih obnovljivih virov energije;

19.  poziva Komisijo, naj podpre razogljičenje pomorskega sektorja in sektorja ladijskega prevoza z jasnim poudarkom na inovacijah, digitalizaciji in prilagajanju pristanišč in ladij; poziva Komisijo, države članice in njihove regije, naj vzpostavijo skupni projekt za „modre koridorje utekočinjenega zemeljskega plina za otoke“, zlasti za najbolj oddaljene regije; poudarja, da lahko oskrba z energijo z obale v pristaniščih na celinskih vodah in pomorskih pristaniščih bistveno prispeva k zmanjšanju hrupa, emisij CO₂ in drugih onesnaževal ter hkrati izboljšuje kakovost zraka;

Alternativna goriva kot alternativna industrijska politika

20.  obžaluje, da je napredek v zvezi z izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva in razpoložljivostjo vozil na alternativna goriva prepočasna, saj sta na voljo samo 19 vozil na akumulatorski električni pogon in 2017 hibridnih električnih vozil z možnostjo 25 v primerjavi z 417 modeli z motorji z notranjim zgorevanjem ter poziva proizvajalce, da okrepijo prizadevanja v zvezi s tem; priznava, da so potrebne politike, ki bi spodbudile uporabo vozil, ki so brez- in nizkoemisijska iz izpušne cevi, ponudbo za lahka in težka vozila na alternativna goriva, kot so ambiciozni emisijski standardi za leti 2025 in 2030 za nova lahka in težka vozila, vključno močnimi spodbudami za taka brez- in nizkoemisijska vozila; obenem ugotavlja potrebo po večjih javnih in zasebnih naložbah;

21.  poudarja povezavo med razpoložljivostjo vozil na alternativna goriva, uporabo infrastrukture za alternativna goriva in povpraševanjem potrošnikov po teh tehnologijah; v zvezi s tem poudarja, da bi lahko prehod na alternativna goriva in pogonske sisteme industriji pomagal, da bi postala svetovno konkurenčna in ohranila visokokakovostna delovna mesta v Evropi, hkrati pa bi nadomestil zamujene priložnosti za razogljičenje avtomobilske industrije in pomanjkanje naložb v trajnostni promet; poudarja, da bo povečana uporaba vozil na alternativna goriva zmanjšala proizvodne stroške in pospešila zmanjšanje skupnih stroškov lastništva;

22.  opozarja na pomen delujočega notranjega trga, ki zagotavlja preprosto dostopnost polnilnih postaj, interoperabilnost plačilnih storitev in tehničnih standardov, pregledno določanje cen goriva ter interoperabilnost strežnikov in podatkovnih formatov; v zvezi s tem poudarja pomen pravočasnih, lahko razumljivih, točnih, dostopnih in preglednih informacij za potrošnike ter dostopnosti teh informacij na odprti podatkovni platformi; poziva k uvedbi več-energetskih postaj, da ne bi bilo treba za vsako vrsto polnjenja vzpostavljati drugega omrežja;

23.  ugotavlja, da bo večina električnih vozil polnjenih doma ali na delovnem mestu, z dodatnim polnjenjem na javnih in poljavnih mestih, kot so veleblagovnice, železniške postaje ali letališča; v zvezi s tem poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na pametne rešitve za polnjenje, zagotoviti stabilnost omrežja in omogočiti lastno porabo; poudarja, da so za elektromobilnost na dolge razdalje potrebne hitre in ultrahitre polnilne postaje vzdolž avtocest, glavnih cestnih sistemov in omrežnih vozlišč; poudarja, da so ključni dejavniki za delovanje sistema odprt dostop do polnilnih postaj, tehnološka in plačilna interoperabilnost, prosta izbira energije, tudi obnovljivih virov energije, in dobaviteljev;

24.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev trajnostnega evropskega zavezništva za baterije in odločno podpira vzpostavitev evropske proizvodnje baterij, ki bo osredotočena na tehnologijo naslednje generacije; poziva Komisijo, naj pobudo razširi na druge pogonske sisteme, kot so gorivne celice, da bi ohranili vodilni položaj evropske tehnologije;

25.  poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost ocen življenjskega cikla za vsa alternativna goriva, baterije in rešitve za pogonske sisteme za trajnostno razogljičenje prometnega sektorja in oceno njegovih emisij in učinkov na porabo energije in vode, rabo zemljišč, okolje in skupnosti;

°

°    °

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
• [2]  UL L 120, 15.9.2009, str. 1.
• [3]  UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
• [4]  2004/107/ES in 2008/50/ES
• [5]  COM(2017)0652.

OBRAZLOŽITEV

Leta 2015 je 195 držav članic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) podpisalo Pariški sporazum. Države so se zlasti dogovorile o cilju, v skladu s katerim se mora povečanje globalne temperature to stoletje ohraniti precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in se morajo nadaljevati prizadevanja za dodatno omejitev povečanja temperature na 1,5 °C. To za EU pomeni 80- do 95- odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Prometni sektor, ki je trenutno odgovoren za četrtino emisij toplogrednih plinov, si mora znatno prizadevati za dosego tega cilja.

Promet je edini pomembni gospodarski sektor v EU, v katerem so se emisije toplogrednih plinov od leta 1990 povečale. Odgovoren je za 23 % emisij CO2, delež pa se še vedno povečuje. Cestni promet predstavlja skoraj 75 % vse energije, ki se porabi v prometu, in je odgovoren za skoraj 73 % emisij toplogrednih plinov v prometu. 94 % evropskega prometnega sektorja je odvisnega od nafte. 90 % te nafte je treba uvoziti, tudi iz nekaterih politično nestabilnih držav.

Če želi Evropa izpolniti svoje zaveze v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam, varstvom okolja in povečanjem energetske neodvisnosti, si mora bolj prizadevati za razogljičenje svojega gospodarstva. V prometnem sektorju se ta cilj lahko doseže na veliko več načinov. Standardi za učinkovitost, emisije in porabo goriva so se izkazali za zelo učinkovite. Z uporabo novih tehnologij, kot sta sodelovalni inteligentni prometni sistem ali avtomatizirana vožnja, se lahko izboljšajo prometni tokovi in zmanjša poraba. Z urbanističnim in prostorskim načrtovanjem se lahko ustvarijo prometni sistemi, ki bodo podpirali uporabo javnega in skupnega prevoza ter spodbujali okolju prijazne izbire, kot sta hoja ali kolesarjenje, s tem pa se bodo zmanjšale emisije. Še en pristop k zmanjšanju emisij v prometu je spodbujanje preusmeritve prometa s cest na železnice ali celinske plovne poti. Prehod na alternativna goriva in alternativne pogonske sisteme je neposredna metoda razogljičenja, zlasti ko gre za cestni promet. Za navedena goriva je potrebna posebna infrastruktura, zato je treba sprejeti zakonodajo, s katero bi spodbudili uporabo teh goriv.

Pomanjkljivosti veljavne direktive

Leta 2014 je bila sprejeta Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Na žalost so bili iz nje črtani zavezujoči cilji za vsako državo članico, ki so bili predvideni v predlogu Evropske komisije. Ocena nacionalnih okvirnih načrtov, ki so bili uvedeni z direktivo, je pokazala, da se ambicije in prizadevanja med državami članicami in med nacionalnimi okvirnimi načrti močno razlikujejo. V svoji sedanji obliki niso ustrezne za spodbujanje hitre uvedbe zadostne in celovite infrastrukture za alternativna goriva.

Vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva posledično zaostaja za prvotnimi načrti: od približno 800 000 polnilnih mest, predvidenih za leto 2025, jih je do zdaj na voljo le nekaj več kot 100 000. Zgraditi je treba še več kot dve tretjini polnilnih postaj za stisnjeni zemeljski plin, za vodik, ki po direktivi ni obvezen, pa je stanje še slabše, zato bi bilo treba direktivo čim prej spremeniti. Vsebovati bi morala konkretne in zavezujoče cilje za države članice, ki bi odražali dejansko in predvideno tržno uvajanje vozil na alternativna goriva ter zagotavljali ustrezno infrastrukturno omrežje za alternativna goriva vzporedno z omrežjem TEN-T tako na urbanih območjih kot na regionalnih vozliščih.

Alternativna goriva

Direktiva kot alternativna opredeljuje tri vrste goriv: elektriko, vodik in plin (stisnjeni zemeljski plin in utekočinjeni zemeljski plin). Medtem ko sta električna energija iz obnovljivih virov in zeleni vodik dejanski alternativi fosilnim gorivom, sta stisnjeni in utekočinjeni zemeljski plin še vedno pretežno fosilnega izvora. Nadomestiti ju je mogoče z bioplinom ali sintetičnimi plini. Da bi bila prva možnost resnično trajnostna, bi bilo treba bioplin proizvajati na lokalni ravni, po možnosti iz odpadkov; pri sintetičnih plinih pa je izguba energije v primerjavi z neposredno uporabo električne energije v prometu velika in bi jih bilo treba proizvajati samo iz presežne energije, ki sicer ne bi bila v celoti izrabljena. Glavni cilj mora biti popoln prehod na alternativna goriva, ki niso fosilnega izvora.

Srednjeročno je mešanica alternativnih goriv najbolj obetaven pristop, saj obstajajo različni načini in vrste prevoza ter različna prevozna okolja, ki imajo vsak svoje posebne zahteve glede goriv in tehnologij pogonskega sistema. Energijo bi bilo treba čim bolj učinkovito uporabljati tudi za razogljičenje. To zadeva vozilo in učinkovitost motorja, pa tudi proizvodnjo goriva in proizvodnjo energije.

Učinkovitost „od rezervoarja do vozila“ je pri alternativnih pogonskih sistemih lahko različna, vendar je običajno večja od učinkovitosti motorjev z notranjim zgorevanjem na bencin ali dizelsko gorivo. Pričakuje se, da se bodo skupni stroški lastništva teh sistemov v bližnji prihodnosti znatno zmanjšali, nekatera vozila na alternativna goriva pa imajo že zdaj stroškovne prednosti. Kljub temu njihovo množično uporabo v primerjavi s tradicionalnimi vozili z motorjem z notranjim zgorevanjem preprečujejo tri glavne ovire: prvič, nakupna cena je še vedno višja, čeprav zna pasti zaradi tehnološkega napredka in večjega obsega proizvodnje; drugič, število razpoložljivih modelov je še vedno manjše, in tretjič, infrastrukturna mreža mest za polnjenje z alternativnimi gorivi ni tako gosta. Javni organi bi si morali prizadevati za vzpostavitev zadostne infrastrukture za alternativna goriva, industrija pa mora poskrbeti za privlačnejša vozila na alternativna goriva.

Povezovanje sektorjev

Večja uporaba goriv, ki temeljijo na električni energiji, bo zbližala prometni in energetski sektor. Vendar si je pomembno prizadevati tudi, da se s popolnim prehodom na obnovljive vire energije doseže cilj razogljičenja proizvodnje energije. Ker so obnovljivi viri energije nestalne narave, bo treba oskrbo z energijo in povpraševanje uskladiti s pomočjo mehanizmov za shranjevanje.

Presežek energije se lahko uporabi v postopkih pretvarjanja električne energije v plin, da bi proizvedli zeleni vodik, ki se ga nato lahko uporabi neposredno kot gorivo za električna vozila na gorivne celice ali dovaja v plinska omrežja. Ta tehnologija se hitro razvija in zeleni vodik bo kmalu prišel na trg po konkurenčni ceni. Bistveno je zagotoviti nediskriminatoren dostop do plinskega omrežja za to uporabo.

Druga možnost za uravnoteženje energetskih omrežij je pametno in nadzorovano polnjenje. Zaradi vse večjega števila električnih vozil z baterijo se bo znatno povečala zmogljivost shranjevanja v obliki avtomobilskih baterij. Da bi se izognili konični obremenitvi v določenih delih dneva, bi bilo lahko polnjenje električnih vozil z baterijo daljinsko vodeno in zamaknjeno, s čimer bi se povpraševanje po energiji prerazporedilo na daljše obdobje. Medtem ko je to še vedno enosmerno delovanje, pa bi tako imenovane pametne rešitve za polnjenje omogočile dvosmerno polnjenje, kar bi dobaviteljem energije omogočilo polnjenje in praznjenje baterij v določenem obdobju ter učinkovitejše uravnoteževanje omrežij. Potrošnikom je pri tem treba zagotoviti popolno preglednost cen, spoštovati pa je treba visoke standarde varstva podatkov in potrošnikov.

Podobno je tudi pri elektriki bistven nediskriminatoren dostop do omrežja, kar velja tudi za dostop potrošnikov do javnih polnilnih postaj. Zagotoviti bi bilo treba popolno preglednost cen in interoperabilnost načinov plačila brez obveznosti naročnine. Javne polnilne postaje je treba dopolniti z zasebnimi. Električna vozila z baterijo se po načinu polnjenja nekoliko razlikujejo od vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, za polnjenje katerih je potrebno le malo časa na osrednjem mestu. Hitro polnjenje je bistveno za električni prevoz na dolge razdalje in zaupanje potrošnikov, vendar se bodo vozila večinoma polnila, ko bodo parkirana – npr. ponoči ali na delovnem mestu –, navade pri polnjenju pa se bodo z izkušnjami potrošnika sčasoma spremenile.

Da bi zagotovili pokritost z zasebnimi polnilnimi mesti, je treba po eni strani okrepiti omrežja in povezave, s čimer bi omogočili priključitev polnilnih mest na omrežje, po drugi strani pa morajo biti postopki pristojnih organov za izdajo dovoljenj preprostejši in hitrejši.

Obdavčevanje in regulativno okolje

Obdavčitev ima velik vpliv na cenovno konkurenčnost alternativnih goriv. Obdavčitev energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja pri proizvodnji zelenega vodika, lahko predstavlja breme za njegovo tržno ceno. Enako velja za električno polnjenje ladij s kopnega, kjer je proizvodnja energije z umazanimi zgorevalnimi motorji na krovu izvzeta iz obdavčitve, električna energija s kopnega pa je obdavčena in povzroča večje dobavne stroške zaradi zelo posebne narave povpraševanja.

Cilj tega poročila je odpraviti specifične infrastrukturne vrzeli, pri čemer je treba upoštevati širšo sliko ter različna vprašanja in vidike glede razogljičenja prometnega sektorja.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (17.8.2018)

za Odbor za promet in turizem

o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje
(2018/2023(INI))

Pripravljavka mnenja: Christel Schaldemose

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva; opozarja, da je promet eden glavnih virov emisij ogljika v Evropi in je edini sektor, v katerem emisije še vedno naraščajo; poudarja, da je potrebno nadaljnje usklajevanje na lokalni in regionalni ravni ter na ravni EU na vseh področjih politike, povezanih z infrastrukturo za alternativna goriva, da bi se zagotovila nadaljnje evropska konkurenčnost v zvezi z znanjem, tehnologijo in tržnim deležem; poudarja cilj vzpostavitve ustreznega infrastrukturnega omrežja za alternativna goriva, da bi se do leta 2050 doseglo popolno razogljičenje prometnega sektorja; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predlaga časovni načrt za naslednjih pet let, v katerem bodo opredeljeni skupni politični okvir in skupni cilji za vse države članice;

2.  poziva države članice, naj zagotovijo hitro gradnjo in nadaljnje financiranje infrastrukture za alternativna goriva ter rešitev za hitro in ultrahitro polnjenje ob osrednjem in celovitem omrežju TEN-T, tako na območjih mest kot na podeželju, in naj v ta namen še naprej razvijajo in izvajajo ambiciozne in usklajene nacionalne okvire politike; poudarja, da sta razpoložljivost in dostopnost zasebne in javne infrastrukture za polnjenje in oskrbo ključni za boljše sprejemanje vozil na alternativna goriva med potrošniki; meni, da bi morale imeti ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti prednost rešitve, ki imajo v celotnem življenjskem ciklu vozila največji potencial za zmanjšanje emisij;

3.  poziva države članice, naj pri oblikovanju nacionalnih okvirov politike ustrezno upoštevajo načela, določena na področju osrednjih in celovitih omrežij TEN-T in skupne prometne politike;

4.  poziva države članice, katerih nacionalni strateški okviri so pretežno osredotočeni na zemeljski plin, naj ponovno pretehtajo to odločitev, ki je v nasprotju z usmerjenostjo v mobilnost na električni pogon, ki se oblikuje v Evropi, ker v končni fazi njihova odločitev ne prispeva k hitrejšemu dolgoročnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju; poziva te države članice, naj preusmerijo svoje nacionalne strateške okvire v električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, sintetični metan iz električne energije, bioplin in biometan;

5.  poudarja pomen trajnostnega načrtovanja mest, prehoda z zasebnega prevoza na skupinski in javni prevoz ter naložb v vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva za javni prevoz, zlasti za uvajanje električnih avtobusov, ki predstavljajo le 10 % vseh novih avtobusov, kupljenih leta 2017 v Evropi;

6.  poziva, naj se na gosto poseljenih urbanih območjih prednost nameni rešitvam za hitro in ultra hitro polnjenje na obvoznicah, parkiriščih in glavnih ulicah; meni, da bi bilo treba v ta namen okrepiti sodelovanje in usklajevanje med lokalnimi organi, distributerji električne energije in zasebnimi vlagatelji;

7.  podpira elektrificirane ceste, ki omogočajo polnjenje električnih vozil med vožnjo; poziva k njihovemu širšemu razvoju, vsaj ob cestah osrednjega in celovitega omrežja TEN-T; meni, da bi lahko bile te ceste rešitev, ki bi omogočala zmanjšanje velikosti baterij in posledično znižanje cen novih vozil;

8.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so med državami članicami bistvene razlike v stopnjah ambicioznosti in izvajanja nacionalnih okvirov politike ter da je splošni razvoj infrastrukture za alternativna goriva, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje, v zaostanku; obžaluje, da le osem držav članic v celoti izpolnjuje zahteve nacionalnega okvira politike iz Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva[1] in da dve državi članici nista predložili nacionalnega okvira politike v skladu z roki iz člena 3 te direktive; glede tega poudarja, da so nacionalni okviri politike bistveni, da se k financiranju polnilne infrastrukture pritegnejo zasebni partnerji; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe zavezujočih nacionalnih ciljev in rednega nacionalnega poročanja, da bi se zagotovil razvoj hrbtenične infrastrukture za alternativna goriva v omrežju TEN-T do leta 2025;

9.  poudarja, da je treba državam članicam določiti konkretne, zavezujoče in izvršljive cilje za distribucijsko omrežje za alternativna goriva, ki bodo odražali dejanski in načrtovani prodor vozil na taka goriva na trg;

10.  obžaluje, da se goriva fosilnega izvora, kot sta zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, v Direktivi 2014/94/EU še vedno štejejo za alternativna goriva, kar spodkopava cilj Unije o razogljičenju prometnega sektorja do sredine stoletja;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi podrobno analizo različnih nacionalnih okvirov politike ter v priporočilih drugim državam članicam upošteva uspešne nacionalne in regionalne ukrepe;

12.  poziva Komisijo, naj predlaga merila trajnosti za vodik in sintetična goriva na podlagi emisij v življenjskem ciklu, pri katerih se upoštevajo primarne emisije iz proizvodnje električne energije pri vseh proizvodnih procesih in njihov učinek na povpraševanje po vodi in rabo zemljišč;

13.  spodbuja države članice, naj na mestnih in predmestnih območjih povečajo javno razpoložljivost polnilnih mest za električna vozila;

14.  meni, da bi bilo treba prednostno spodbujati razvoj infrastrukture za polnjenje električnih vozil na območjih, kjer je kakovost zraka slaba, ter da bi bilo treba v načrtih za kakovost zraka poročati o ukrepih, sprejetih ali načrtovanih za spodbujanje mobilnosti na električni pogon;

15.  poziva k nadaljnjim naložbam v raziskave in inovacije, da se obnovljivi viri energije še bolj povežejo s trajnostnimi načini prevoza, da bi se do sredine stoletja dosegla brezemisijska mobilnost;

16.  ugotavlja, da lastniki električnih vozil svoja vozila najpogosteje polnijo doma ali v službi; poudarja potrebo po celoviti in interoperabilni zasebni in skupni javni polnilni infrastrukturi, ki bi omogočala polnjenje električnih vozil in koles na domu in v službi, tudi na podlagi obveznega zagotavljanja take polnilne infrastrukture na bencinskih servisih ob cestah na večje razdalje; upošteva potrebo po javnih in zasebnih naložbah, da bi se dosegla optimalna pokritost; v zvezi s tem poudarja, da je treba v novih in že obstoječih stavbah namestiti zadostno polnilno infrastrukturo; ugotavlja, da sta večje širjenje informacij in sodelovanje zasebnega sektorja bistvenega pomena za doseganje predlaganih ciljev;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2017 v Evropi na razpolago za nakup le 19 modelov električnih vozil z baterijo in 25 modelov hibridnih električnih vozil, medtem ko so imeli evropski kupci na voljo več kot 417 modelov vozil z bencinskim in dizelskim motorjem z notranjim izgorevanjem[2];

18.  poudarja, da brez ustreznega distribucijskega omrežja ni mogoče povečati uporabe alternativnih goriv; poudarja, da je treba uvesti obveznosti za distribucijo, da bi se zmanjšala negotovost glede velikosti infrastrukture;

19.  poziva Komisijo, naj pripravi uredbo o gostovanju v infrastrukturi za alternativna goriva, ki bo javno dostopna vsaj v omrežju TEN-T;

20.  ugotavlja, da je iz nacionalnih načrtov, predloženih Komisiji v okviru izvajanja Direktive 2014/94/EU, razvidno, da trenutno število razpoložljivih polnilnih mest v Uniji ne zadostuje za število električnih vozil na cesti, saj namreč Komisija priporoča eno polnilno mesto na deset električnih vozil;

21.  ugotavlja tudi, da se pričakuje, da bodo nacionalni načrti za uvedbo javne polnilne infrastrukture do leta 2020 po vsej EU ohranjali korak s pričakovano rastjo števila vozil, in da bo ob glavnih avtocestah dovolj hitrih polnilnikov, in sicer vsaj en hitri polnilnik na vsakih 40 km;

22.  poudarja, da bodo glede na pričakovano število električnih vozil na cestah po letu 2020 poleg že načrtovanih potrebne precejšnje dodatne naložbe, in da bo financiranje iz EU pomembno, zlasti na manj razvitih trgih;

23.  poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na rešitve za pametno polnjenje; ugotavlja, da je treba v ta namen zagotoviti, da bodo zahteve glede zasebne in skupne javne polnilne infrastrukture presegale minimalne določbe iz spremenjene Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb[3]; poudarja, da je nezadostna polnilna infrastruktura ena od glavnih ovir za izvajanje trajnostnega prometa v EU;

24.  ker vsi uporabniki ne morejo polniti električnih vozil doma, je treba poiskati celostne rešitve za stanovanjske in nestanovanjske stavbe in kombinirati naprave za polnjenje z drugo obstoječo infrastrukturo, kot so na primer drogi za svetilke;

25.  ugotavlja, da se bo z rastjo trga električnih vozil v omrežju povečal odjem električne energije na omrežju, vendar se bo po podatkih Evropske agencije za okolje odjem električne energije v EU pri voznem parku z 80 % električnih vozil leta 2050 v povprečju povečal le za 10 %;

26.  meni, da mora biti infrastruktura za polnjenje na mestnih območjih na voljo za vse vrste vozil, vključno z vozili v souporabi, električnimi dostavnimi vozili, električnimi kolesi in motornimi dvokolesi;

27.  poudarja izboljšave, ki jih bo povzročila električna energija z obrežja z vidika zmanjšanih emisij CO₂, manjšega zvočnega onesnaženja, izboljšane kakovosti zraka in drugih okoljskih ugodnosti; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politične spodbude za razvoj oskrbe z električno energijo z obrežja tako v celinskih kot v morskih pristaniščih, da bi se zmanjšale emisije prometa s pogonom na fosilna goriva; spodbuja države članice, naj oblikujejo celostne načrte za hitro uvajanje popolnoma električnih trajektov; ugotavlja, da bodo potrebni dopolnjujoči nacionalni predpisi, da bi se zagotovilo, da morajo privezane ladje uporabljati čisto energijo z obale, ki je na voljo; poleg tega spodbuja zagotovitev večje finančne podpore za razvoj oskrbe z električno energijo z obrežja tako v celinskih kot v morskih pristaniščih, saj je ta zaradi visokih stroškov težje ekonomsko izvedljiva; poudarja, da je mogoče z instrumentom za povezovanje Evrope dodatno podpreti razvoj na tem področju;

28.  obžaluje, da je napredek pri izgradnji infrastrukture za alternativna goriva in razpoložljivosti vozil na alternativni pogon prepočasen, in proizvajalce poziva, naj okrepijo prizadevanja v zvezi s tem;

29.  poziva države članice, naj pregledajo svoje okvire za obdavčitev energije, da bi se olajšala in spodbudila uporaba alternativnih goriv ter odpravila obremenjujoča obdavčitev električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo alternativnih goriv, vključno s pretvorbo električne energije v plin kot načinom skladiščenja nestalnih obnovljivih virov energije;

30.  spodbuja zagotavljanje čiste energije na letališčih (za uporabo v mirujočih letalih ter za mobilno opremo na letališčih), da bi se zmanjšala poraba kerozina, izboljšala kakovost zraka ter zmanjšala vpliv na podnebne spremembe in hrup;

31.  ugotavlja, da ladja za križarjenje s potniki z močjo 4,6 MW porabi 700 litrov goriva na uro, kar je več kot 688 tovornjakov s prižganim motorjem;

32.  spodbuja evropske proizvajalce avtomobilov, naj povečajo naložbe v razvoj vozil z izjemno nizkimi emisijami, kot eden od načinov za pospešitev njihove uporabe na trgu EU; poziva Komisijo, države članice in avtomobilsko industrijo, naj še naprej razvijajo ponudbo lahkih in težkih vozil s pogonom na alternativna goriva, na primer s podpiranjem ambicioznih ciljev za znižanje povprečnih emisij, ki jih je treba doseči do leta 2025 ali 2030, za celotne vozne parke novih osebnih vozil, lahkih gospodarskih vozil in težkih vozil v EU;

33.  poziva sozakonodajalca, naj določita časovni okvir, pravi sistem spodbud in raven ambicije za delež vozil z nizkimi emisijami in brez emisij v celotnem voznem parku EU, da bi se do leta 2050 dosegla dekarbonizacija prometnega sektorja; meni, da je to nujno za varnost naložb na trgu vozil na alternativna goriva in hitrejše vzpostavljanje zadostne spremljevalne infrastrukture; priznava, da se zaradi prehoda na trajnostni promet v celotni dobavni verigi pojavljajo izzivi;

34.  spodbuja države članice, naj pospešijo vzpostavitev polnilne infrastrukture za javni prevoz ter spodbudijo povpraševanje po avtobusih na alternativna goriva in drugih električnih vozilih javnega prevoza, pri čemer naj dajo prednost emisijsko najbolj nevtralnim sistemom z vidika celotnega življenjskega cikla vozila;

35.  spodbuja lokalne in regionalne organe, ki so podpisniki konvencije županov za podnebje in energijo, naj si prizadevajo v akcijske načrte za trajnostno energijo vključiti konkretne ukrepe, zlasti za izgradnjo ali dokončanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil;

36.  spodbuja lokalne in regionalne javne organe, naj boljše izkoristijo možnosti za pridobitev sofinanciranja iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj za trajnostno mestno mobilnost, da bi se dokončala izgradnjo infrastrukture za polnjenje in oskrbo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	10.7.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 2 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Guillaume Balas, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Alojz Peterle, Christel Schaldemose, Keith Taylor
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Marc Joulaud, Stanisław Ożóg

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

47	+
ALDE	Catherine Bearder, Jan Huitema, Frédérique Ries
EFDD	Piernicola Pedicini
GUE/NGL	Stefan Eck, Anja Hazekamp, Merja Kyllönen
NI	Zoltán Balczó
PPE	Pilar Ayuso, Ivo Belet, Karl Heinz Florenz, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Marc Joulaud, Giovanni La Via, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Annie Schreijer Pierik, Renate Sommer, Adina Ioana Vălean
S&D	Guillaume Balas, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Damiano Zoffoli
VERTS/ALE	Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Davor Škrlec, Keith Taylor

2	-
EFDD	Julie Reid
ENF	Sylvie Goddyn

8	0
ALDE	Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis
ECR	Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Stanisław Ożóg, Bolesław G. Piecha, John Procter

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
• [2]  Availability and Affordability of ZEVs Interim Report, Element Energy, oktober 2017
• [3]  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (10.7.2018)

za Odbor za promet in turizem

o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje
(2018/2023(INI))

Pripravljavec mnenja: Zdzisław Krasnodębski

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so države članice sprejele nacionalne okvire politike, ki jih je Komisija ocenila v svojem nedavnem sporočilu COM(2017)0652, v katerem je bilo ugotovljeno, da se vzpostavitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil razlikuje med državami, saj je le osem od 25 držav članic v celoti izpolnilo zahteve nacionalnih okvirov politike iz Direktive 2014/94/EU[1], dve državi članici pa nista posredovali svojega okvira politike do 16. novembra 2016, kot je določeno v členu 3 Direktive 2014/94/EU;

B.  ker je prometni sektor glavni vir emisij ogljika v Uniji in je edini sektor, v katerem emisije še vedno naraščajo; ker se je treba bolj usklajevati na ravni EU, da se zagotovi vzpostavitev ustreznega infrastrukturnega omrežja za alternativna goriva z namenom razogljičenja prometnega sektorja do leta 2050;

C.  ker bi moralo razogljičenje prometa v EU potekati po načelu tehnološke nevtralnosti, ki bi zagotavljala enake pogoje delovanja za različne nizkoemisijske tehnologije za čisto mobilnost ter spodbujala konkurenčno okolje in nadaljnje inovacije na tem področju;

1.  poudarja, da lahko Unija postane vodilna na področju čistega prometa in pri tem globalnem prehodu; ugotavlja, da prehod na čisto energijo ponuja veliko novih priložnosti za rast industrije in povečuje energetsko varnost Evrope; poudarja, da je več kot 65 % električnih vozil z baterijo in priključnih hibridnih vozil proizvedenih zunaj EU in da se bodo zaradi novih oblik mobilnosti spremenile iskane veščine, zaradi česar moramo izkoristiti priložnost za spodbujanje lastne industrije in ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest v Uniji; meni, da je ključnega pomena okrepiti našo industrijo baterij z ustvarjanjem trajnostne proizvodnje baterijskih celic v Uniji in zagotavljanjem vrednostne verige, ki se bo v celoti nahajala v EU, pri tem pa izkoristiti potencial recikliranja baterij in surovin v skladu z načelom krožnega gospodarstva;

2.  pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, vendar ugotavlja, da vzpostavitev te infrastrukture, kakor je predvidena v nacionalnih okvirih politike, ne zadostuje predvideni stopnji uvedbe mobilnosti z alternativnimi gorivi do leta 2025; zato poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v nacionalne okvire politike vključijo obvezne minimalne cilje, pri čemer je treba upoštevati tudi predvideno in dejansko uporabo vozil na alternativna goriva in njihov tehnološki napredek, tudi z namenom, da se vzpostavi vseevropsko infrastrukturno omrežje za alternativna goriva;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se ambicioznost držav članic zelo razlikuje; poziva države članice, naj zagotovijo hitro uvedbo zadostne ravni infrastrukture za alternativna goriva; poziva države članice, naj v ta namen razvijejo in prilagodijo svoje nacionalne okvire politike ob upoštevanju predvidene in dejanske uporabe vozil na alternativna goriva in njihovega tehnološkega napredka; poziva države članice, naj povečajo prizadevanja sorazmerno z dovolj ambicioznimi cilji;

4.  države članice poziva, naj s karseda učinkovitim črpanjem sredstev EU pospešijo prenos raziskav v zvezi z elektromobilnostjo v prakso; pozdravlja predlog Komisije, da se z evropskim financiranjem zagotovi dodatnih 800 milijonov EUR; poudarja, da so vseeno potrebni dodatni podporni instrumenti na ravni Unije in držav članic, da bi mobilizirali ustrezne javne in zasebne naložbe;

5.  ugotavlja, da je elektrifikacija nujen korak v smeri razogljičenja prometnega sektorja Unije in doseganja evropskih podnebnih ciljev; poudarja, da se je treba osredotočiti na združevanje najučinkovitejših ukrepov, ki so na voljo, da bi izpolnili podnebne cilje EU, saj je na voljo več nizkoemisijskih možnosti, kot so elektrika, napredna biogoriva, vodik in utekočinjeni zemeljski plin; zato poziva k ohranjanju tehnološko nevtralnega pristopa, hkrati pa naj se zagotovi zmanjšanje emisij CO2;

6.  poziva operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov, naj zagotovijo stabilnost lokalnih omrežij ob upoštevanju potrebe po boljšem čezmejnem pretoku in ublažijo konico porabe v prihodnosti; poudarja, da bi morala reforma zasnove trga električne energije vzpostaviti ustrezen regulativni okvir, ki bi zagotavljal stabilnost omrežja, cenovno dostopnost in zanesljivost oskrbe ter omogočil lastno porabo, prilagajanje odjema in aktivne odjemalce; zato poudarja pomen naložb v tehnologije pametnega polnjenja, vključno s pametnimi omrežji, pri prispevanju k uspešnemu prenosu energije;

7.  poudarja, da je treba zagotoviti pravičen dostop do razvoja, delovanja in napajanja polnilnih mest za vse zadevne subjekte, vključno z lokalnimi organi, občinskimi podjetji in akterji iz drugih držav članic, da bi se izognili monopolnim situacijam; poziva Komisijo, naj spodbuja prost dostop vseh relevantnih subjektov do trga in pobude za izgradnjo polnilnih postaj, s čimer bi potrošnikom omogočili svobodno izbiro dobavitelja in vira energije; poudarja, da bi morale biti infrastrukturne rešitve tržno zasnovane; vztraja, da morajo biti distribucijska omrežja različnih goriv in javno dostopna polnilna mesta, ki se zahtevajo za električna vozila, večinoma zgrajena po tržnih pogojih, pod pogojem, da lahko udeleženci na trgu opravljajo storitve po razumnih stroških in pravočasno;

8.  poudarja potrebo po celoviti zasebni in skupni javni polnilni infrastrukturi, ki bi omogočala polnjenje električnih vozil in koles doma in na delovnem mestu, ob upoštevanju, da bodo za zadostitev določbam minimalnih zahtev iz spremenjene direktive o energetski učinkovitosti stavb[2] potrebne tako javne kot zasebne naložbe;

9.  poudarja, da se bodo zaradi dosežkov na področju elektromobilnosti, kot so pametna omrežja, elektronsko plačevanje in povezljivost z drugimi sorodnimi storitvami, v digitalnem sektorju pojavile ne le priložnosti, temveč tudi novi izzivi v zvezi s pametnim polnjenjem in izmenjavo podatkov, kot so varstvo podatkov, združljivost sistemov, primernost sistemov za dolgoročno uporabo in prost pretok podatkov;

10.  opozarja, da je pomembno ohraniti harmoniziran trg, v ta namen pa je treba spodbujati združljivost strežnikov in zapisov podatkov ter standardiziranost protokolov za vozni park; pozdravlja nedavne dosežke odbora CEN-CENELEC pri delni rešitvi vprašanja standardizacije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	10.7.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	53 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Tilly Metz, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michał Boni, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Rupert Matthews, Gesine Meissner, Dominique Riquet
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Romeo Franz, Ulrike Rodust

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

53	+
ALDE	Fredrick Federley, Gesine Meissner, Morten Helveg Petersen, Dominique Riquet, Lieve Wierinck
ECR	Edward Czesak, Zdzisław Krasnodębski, Rupert Matthews, Evžen Tošenovský
EFDD	Dario Tamburrano
ENF	Angelo Ciocca, Barbara Kappel, Christelle Lechevalier
EPP	Bendt Bendtsen, Michał Boni, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Christian Ehler, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera
S&D	Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Jakop Dalunde, Romeo Franz, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Tilly Metz, Csaba Molnár, Dan Nica, Miroslav Poche, Ulrike Rodust, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

3	-
GUE/NGL	Xabier Benito Ziluaga, Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

1	0
GUE/NGL	Jaromír Kohlíček

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
• [2]  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (5.6.2018)

za Odbor za promet in turizem

o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje
(2018/2023(INI))

Pripravljavec mnenja: Matthijs van Miltenburg

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva; opozarja na vpliv prometa na podnebne spremembe in ugotavlja, da morajo biti emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju za skladnost s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 skoraj nične; zato poudarja, da je trajnost vozil na alternativna goriva zelo odvisna od uporabe obnovljivih virov energije, pa tudi, da morajo biti zahteve glede kakovosti alternativnih goriv in sistemov ugotavljanja skladnosti enotne v vseh državah članicah; poudarja, da morajo vse ustrezne zainteresirane strani, zlasti avtomobilska industrija in Komisija, tesneje sodelovati, da bi Unija uresničila cilje razogljičenja;

2.  poudarja prednosti nizkoogljičnih inovacij za položaj EU v svetovni konkurenci ter za njeno energetsko varnost; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo v svetu na področju razogljičenja v prometnem sektorju; nadalje poziva države članice, zlasti tiste, pri katerih je zaostanek največji, in industrijo, naj pokažejo več ambicij in pospešijo izvajanje akcijskega načrta, vključno z razvojem učinkovite, celovite in skladne nacionalne okvirne politike, ki bi jo lahko pravočasno izvajale, s tem pa zagotovile potrebno stabilnost za naložbe iz javnih in zasebnih virov;

3.  poudarja povezavo med razpoložljivostjo in dostopnostjo javne in zasebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v EU in sprejemanjem novih sistemov mobilnosti med potrošniki; poudarja, da je bolj usklajen pristop EU potreben tudi pri skupnih tehničnih standardih, s čimer bi zagotovili interoperabilnost plačilnih storitev in polnilnih postaj, uporabnikom alternativnih goriv pa omogočili, da med potovanji po EU uporabljajo vso razpoložljivo infrastrukturo; poudarja potrebo po preglednih informacijah za potrošnike in neprekinjeni čezmejni pokritosti; poziva k večjemu sodelovanju med javnimi in zasebnimi subjekti na tem področju; poziva Komisijo, naj okrepi potrošniški vidik in oblikuje usklajeno strategijo obveščanja potrošnikov o uporabi alternativnih goriv, podatkih o polnilnih mestih v državah članicah in načinih plačila;

4.  poudarja pomen pravočasnih, zlahka razumljivih, točnih, dostopnih in preglednih informacij za potrošnike; pri tem ugotavlja, kako pomembna je načrtovana primerjava cen med alternativnimi in konvencionalnimi gorivi; zahteva, da se ti podatki zberejo in obdelajo na odprti podatkovni platformi;

5.  ceni usklajevanje na ravni EU; spodbuja Komisijo, naj v letu 2018 oceni, ali se lahko interoperabilnost plačilnih storitev najbolje pospeši z zakonodajnimi ali nezakonodajnimi ukrepi, ne da bi se s tem ovirale inovacije na trgu;

6.  spodbuja Komisijo, naj izkoristi sinergije med evropskimi politikami na področju prometa, energije in digitalizacije, na primer v zvezi s sistemi pametnega polnjenja in inteligentnega prometa, hkrati pa zagotovi spoštovanje standardov o varstvu podatkov; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo, na primer na forumu o trajnostnem prometu, da bi omogočili neprekinjeno čezmejno pokritost;

7.  podpira tehnološko nevtralen pristop k razvoju tržne infrastrukture za alternativna goriva, ki bi se osredotočal predvsem na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter zagotavljanje boljše izbire za potrošnike; meni, da bi se morala uvedba digitalno povezane infrastrukture za alternativna goriva obravnavati v povezavi z dejanskim številom vozil na alternativna goriva; zato poudarja, da je treba na trgu povečati število vozil na alternativna goriva ter tako omogočiti njihovo srednjeročno in dolgoročno prepoznavnost, s čimer bi spodbudili javne in zasebne naložbe na tem področju;

8.  poziva Komisijo, države članice in zasebni sektor, naj povečajo finančno podporo za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva; poudarja predvsem, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru povečati sredstva EU za infrastrukturo za alternativna goriva; poziva, da bi geografske razlike v infrastrukturah za alternativna goriva in podporo zanje ter visoke stroške prehoda na podeželskih območjih, ki bi lahko preprečili uvedbo te infrastrukture, upoštevali kot večjo oviro; poziva države članice, naj priznajo pozitivne učinke shem nepovratnih sredstev, javno-zasebnih partnerstev in davčnih spodbud za uvajanje vozil na alternativna goriva na trgu.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	4.6.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Roberta Metsola, Marc Tarabella, Sabine Verheyen
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Clara Eugenia Aguilera García, Klaus Buchner, Peter Liese, Emilian Pavel, Annie Schreijer-Pierik, Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28	+
ALDE	Jasenko Selimovic
ECR	Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt
EFDD	Marco Zullo
PPE	Asim Ademov, Pascal Arimont, Cristian-Silviu Buşoi, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Philippe Juvin, Peter Liese, Roberta Metsola, Jiří Pospíšil, Annie Schreijer-Pierik, Sabine Verheyen, Tomáš Zdechovský
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Liisa Jaakonsaari, Emilian Pavel, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Marc Tarabella
VERTS/ALE	Klaus Buchner, Pascal Durand

1	-
EFDD	John Stuart Agnew

2	0
ENF	Mylène Troszczynski
GUE/NGL	Dennis de Jong

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	24.9.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Isabella De Monte, Andor Deli, Ismail Ertug, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Peter Lundgren, Gesine Meissner, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Keith Taylor, Pavel Telička, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Wim van de Camp
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Francisco Assis, Jakop Dalunde, Mark Demesmaeker, Maria Grapini, Werner Kuhn, Ramona Nicole Mănescu, Evžen Tošenovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Miriam Dalli, Aleksander Gabelic, John Howarth, Martina Werner

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

29	+
ALDE PPE   S&D   VERTS/ALE	Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Werner Kuhn, Innocenzo Leontini, Ramona Nicole Mănescu, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Wim van de Camp Francisco Assis, Miriam Dalli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Aleksander Gabelic, Maria Grapini, John Howarth, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, David-Maria Sassoli, Martina Werner, Janusz Zemke   Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

0	-

6	0
ECR	Mark Demesmaeker, Peter Lundgren, Tomasz Piotr Poręba, Evžen Tošenovský, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani