POROČILO o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2018

17.10.2018 - (2018/2144(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Charles Tannock


Postopek : 2018/2144(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0339/2018
Predložena besedila :
A8-0339/2018
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2018

(2018/2144(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU-Črna gora, ki velja od 1. maja 2010,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU in Zahodnega Balkana dne 17. maja 2018 in njegove agende prednostnih nalog iz Sofije,

–  ob upoštevanju devete seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Črna gora dne 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju pristopa Črne gore k zvezi NATO dne 5. junija 2017,

–  ob upoštevanju dejstva, da sta parlamenta Črne gore in Kosova ratificirala sporazum o določitvi meje med Črno goro in Kosovom,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018 (COM(2018)0450), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Črni gori za leto 2018 (SWD(2018)0150),

–  ob upoštevanju ocene Komisije z dne 17. aprila 2018 v zvezi s programom gospodarskih reform Črne gore (2018–2020) (SWD(2018)0131) in skupnih sklepov Sveta z dne 25. maja 2018, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom,

–  ob upoštevanju poročil misije za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE ODIHR) ter izjave delegacije za opazovanje volitev Evropskega parlamenta o predsedniških volitvah 15. aprila 2018,

–  ob upoštevanju izjave in priporočil, sprejetih na petnajstem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Črna gora, ki je potekalo 16. in 17. julija 2018 v Podgorici,

  ob upoštevanju izsledkov raziskave iz leta 2017 o marginaliziranih Romih na Zahodnem Balkanu, ki je bila opravljena pod okriljem Komisije, Svetovne banke in programa OZN za razvoj (UNDP),

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Črni gori,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0339/2018),

A.  ker se vsaka država širitve ocenjuje individualno glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost reform;

B.  ker je Črna gora v pogajalskem procesu zdaj najbolj napredovala, saj je odprla 31 od 35 poglavij pravnega reda EU in začasno zaprla pogajanja o treh poglavjih;

C.  ker bo konstruktiven dialog med notranjimi političnimi silami in s sosednjimi državami bistven za nadaljnji napredek v pristopnem procesu EU;

D.  ker je Črna gora ostala zavezana vzpostavljanju delujočega tržnega gospodarstva in še naprej dosega dobre rezultate pri izvajanju obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

E.  ker je Črna gora upravičena do predpristopne pomoči v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II);

F.  ker mora Črna gora med drugim nadalje okrepiti parlamentarno, zakonodajno in nadzorno zmogljivost, institucionalno preglednost, upoštevanje pravne države in neodvisnost sodstva, notranjo obravnavo vojnih hudodelstev, celovitost volilnega postopka, svobodo medijev ter boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in neformalnemu gospodarstvu;

1.  pozdravlja stalno sodelovanje Črne gore v postopku vključevanja v EU ter njen nenehen in na splošno dober napredek, ki temelji na široki podpori javnosti tej strateški odločitvi;

2.  poudarja, da sta izvajanje in uporaba reform še vedno bistvena kazalnika uspešnega vključevanja; poziva Črno goro, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik ter poziva k pravočasnemu izvajanju vmesnih meril za poglavji 23 in 24;

3.  pozdravlja oceno Komisije iz njenega sporočila z dne 6. februarja 2018 o strategiji za Zahodni Balkan, da bi lahko bila Črna gora ob močni politični volji, izvajanju resničnih in trajnih reform ter dokončnih rešitvah za spore s sosednjimi državami do leta 2025 pripravljena za članstvo;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita ustrezno določbo v naslednjem večletnem finančnem okviru, namenjeno morebitnemu pristopu Črne gore k Evropski uniji, kot je določeno v strategiji za Zahodni Balkan;

Demokratizacija

5.  opozarja vse politične stranke, da je konstruktivno politično sodelovanje odvisno od popolnoma delujočega parlamenta, v katerem vsi politiki prevzemajo svojo odgovornost do volivcev, tako da zasedejo svoja mesta v parlamentu; pozdravlja dejstvo, da se je večina opozicijskih strank po dolgotrajnem bojkotiranju parlamenta vrnila vanj; poziva vse druge politične stranke, naj se čim prej vrnejo v parlament in si še nadalje usklajeno prizadevajo za vzpostavitev iskrenega političnega dialoga, da bi lahko parlament v celoti prevzel svojo zakonodajno in nadzorno vlogo, s čimer bi se obnovil delujoč demokratični proces;

6.  poziva k izvajanju zakonodaje o javnem in političnem udejstvovanju žensk in manjšin, zlasti Romov[1], tudi z omogočanjem smiselne udeležbe pripadnic manjšin v postopkih odločanja in pri zasedanju položajev v javni upravi in drugih javnih institucijah;

7.  poziva črnogorsko politično vodstvo, naj se osredotoči na preostale izzive pri reševanju težav v zvezi s pravno državo, svobodo medijev, korupcijo, pranjem denarja, organiziranim kriminalom in z njim povezanim nasiljem ter ta vprašanja prednostno obravnava;

8.  ugotavlja, da so bile na predsedniških volitvah aprila 2018 spoštovane temeljne svoboščine; poziva vlado, naj sodeluje z opozicijskimi strankami in civilno družbo, da bi celovito obravnavala pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil urad OVSE/ODIHR, in v celoti izvede prednostna priporočila njegove misije za opazovanje volitev, tako da sprejme nacionalno zakonodajo, ki je v pripravi, ter okrepi preglednost in profesionalizacijo volilne uprave, da bi se tako povečalo zaupanje javnosti v volilni proces; poziva, naj se lokalne volitve izvedejo hkrati po vsej državi in naj se povečata kakovost in preglednost volitev; poziva, naj se okrepijo določbe v zvezi s preglednostjo financiranja političnih strank;

9.  poziva k polni preiskavi vseh domnevnih nepravilnosti pri volitvah; ponovno vztraja pri ustreznih ukrepih v odziv na afero v zvezi z zvočnimi posnetki iz leta 2012; poziva agencijo za preprečevanje korupcije, naj poveča nadzor nad možnimi zlorabami javnih sredstev za namene političnih strank;

10.  je zaskrbljen zaradi odločitve črnogorskega parlamenta, da razreši Vanjo Ćalović Marković s položaja v svetu agencije za preprečevanje korupcije; poziva k popolni preglednosti pri obravnavi te zadeve;

Pravna država

11.  je seznanjen z osrednjo vlogo, ki so jo pri preprečevanju organiziranega kriminala in korupcije imeli revizijski organ, agencija za preprečevanje korupcije, komisija za nadzor javnega naročanja, agencija, pristojna za konkurenco, in organ, pristojen za državno pomoč; pozdravlja stalne reforme, namenjene povečanju zmogljivosti in neodvisnosti teh institucij, vendar se zaveda, da je treba izboljšati učinkovitost, doseči boljše rezultate, spodbujati preprečevanje korupcije, tudi z ustreznimi sankcijami, in odpraviti preostale ovire, da bi institucije postale popolnoma neodvisne;

12.  je seznanjen z napredkom pri krepitvi zmogljivosti agencije za preprečevanje korupcije pri preiskovanju financiranja kampanj; vendar poudarja, da je treba izboljšati zaupanje v agencijo in njen ugled, kar bi se lahko doseglo z nadaljnjim ločevanjem njenega dela od vsakršnega političnega vpliva;

13.  pozdravlja prizadevanja za povečanje preglednosti javne uprave in izmenjave informacij, vendar spodbuja vzpostavitev državljanom prijaznejše, bolj strokovne in depolitizirane javne uprave; izraža priznanje uspešnejšemu delu varuha človekovih pravic; poziva k izboljšanju ocen učinka zakonodajne ureditve, celovitim revizijskim poročilom ter vključujočim javnim posvetovanjem o zakonodajnih predlogih; poudarja pomen sodelovanja z organizacijami civilne družbe in odprtega dostopa do informacij za namene učinkovitega boja proti korupciji ter spodbuja revizijo zakonodajnih sprememb iz maja 2017; priporoča optimizacijo virov in človeškega kapitala v javni upravi;

14.  pozdravlja znaten napredek Črne gore na področju e-uprave in e-sodelovanja, pri čemer se po podatkih iz raziskave OZN o e-upravi iz leta 2016 ta država zdaj uvršča med 25 najuspešnejših izvajalcev; poziva črnogorsko vlado, naj reformo nadaljuje z enako hitrostjo, da bi še dodatno okrepila učinkovitost in dostopnost javne uprave;

15.  pozdravlja zmeren napredek pri povečanju neodvisnosti, preglednosti, odgovornosti, strokovnosti in učinkovitosti pravosodnih institucij; poziva k zaščitnim ukrepom pred političnim vmešavanjem ter k dosledni uporabi etičnih kodeksov in disciplinskih ukrepov; pozdravlja dejstvo, da so bili novi sodniki in tožilci prvič imenovani po novem sistemu zaposlovanja;

16.  ugotavlja, da je treba z zagotovitvijo polnega pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami pospešiti sodne postopke v zvezi z domnevnim poskusom državnega udara oktobra 2016; pozdravlja odločitev o javnem prenosu sodnih postopkov zaradi preglednosti;

17.  pozdravlja spremembe zakona o sodnem svetu, ki so bile sprejete 29. junija 2018 in omogočajo nadaljnje dobro delovanje sodnega sveta; ugotavlja, da so bile te spremembe sprejete v skladu s priporočili Beneške komisije; poudarja, da te spremembe glede izvolitve članov porotnikov v svet predstavljajo le začasno rešitev; poziva novoustanovljeno ad hoc delovno skupino Parlamenta, naj hitro reši to vprašanje;

18.  je zaskrbljen zaradi čedalje več primerov nasilja in umorov, povezanih z organiziranim kriminalom, ki škodljivo vplivajo na vsakodnevno življenje običajnih državljanov; pozdravlja, da so organi to zadevo opredelili kot težavo, vendar poziva k strožjim preventivnim ukrepom, tudi k uporabi zaplembe premoženja brez obsodbe; izreka pohvalo preiskavam, pregonu in izreku obsodb v primerih korupcije na visoki ravni; vendar priznava, da je treba te rezultate še okrepiti, zlasti pri pranju denarja in trgovini z ljudmi;

19.  poziva k napredku pri preprečevanju nasprotja interesov in nezakonitega bogatenja javnih uradnikov, tudi na občinski ravni; poziva organe, naj povečajo zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, pospešijo preiskave neupravičenega bogastva ter sprejmejo druge ukrepe za uničenje kriminalnih združb, s čimer se bodo prekinile povezave med organiziranim kriminalom, gospodarstvom in politiko; medtem obsoja prakso določanja blažjih sankcij, kot je zakonsko predpisano, saj to slabo vpliva na preprečevanje kaznivih dejanj korupcije;

20.  opozarja, da si mora Črna gora še naprej prizadevati za učinkovito varstvo pravice do lastnine v skladu s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; poziva državne organe, naj pri izvajanju veljavnega nacionalnega pravnega okvira zagotovijo pravične postopke v razumnem roku, tudi na področju lastninskih pravic in vračila premoženja; ugotavlja, da je trden, nediskriminatoren in stabilen sistem lastninskih pravic predpogoj za zaupanje državljanov in zunanjih vlagateljev ter poslovno zaupanje;

Upravljanje meja in migracije

21.  je seznanjen, da je Črna gora doslej dokazala, da je zmožna obravnavati prošnje za azil, vendar poudarja, da je potreben nadaljnji napredek; spodbuja Črno goro, naj tesneje sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da bi izboljšala upravljanje meja v skladu z evropskimi normami, obravnavala nedovoljene migracije in prekinila mreže za tihotapljenje migrantov; poziva k intenzivnejšim prizadevanjem in čezmejnemu sodelovanju za preprečevanje in uničenje organiziranih kriminalnih združb, povezanih s trgovino z ljudmi, pa tudi tihotapljenjem drog in tobačnih izdelkov; poudarja stalne pomisleke v zvezi z nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki v Črni gori, zlasti povezano s prostotrgovinskimi območji; poziva Komisijo, naj še naprej podpira Črno goro pri nadzoru prostotrgovinskih območij in prizadevanju za preprečevanje nedovoljene trgovine;

22.  obžaluje, da ni napredka pri obravnavanju trgovine z ljudmi, ter poziva, naj se posebna pozornost nameni preprečevanju prisilne organizirane prostitucije in prisilnega beračenja otrok; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za identifikacijo žrtev ter njihov dostop do ukrepov pomoči, odškodnine in varstva; poziva Črno goro, naj zagotovi učinkovito zaščito za žrtve trgovine z ljudmi in posebno pozornost nameni rehabilitaciji otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ter romskim ženskam in dekletom, zaradi ranljivih okoliščin, v katerih se znajdejo zaradi revščine in marginalizacije;

Mediji

23.  je čedalje bolj zaskrbljen zaradi stanja na področjih svobode izražanja in svobode medijev, v zvezi s katerima je bilo v treh zaporednih poročilih Komisije navedeno, da ni napredka; želi spomniti, da je bilo s tem povezano poglavje 23 odprto decembra 2013 ter da napredek pri tem poglavju in poglavju 24 določa splošno hitrost pogajanj; najstrožje obsoja ustrahovanje in kampanje blatenja novinarjev ter verbalne in fizične napade nanje; je seznanjen, da je bilo leta 2017 prijavljenih sedem primerov napadov na novinarje; poziva vlado, naj zagotovi, da bodo novinarji zaščiteni v praksi; poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za zagotovitev neodvisnosti medijev in novinarjev ter spodbuja k sistematičnemu zbiranju podatkov o grožnjah novinarjem; je seznanjen, da delegacija EU v Črni gori pozorno spremlja razmere;

24.  je zlasti zaskrbljen zaradi napada na novinarko časnika Vijesti Olivero Lakić, ki je bil izveden 8. maja 2018, ter poziva k preiskavi primera v celoti; meni, da je nesprejemljivo, da ni bilo napredka pri preiskavah starih primerov nasilja nad novinarji; poziva oblasti, naj odločno obsodijo vse napade na novinarje in spodbujajo ukrepe za zaščito novinarjev in izkoreninjenje nekaznovanosti;

25.  obžaluje trenutni finančni in uredniški pritisk na javno radiotelevizijo Črne gore (RTCG) in agencijo za elektronske medije; poziva k vzpostavitvi zaščitnih ukrepov pred neprimernimi političnimi in gospodarskimi vplivi ter k zagotovitvi popolne preglednosti zadev, povezanih z oglaševanjem države v medijih; ponovno poudarja, da je treba RTCG in vse druge medijske hiše zaščititi pred neprimernim političnim vplivom; poziva državne oblasti, naj medijskim regulatorjem in javni radioteleviziji zagotovijo zadostna sredstva za zagotovitev finančne avtonomije in neodvisnosti tako RTCG kot agencije za elektronske medije, ki sta ključni za trdno medijsko okolje med predvolilnimi kampanjami; obžaluje spremembo sestave sveta RTCG in razrešitev generalne direktorice RTCG Andrijane Kadija; meni, da bi moralo biti zgodnje odpuščanje dovoljeno le v omejenih okoliščinah;

26.  svari, da pomanjkanje finančne avtonomije medijev spodbuja njihovo politično odvisnost in polarizacijo; meni, da je potrebno pregledno in nediskriminatorno dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev ter poziva organe, naj preučijo druge oblike posrednih subvencij za spodbujanje neodvisnosti medijev;

27.  poudarja vlogo agencije za elektronske medije in učinkovite samoregulacije pri zagotavljanju najvišjih etičnih standardov v črnogorskih medijih in zmanjšanju števila primerov obrekovanja; ugotavlja, da sta zaradi prekarnega položaja novinarjev ogroženi kakovost in strokovnost medijev;

Civilna družba in človekove pravice

28.  poudarja ključno vlogo organizacij civilne družbe pri izboljšanju delovanja državnih institucij ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; odločno obsoja nedavno ustrahovanje organizacij civilne družbe in nesprejemljive kampanje blatenja zoper njih, ker so bile kritične do splošno počasnega napredka ali pomanjkanja napredka na ključnih področjih pravne države;

29.  poziva, naj se pripravi in izvajanju zakonodaje na področjih, ki vplivajo na področje delovanja civilne družbe, posveti več pozornosti, da z zakonodajo ne bi nesorazmerno obremenili organizacij civilne družbe in povzročili diskriminatornih učinkov nanje ali zmanjšali področja delovanja civilne družbe; poudarja, da je treba nameniti javna sredstva za organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih človekovih pravic, demokracije in pravne države, tudi za organizacije, ki se ukvarjajo z nadzorom in zagovorništvom, in male lokalne organizacije; meni, da bi moralo biti organizacijam civilne družbe dovoljeno prejemati sredstva drugih donatorjev, na primer zasebnikov ter mednarodnih organizacij, organov ali agencij;

30.  je seznanjen s spremembami zakonodaje o nevladnih organizacijah, s katerimi naj bi izboljšali njihovo javno financiranje, in priporoča hitro sprejetje potrebne sekundarne zakonodaje; ponovno poudarja svoj poziv k sistematičnim, vključujočim, pravočasnim in dejanskim posvetovanjem s civilno družbo in širšo javnostjo glede ključnih zakonodajnih reform, povezanih z EU, vključno z njihovim izvajanjem na lokalni ravni, s čimer bi se okrepila demokratičnost in povečala preglednost pri sprejemanju odločitev; priporoča izboljšanje finančnega regulativnega okolja za organizacije civilne družbe z zagotovitvijo dodatnih sredstev in določitvijo jasnih pravil, kar zadeva vladne mehanizme za posvetovanje s temi organizacijami;

31.  pozdravlja zakonodajno usklajevanje o temeljnih pravicah, ki trenutno poteka; poziva k okrepitvi institucionalnega okvira, ki omogoča učinkovito zaščito pravic, med drugim v primeru trpinčenja med kazenskim pregonom, ustrahovanja in fizičnega napada; poziva k posodobitvi zakona o verski svobodi;

32.  pozdravlja dosedanja prizadevanja pri izvajanju Istanbulske konvencije, vendar poziva k izboljšanju mehanizmov izvrševanja in spremljanja za varstvo človekovih pravic, med drugim z bojem proti nasilju nad ženskami in otroki; v zvezi s tem poziva k učinkovitemu izvajanju politik o temeljnih pravicah, zlasti na področju enakosti spolov, pravic socialne vključenosti invalidov, pravic otroka in pravic Romov, tako da se zagotovi dovolj proračunskih sredstev in virov za izvajanje politik in izgradnjo zmogljivosti pristojnih institucij; poziva organe, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi preprečili prisilne poroke otrok;

33.  poziva Črno goro, naj poskrbi za celovito in pravočasno izvajanje zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje ter naj spremlja njen učinek na ženske iz prikrajšanih in obrobnih socialnih skupin; poziva jo, naj vsem ženskam zagotovi neoviran dostop do pravnega varstva ter brezplačno pravno pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, pri čemer naj posebno pozornost nameni Rominjam, invalidkam in ženskam na podeželskih in oddaljenih območjih; poziva jo, naj okrepi vlogo in zmogljivosti svojih ustreznih organov, da bodo bolje opremljeni za zaščito in rehabilitacijo žrtev, ter proaktivno sodeluje z moškimi, da ne bodo izvajali nasilja nad ženskami; poziva jo, naj poveča število in zmogljivosti državnih zavetišč;

34.  poziva črnogorske organe, naj še naprej izboljšujejo ozračje na področju socialne vključenosti in tolerance ter sprejmejo učinkovite ukrepe proti sovražnemu govoru, socialni izključenosti in diskriminaciji manjšin; ugotavlja, da se Črna gora še ni v celoti uskladila s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; spodbuja pristojne organe, naj še naprej krepijo svoja prizadevanja za varstvo pravic oseb LGBTI; je še vedno zaskrbljen zaradi težav pri sprejemanju spolne raznolikosti v črnogorski družbi; izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije, s katero se soočajo ženske in dekleta v romski skupnosti, in zaradi dejstva, da imajo marginalizirani Romi v Črni gori omejen dostop do možnosti v vseh vidikih človekovega razvoja, kot izhaja iz rezultatov raziskave o tem vprašanju iz leta 2017; poudarja pomen okrepitve sektorja malih in srednjih podjetij ter zagotavljanja podpore prek boljše priprave zakonodaje in izvajanja industrijske politike;

35.  ugotavlja, da je bil pri izboljševanju položaja manjšin dosežen določen trajni napredek; poziva, naj se upoštevajo in nadaljujejo prizadevanja za zaščito večnarodnostne identitete Boke Kotorske;

36.  poziva Črno goro, naj pripravi kampanje za ozaveščanje o boju proti diskriminaciji oseb LGBTI in nasilju nad njimi ter naj zagotovi poštene preiskave in pregon primerov kaznivih dejanj, storjenih nad temi osebami;

37.  poziva Črno goro, naj pripravi kampanje za ozaveščanje, s katerimi bi spodbudila prijavljanje nasilja v družini nad ženskami in deklicami, naj poveča število usposobljenih sodnikov, ki upoštevajo vprašanja spola, zagotovi ustrezne preiskave in pregon kaznivih dejanj ter poskrbi za pomoč, svetovanje in ponovno vključevanje za žrtve;

Gospodarstvo, socialna politika, zaposlovanje in izobraževanje

38.  pozdravlja napredek, ki ga je Črna gora dosegla pri zagotavljanju makroekonomske stabilnosti in fiskalne konsolidacije, ter poziva k preglednosti proračuna in dobremu okolju zaposlovanja in poslovnemu okolju; poudarja, da korupcija, neformalna ekonomija, pomanjkljivosti pravne države in zapleteni regulativni postopki še naprej preprečujejo rast in naložbe; poudarja, da evropski socialni model zahteva dialog z vsemi gospodarskimi deležniki, tudi sindikati;

39.  poziva k izkoriščanju vseh možnosti, ki jih digitalna orodja nudijo na področju zemljiške knjige, izdaje računov in izdaje gradbenih dovoljenj; ugotavlja, da je treba pospešiti uvedbo širokopasovnega dostopa za podjetja in gospodinjstva; poudarja, da mora vladni okvir interoperabilnosti podpirati nadaljnjo digitalizacijo in poenostavljanje upravnih in poslovnih postopkov; pozdravlja sedanji razvoj spletne elektronske registracije podjetij;

40.  pozdravlja regulativne spremembe na področju izobraževanja in prizadevanja za večjo vključenost v predšolsko izobraževanje, tudi za otroke iz prikrajšanega okolja, ter poudarja pomen celovitega pristopa k razvoju v zgodnjem otroštvu; poziva organe, naj se spopadejo z visoko stopnjo dolgoročne brezposelnosti mladih in žensk, tudi s pomočjo ocen učinka na enakost spolov, kjer je to ustrezno; je seznanjen s pripravo bele knjige o spodbujanju zaposlovanja mladih v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela; poudarja, da je treba uvesti aktivne ukrepe na trgu dela, zlasti za ženske, ki jih je prizadela ukinitev socialnih ugodnosti;

41.  ugotavlja, da se je treba s socialnimi partnerji učinkovito in sistematično posvetovati o vprašanjih zaposlovanja in socialnih zadev; poudarja, da je treba še okrepiti zmogljivosti socialnega sveta; pozdravlja sprejetje pravilnikov na področju zdravja in varnosti pri delu, vendar je še vedno zaskrbljen zaradi visokega odstotka smrtnih nesreč pri delu ter majhnega števila delovnih inšpektorjev;

42.  pozdravlja okrepljeno sodelovanje Črne gore v programu Erasmus+ ter izraža podporo predlogu Komisije za podvojitev proračuna za ta program; spodbuja večje usklajevanje o medsektorskih vprašanjih, ki vplivajo na zaposlovanje mladih, vključevanje, dejavno državljanstvo, prostovoljstvo in izobraževanje;

Okolje, energija in promet

43.  izraža zadovoljstvo, da je Črna gora v skladu s členom 1 svoje ustave ekološka država; pozdravlja možnost, da se letos odpre poglavje 27 pravnega reda Unije v pogajanjih s Črno goro; poziva oblasti, naj bolje zaščitijo najbolj dragocena območja, zlasti biotsko raznovrstnost, ter naj zlasti pregledajo gradbene projekte za hotele in hidroelektrarne;

44.  se zaveda, da je treba pri razvoju dodatnih zmogljivosti na področju hidroelektrarn in turizma, zlasti na zaščitenih območjih, upoštevati okoljske standarde EU; izraža zaskrbljenost zaradi netrajnostnega razvoja vodne energije, saj se številni od 80 projektov hidroelektrarn ne načrtujejo v skladu z mednarodnimi konvencijami ali zakonodajo EU, zahtevam iz poglavja 27 navkljub; poziva k nadaljnji uporabi potencialnih obnovljivih virov energije in ukrepov za energetsko učinkovitost ter izboljšanju upravljanja voda in ravnanja z odpadki; pozdravlja uspešno uskladitev med črnogorskim zakonom iz leta 2016 o čezmejni izmenjavi elektrike in zemeljskega plina in tretjim energetskim svežnjem; izreka pohvalo za boljšo zakonodajno uskladitev Črne gore na področju energijske učinkovitosti in obnovljive energije, vendar poziva oblasti, naj nacionalno zakonodajo v celoti uskladijo z direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktivo o energetski učinkovitosti stavb;

45.  poziva Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter Evropsko investicijsko banko, naj opravita revizijo svoje podpore projektom za izgradnjo hidroelektrarn ter umakneta financiranje za vse projekte, ki se izvajajo na zavarovanih območjih ali nimajo zanesljivih predhodnih presoj vplivov na okolje;

46.  izraža zaskrbljenost zaradi posebnega prostorskega načrta za narodni park Skadrsko jezero; poudarja, da je treba opustiti obsežne projekte hidroelektrarn na reki Morači, saj so zelo škodljivi za Skadrsko jezero in reko Taro, ki sta po nacionalni in mednarodni zakonodaji zaščiteni območji;

47.  pozdravlja pozitiven razvoj pri nadaljnjem usklajevanju črnogorske zakonodaje na področju okolja in podnebnih sprememb s pravnim redom Unije; poziva črnogorsko vlado, naj na nacionalni in mednarodni ravni zaščiti soline v Ulcinju v skladu s priporočili iz študije o zaščiti ulcinjskih solin, ki jo je financirala EU; poudarja, da je ulcinjske soline nujno treba vključiti v omrežje Natura 2000; poziva k opredelitvi in določitvi zaščitenih morskih območij;

48.  poudarja proaktivno udeležbo Črne gore in njeno konstruktivno vlogo na področju regionalnega in mednarodnega sodelovanja prek berlinskega procesa in pobude zahodnobalkanske šesterice; pozdravlja izid vrha EU in Zahodnega Balkana iz leta 2018, ki je potekal v Sofiji, in sprejetje svežnja instrumenta za predpristopno pomoč iz leta 2018, ki vključuje financiranje za dva pomembna infrastrukturna projekta: obvoznico pri Budvi v jadransko-jonskem koridorju in železniški odsek Vrbnica–Bar v koridorju Orient/vzhodno Sredozemlje; poudarja pomen prometnih poti, ki pomenijo neposredno povezavo med balkanskimi državami in trgi EU;

49.  izraža pohvalo nameri Črne gore, da v naslednjih treh letih vzpostavi sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in njenemu sprejetju sekundarne zakonodaje o zmanjšanju porabe goriva in emisijah iz novih avtomobilov; ugotavlja, da je v črnogorsko nacionalno zakonodajo pomembno vključiti vidike sistema EU ETS, uredbe o porazdelitvi prizadevanj ter mehanizma spremljanja in poročanja;

50.  pozdravlja stalna prizadevanja za krepitev regionalnega sodelovanja, zlasti na področju varstva okolja, kot je določeno v tristranski jadranski pobudi;

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

51.  pozdravlja stalna prizadevanja Črne gore za konstruktivno regionalno sodelovanje in dobre dvostranske sosedske odnose; podpira predlog o znižanju stroškov gostovanja na Zahodnem Balkanu;

52.  pozdravlja dejstvo, da sta Črna gora in Kosovo ratificirala sporazum o državni meji; poziva k hitri sklenitvi sporazumov za reševanje nerešenih mejnih sporov z drugimi sosednjimi državami;

53.  pozdravlja, da sta Črna gora in Albanija podpisali skupno izjavo in 12 sporazumov o vzajemni pomoči na različnih področjih, ter meni, da je to primer pozitivnega sodelovanja v regiji;

54.  poziva Črno goro, naj okrepi prizadevanja za proaktivno prednostno obravnavanje in kaznovanje vojnih zločinov ter pojasnitev usode pogrešanih oseb; pozdravlja prizadevanja za ponovno vključitev razseljenih oseb na podlagi regionalnega stanovanjskega programa; poudarja, da kljub temu, da so bili v zvezi s strategijo za raziskovanje vojnih zločinov sprejeti štirje dokumenti, državno tožilstvo še ni niti začelo novih preiskav ali postopkov niti vložilo obtožnice; izraža zaskrbljenost, da je posebno tožilstvo v letu 2016 odprlo osem novih zadev, od katerih jih je šest še vedno v fazi predhodne preiskave; ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM); poudarja pomen tega procesa in dejavne vključenosti vseh regionalnih političnih voditeljev; pozdravlja javno podporo predsednika vlade tej komisiji;

55.  izreka pohvalo Črni gori, da si je ponovno prizadevala biti usklajena z vsemi stališči in izjavami EU, danimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ter pozdravlja njeno dejavno sodelovanje v misijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); ceni, kako vodi svojo zunanjo politiko; poziva jo, naj bo usklajena s skupnim stališčem EU glede celovitosti Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in z njenimi glavnimi načeli o dvostranskih sporazumih o imuniteti;

56.  poziva k večjemu sodelovanju med Črno goro in EU v boju proti kibernetski kriminaliteti in pri vprašanjih kibernetske obrambe;

57.  ponovno opozarja, da je pristop Črne gore k zvezi NATO strateško pomemben za zagotovitev stabilnosti in miru na Zahodnem Balkanu;

°

°  °

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Črne gore.

  • [1]  Izraz „Romi“ se uporablja kot krovni izraz, ki vključuje različne sorodne skupine, ne glede na to, ali so se ustalile na enem mestu, ne le Rome, ampak tudi skupine, kot so Aškali, Egipčani itd., ki se lahko razlikujejo glede kulture in načina življenja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

5

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Nikos Androulakis, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Jean-Luc Schaffhauser, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Gilles Pargneaux, Igor Šoltes, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ivan Štefanec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

47

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Amjad Bashir, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Michèle Alliot-Marie, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Andrzej Grzyb, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Ramona Nicole Mănescu, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Ivan Štefanec, Dubravka Šuica

S&D

Nikos Androulakis, Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Wajid Khan, Arne Lietz, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Gilles Pargneaux, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Boris Zala

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Jordi Solé, Bodil Valero, Igor Šoltes

5

ENF

Mario Borghezio, Jean-Luc Schaffhauser

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

PPE

László Tőkés

5

0

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Marie-Christine Vergiat

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 15. november 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov