Resolucija Evropskega parlamenta o naravnih nesrečah (požarih in poplavah) to poletje v Evropi

P6_TA(2005)0334 RC-B6-0458/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 6 in 174 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. septembra 2002 o poplavah v Evropi(1), z dne 13. januarja 2005 o izidu konference v Buenos Airesu o podnebnih spremembah(2), z dne 14. aprila 2005 o suši na Portugalskem(3) in z dne 12. maja 2005 o suši v Španiji(4),

–   ob upoštevanju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja z dne 11. decembra 1997 ter njegove ratifikacije s strani Evropske skupnosti 31. maja 2002,

–   ob upoštevanju znanstvenega poročila Instituta za trajnost in raziskave Skupnega raziskovalnega središča Komisije o podnebnih spremembah in razsežnosti na področju voda v Evropi(5),

–   ob upoštevanju uredbe "Forest Focus"(6),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. novembra 1998 o Evropski gozdarski strategiji (KOM(1998)0649),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. septembra 2004 o prihodnosti programa Life+ (KOM(2004)0621),

–   ob upoštevanju novega Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2005 o zmožnosti odzivanja EU v primeru nesreč in kriz (KOM(2005)0153),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2005 o izboljšanju ukrepov civilne zaščite (KOM(2005)0137),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ob upoštevanju spremenljivosti evropskega podnebja, uničujočih požarov in katastrofalnih poplav, ki so poleti 2005 povzročili žrtve in uničenje po vsej Evropi, vključno z državami članicami, državami kandidatkami ter neposrednimi sosedami EU; ker je orkan Katrina v zveznih državah ZDA Louisiana, Misisipi in Alabama povzročil nezaslišano razdejanje,

B.   ker je na ducate ljudi v prizadetih državah - gasilcev, vojaškega osebja, civilistov in prostovoljcev - izgubilo svoja življenja v boju s sovražnim ognjem in poplavami,

C.   ob upoštevanju velike škode, ki so jo povzročile nesreče v Evropi, vključno s škodo na sto tisoč hektarjih gozda ter mešanega rastlinja, vinogradov, oljčnih nasadov, sadovnjakov, hiš in kmetijske infrastrukture na Portugalskem, v Španiji, Franciji in Grčiji,

D.   ker so nekateri primeri požarov povezani s poletno sušo ter visokimi temperaturami, kakor tudi z zapuščanjem podeželja, neprimernim vzdrževanjem gozdov, sajenjem neprimernih drevesnih vrst ter z znatnim odstotkom kriminalnih dejavnosti,

E.   ker je drastična in huda suša, ki je prizadela jug Evrope pripomogla k izgubi vlažnosti zemlje, kar je povečalo nevarnost nastanka gozdnih požarov in njihovo silovitost, ker je bilo v prejšnjih letih zabeleženih veliko sušnih obdobij in povečano število gozdnih požarov v južnih regijah Evrope, kar je še dodatno okrepilo dezertifikacijo v številnih regijah ter prizadelo kmetijstvo, živinorejo in gozdne vire,

F.   ker predstavljajo podnebne spremembe enega izmed pomembnih izzivov 21. stoletja, saj ima v veliki meri negativne posledice na svetovno okolje, gospodarstvo in družbo, vključno s pogostejšim pojavljanjem in večjo intenzivnostjo ekstremnih vremenskih pojavov po vsem svetu; ker so cilji Kjotskega protokola bistven pogoj globalne strategije o podnebnih spremembah, je treba določiti nadaljnje cilje za obdobje po letu 2012,

G.   ob upoštevanju gospodarske in socialne škode, ki so jo povzročili požari in poplave lokalnemu gospodarstvu, proizvodnji in turizmu,

H.   ker takšni požari predstavljajo skupno in ponavljajočo se težavo po vsej južni Evropi in ker sestava gozdov in podnebje tega dela Evrope povzročata, da je to eno izmed najobčutljivejših področij Evropske unije,

I.   ker so bile v zadnjih štirih letih države srednje, vzhodne in severne Evrope že drugič prizadete zaradi silovitih poplav, ki so neposredno prizadele na tisoče družin, njihovih hiš in drugih zasebnih lastnin, kakor tudi javno infrastrukturo in kmetijstvo,

J.   ker so imele države članice, zlasti kohezijske države, kakor tudi države prosilke ter sosede, težave pri odpravljanju hudih naravnih nesreč brez pomoči ostalih, in ker je jasno, da potrebujejo vzajemno pomoč in sodelovanje,

K.   ker seže vpliv požarov in škode, ki so jo povzročile poplave, v veliko primerih čez notranje meje, je zato bistvenega pomena okrepiti skupna sredstva za boj proti naravnim nesrečam ter mehanizme Skupnosti za civilno zaščito,

L.   ker politika za razvoj podeželja ne zadošča pri reševanju težav; s presenečenjem ugotavlja, da v okviru novega Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EAFRD) ne bo več možnosti za financiranje pomoči kmetom za izgradnjo požarnih pregrad,

M.   ker sporočilo Komisije o Evropski gozdarski strategiji ne predlaga posebnih ukrepov za boj proti požarom, čeprav so glavni faktor propadanja evropskih gozdov,

N.   seznani se s sporočilom Komisije o upravljanju tveganja in kriznem upravljanju v kmetijstvu, kakor tudi s sporočili o zmožnosti odzivanja EU v primeru nesreč in kriz ter o izboljšanju operacij civilne zaščite,

1.   izraža svojo solidarnost in najgloblje sočustvuje z družinami tistih, ki so v tem tragičnem poletju izgubili življenje, ter s prebivalci iz prizadetih območij; izraža spoštovanje zavzetosti gasilcev in civilistov, ki so tvegali svoja življenja pri gašenju požarov;

2.   meni, da posledice teh nesreč niso zgolj na nacionalni ravni in da zahtevajo resno zavezo na evropski ravni;

3.   pozdravlja solidarnost, ki so jo EU in njene države članice izkazale prizadetim regijam, tako v državah članicah kot v državah kandidatkah, in pomembno pomoč, ki je bila ponujena oblastem teh regij in njihovim službam za storitve v nuji;

4.   izraža svojo zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila hudih naravnih nesreč, ki jih strokovnjaki v veliki meri pripisujejo podnebnim spremembam;

5.   ponovno izraža mnenje, da je Kjotski protokol še naprej glavno orodje globalne strategije za ustavitev podnebnih sprememb; poziva Komisijo, da zagotovi spoštovanje sklepov, sprejetih v Kjotu in kasneje; razume te skrajne vremenske razmere kot še en znak potrebe po smeli svetovni akciji za ustavitev podnebnih sprememb;

6.   soglaša, da je nujno potrebno spremeniti pravila Solidarnostnega sklada, tako da bodo le-ta jasno vključevala pomoč prebivalstvu, prizadetemu zaradi nesreč, kot so suše ali gozdni požari, in obvezati nacionalne organe, da obveščajo državljane o finančni pomoči Skupnosti ter da zagotovijo, da je ta pomoč v posameznih projektih jasno razvidna ter vztraja, da je treba takšno pomoč nemudoma uporabiti za prizadeta področja in države;

7.   opozarja na Solidarnostni sklad v proračunu EU in upa, da bo Komisija hitro sprostila potrebna sredstva, ki bodo državam kandidatkam in tretjim državam pomagala pri hitrem odzivu na posledice poplav, potem ko bodo zadevne države članice vložile zahteve za pomoč, vključno s predpristopno pomočjo;

8.   poziva Komisijo, da še naprej sodeluje z nacionalnimi oblastmi pri podpori prizadetemu prebivalstvu, zmanjševanju vpliva požarov in poplav na okolje, omogočanju javne pomoči za obnovo proizvodnega potenciala v prizadetih območjih, ponovnem odpiranju novih delovnih mest in sprejemanju ustreznih ukrepov za kompenzacijo socialnih stroškov, ki izhajajo iz zmanjšanja števila delovnih mest in drugih virov prihodka; prav tako poziva Komisijo, da pospeši vse zadevne upravne postopke Skupnosti, in sicer tiste, ki se nanašajo na potrebo po reprogramiranju Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ter zagotovi večjo prilagodljivost togih postopkov pri uporabi teh skladov;

9.   poziva Komisijo in države članice, da si prizadevajo za tesnejše sodelovanje pri ukrepih civilne zaščite v primeru naravnih nesreč, da bi preprečili in zmanjšali njihov katastrofični učinek s omogočanjem potrebnih orodij za zgodnje opozarjanje, usklajevanje in logistiko, še posebej s sprostitvijo dodatnih sredstev za civilno zaščito za večje nesreče in ustanovitvijo evropskih enot za civilno zaščito, ob posebnem upoštevanju šibkih točk mejnih območij;

10.   poziva Svet, naj ne spregleda potrebe po dolgoročnih naložbah v ukrepe za preprečevanje takšnih nesreč in/ali za omejevanje škode, ki ji povzročijo, in da zato opusti strategijo, ki omejuje prihodnjo finančno perspektivo na 1 % BNP EU;

11.   poziva Komisijo, da opravi natančno analizo vzrokov, posledic in vpliva požarov tega poletja, še posebej na evropske gozdove, da predloži predloge za razvoj politike Skupnosti za obvladovanje gozdnih požarov, ter da pripravi skupni gasilski protokol; poziva, naj ponovna pogozditev prizadetih območij temelji na spoštovanju njihovih biopodnebnih in okoljskih lastnosti, uporabljajoč tiste vrste in sorte, ki so bolj odporne na ogenj in sušo ter prilagojene lokalnim razmeram; poudarja potrebo po podpori EU za pogozdovanje;

12.   poziva Komisijo, da podpre ukrepe v korist bolj trajnostne uporabe vode, tal in bioloških virov, vključno z ukrepi za povečevanje ozaveščenosti javnosti, še zlasti na območju južne Evrope;

13.   obžaluje odločitev Sveta, da ukine pomoč kmetom za izgradnjo požarnih pregrad, ter poziva k ponovni začetku tega financiranja; poudarja potrebo po razvoju politike glede učinkovitega preprečevanja gozdnih požarov in potrjuje, da mora Komisija spodbujati nadzorne in preprečevalne ukrepe, zlasti v okviru uredbe "Forest Focus" in nove gozdne strategije Evropske unije, da bi gozdove Skupnosti zaščitili pred požari in zlasti financirali primerne ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov, kot so protipožarne preseke, gozdne poti, dostopne točke, vodne točke in programi upravljanja z gozdovi;

14.   priporoča ustanovitev evropske opazovalne službe za sušo, dezertifikacijo, poplave in druge posledice podnebnih sprememb, ki bo zbirala informacije in zagotovila učinkovitejši odgovor;

15.   meni, da je zaradi škode, ki so jo povzročili nedavni dogodki, še bolj jasno, da bo ublažitev veliko cenejša kot posledice globalnega segrevanja; priznava tudi, da bo veliko politik, potrebnih za ustavitev nevarnih podnebnih sprememb, prineslo samo pozitivne rezultate, kar zadeva zmanjševanje odvisnosti od nafte, izboljšanje kakovosti zraka in ustvarjanje prihrankov;

16.   poziva h krepitvi gozdne politike na ravni EU, da bo imela večjo težo v večfunkcijski vlogi evropskega kmetijstva, z dvema ciljema: ohranjanje in zaposlovanje podeželskega prebivalstva ter odločna in znatna razširitev pogozdenih območij;

17.   poziva Komisijo, naj v ustrezne finančne instrumente kot upravičene stroške vključi možnost sofinanciranja tehnične opreme, vključno z letali, za preprečevanje in boj z gozdnimi požari;

18.   poziva k strožjim kaznim za kazniva dejanja, ki škodijo okolju, še posebej za tista, ki so povezana z začenjanjem gozdnih požarov;

19.   poleg urbanističnih ukrepov za preprečevanje špekulacij z zemljišči, ki jih je uničil gozdni požar, poziva k sprejetju tudi drugih ukrepov, ki bi uvedli obvezno ponovno naselitev prizadetih območij, lastnike pa obvezali k ustreznemu vzdrževanju gozdov;

20.   poziva Komisijo, da poveča raziskovalne vire, namenjene preprečevanju poplav, ter uskladi tekoče raziskave posameznih držav članic na tem področju, da bi kar najhitreje oblikovali skladno energetsko in prometno politiko na področju preprečevanja tveganj;

21.   se zavezuje, da bo storil vse potrebno, da se na ravni Skupnosti sprejme srednje- in dolgoročno strategijo za preprečevanje gozdnih požarov, ki bo usmerjena v prihodnost;

22.   poziva konferenco predsednikov, da:

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, ki so jih prizadeli požari, in lokalnim oblastem na prizadetih območjih.

(1) UL C 272 E, 13.11.2003, str. 471. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0005. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0139. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0187. (5) http://ies.jrc.cec.eu.int/fileadmin/Documentation/Reports/Inland_and_Marine_Waters/Climate_Change_and_the_European_Water_Dimension_2005.pdf (6) Uredba (ES) št. 2152/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju gozdov in medsebojnih okoljskih vplivih v Skupnosti (Forest Focus) (UL L 324, 11.12.2003, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 788/2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 17).

Resolucija Evropskega parlamenta o novih načrtih in novih izzivih za trajnostni evropski turizem (2004/2229(INI))

P6_TA(2005)0335 A6-0235/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 21. novembra 2003 "Glavne usmeritve za trajnost evropskega turizma" (KOM(2003)0716),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 21. maja 2002 o prihodnosti evropskega turizma(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. maja 2002 o pristopu sodelovanja za prihodnost evropskega turizma(2),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za kulturo in Odbora za regionalni razvoj (A6-0235/2005),

A.   ker je Evropa glavno turistično ciljno območje na svetu; ker turistične storitve in potovanja neposredno prispevajo k BDP v EU vse do višine najmanj 4 % le-tega in predstavljajo več kot 7 milijonov neposrednih delovnih mest; ker več kot 2 milijona podjetij, od tega velika večina malih in srednje velikih podjetij (MSP), neposredno sodeluje pri opravljanju turističnih storitev,

B.   ker širitev Unije na nove države članice z velikimi turističnimi možnostmi še bolj prispeva h krepitvi gospodarskega pomena tega sektorja in njegovega pomena za evropsko rast; ker bi morala širitev turizma v nove države članice prispevati k rasti teh držav v višini 3 % BDP in k ustvarjanju 3 milijonov novih delovnih mest,

C.   ker demografski trendi v EU kažejo postopno staranje populacije, posledica česar bo prihodnje širjenje turističnega trga za starejše državljane, ki se zanimajo za dolgotrajna letovanja in potovanja izven sezone, predvsem na jug, kar bo posledično vplivalo na socialne in zdravstvene storitve in trg nepremičnin,

D.   ker poleg tega turizem znotraj Evrope prispeva k poznavanju evropske kulture in dediščine ter s tem krepi občutke skupne identitete in skupne usode državljanov Unije,

E.   ker turizem danes ni politika Skupnosti in ker v skladu z načelom subsidiarnosti zlasti sodi v okvir pristojnosti držav članic,

F.   ker kljub temu na turizem vpliva veliko področij politike, ki so odvisna od pristojnosti Skupnosti; ker te značilnosti pomenijo vedno večje upoštevanje na ravni Unije, vendar pa kljub različnim izpeljanim dejavnostim turistični sektor na evropski ravni ni obravnavan ustrezno svojemu pomenu,

G.   ker četudi turizem neposredno prispeva k razvoju ozemelj, lahko vpliva tudi na trajnostne dejavnike medregionalne kohezije in ozemeljsko ravnovesje, kar pomeni, da mora biti politika Unije ustrezno usklajena prek skladnih in združenih programov,

H.   ker turizem pripomore k izoblikovanju notranjih zahtev za kakovostne storitve, s čimer lahko prispeva k pospešenemu napredku evropskega gospodarstva; ker bi turizem na evropski ravni in storitev, ki jih nudijo evropski izvajalci, morali predstavljati svetovno primerjalno vrednost glede kakovosti, varnosti, uživanja in pravic potrošnikov ter bi se tako povečala konkurenčnost sektorja,

I.   ker si trajnostni turizem v skupnostih prizadeva omejiti lastne učinke na vire, oživljati materialne in nematerialne koristi ter tako spodbujati proces stalnega izboljševanja ozemeljske strukture in infrastrukturnih danosti, kjer potekajo turistične dejavnosti,

Konkurenčnost in kakovost storitev

1.   ugotavlja, da turizem odločilno prispeva k rasti, delovnim mestom ter k novim komunikacijskim in informacijskim tehnologijam; ugotavlja, da je tako v središču lizbonskega procesa;

2.   izpostavlja, da je turizem ena od gospodarskih panog z največjimi možnostmi za rast in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade ljudi in ženske; opozarja tudi, da gre za gospodarsko panogo, ki je sestavljena iz številnih dejavnosti z različnimi proizvodnimi značilnostmi in večjo intenzivnostjo dela, kjer se poklici glede na tipologijo in stopnjo specializacije zelo razlikujejo;

3.   opaža, da na eni strani obstajajo regije z veliko turistično ponudbo, v katerih je tam živeče prebivalstvo in okolje čezmerno obremenjeno, na drugi strani pa tudi regije, ki imajo podpovprečno razvit turistični potencial;

4.   opozarja na izjemno konkurenčno turistično okolje na mednarodni ravni, šibitev tržnih deležev evropskih izvajalcev turističnih dejavnosti ter tveganja slabitve položaja Evrope na svetovni ravni;

5.   opozarja, da bosta gospodarska rast in razvoj trgov, kot so Brazilija, Kitajska, Indija in Rusija, ustvarila znatno dodatno povpraševanje in da bi morali imeti evropska turistična panoga in izvajalci dejavnosti zelo dober izhodiščni položaj, da bi zadostili temu povpraševanju;

6.   poudarja pomen zagotavljanja, da evropski pravni predpisi na eni strani varujejo potrošnika, na drugi strani pa prispevajo k ustvarjanju okolja, ki je naklonjeno razvoju evropskih turistične industrije ob hkratnem spodbujanju visokokakovostnih storitev;

7.   meni, da je ključnega pomena zaključiti oblikovanje notranjega trga turističnih storitev in doseči dejansko enakopravnost v obravnavanju izvajalcev turističnih storitev; v ta namen predlaga, da se za kategoriziranje hotelskih zmogljivosti ob sodelovanju industrije uporabi na ravni Skupnosti enoten sistem razvrščanja turističnih storitev; meni tudi, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za jasno opredelitev in uskladitev poklicnih profilov v turistični industriji, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in zagotovili večjo preglednost storitev, ki uporabnika ne zmede;

8.   poziva Svet, naj začne predlagano revizijo Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS glede posebne ureditve za potovalne agente (KOM(2002)0064); ponovno poudarja podporo poenostavljanju te posebne DDV ureditve in ohranjanju konkurenčnega položaja izvajalcev storitev s sedežem v Evropski uniji v odnosu do izvajalcev iz tretjih držav; poziva Svet, da nemudoma zaključi proces odločanja o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi z nižjimi stopnjami davka na dodano vrednost (KOM(2003)0397) in tako vsem državam članicam omogoči uporabo nižjih osnov DDV za restavracije, kakršna že obstaja za ostale dejavnosti, povezane s turizmom, na primer počitniško nastanitev, oddajanje zemljišč v kampih, gostinske storitve, hotele in zabaviščne parke;

9.   se obvezuje, da bo podprl vsak predlog Komisije za spodbujanje domače obrti MSP, kot je na primer zaščitena oznaka porekla za neprehrambene izdelke domače obrti;

10.   opozarja, da je tam, kjer nameravajo turistične kmetije sprejeti in nastaniti goste zaradi povečanja dohodka, zaradi ohranjanja kmetov na podeželju, zaradi varovanja pokrajine in zaradi ohranitve kulturne identitete kmečkega sveta s spodbujanjem lokalnih tradicij ter lokalnih gastronomskih specialitet in vina, razvoj kmečkega turizma bistvena predpostavka za dosego ciljev reforme skupne kmetijske politike;

11.   opozarja na prejšnje resolucije, ki poudarjajo potrebo po ukrepanju, v partnerstvu z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), da se spodbuja zaposlovanje, usposabljanje in strokovne sposobnosti na področju turizma za zagotovitev resničnih zaposlitvenih možnosti in kakovostnih storitev, prilagojenih na nova gibanja in vedno večje zahteve povpraševanja; prav tako opozarja na priložnost, da se okrepi navzočnost turističnega sektorja v razvoju evropskih programov mobilnosti učiteljev in študentov, v strokovnem in univerzitetnem izobraževanju, pri čemer izpostavlja podporo posebnim programov vseživljenjskega usposabljanja, ki se prilagajajo okoliščinam delavcev in delavk;

12.   opozarja na potrebo, ob poudarjanju ključne vloge izobrazbe v turizmu, po podpori enakomernega in trajnostnega razvoja turizma ter spodbujanju delojemalcev v turistični panogi v zvezi s poklicno izobrazbo, dodatnim usposabljanjem, kvalifikacijami in dodatnem izboljšanju obstoječe ponudbe v zvezi s tem;

13.   poziva Komisijo, da preveri, ali je v programih Skupnosti, ki že potekajo (Erasmus), mogoče vzpostaviti posebno izobraževalno omrežje za področje turizma, ki bi bilo sposobno sodelovati z ukrepi v korist zaposlovanja in povezovanja izobraževalnih ustanov;

14.   meni, da je treba opredeliti pravice potrošnikov na področju turizma in izboljšati njihovo zaščito ter da mora to vključevati nove oblike zaščite, kot so poravnalne storitve za turiste; poziva Komisijo in zadevne skupine k spodbujanju reprezentativnosti organov, ki zastopajo turiste v vlogi potrošnikov, na evropski ravni; prav tako poziva Komisijo, da razmisli o oblikovanju "turističnega paketa", ki vključuje preoblikovanje obstoječih direktiv v zvezi s pravicami potrošnika na področju turizma(3) ter tudi nove ukrepe, s katerimi se lahko izboljša varstvo potrošnikov in kakovost meril pri turističnih storitvah (še zlasti na področju hotelirstva in gostinstva ter krožnih potovanj), pri čemer je vedno treba upoštevati nove trende v ponudbah (prodaja prek elektronskih medijev);

15.   ponovno izpostavlja potrebo po boljšem usklajevanju med državami članicami glede pogojev za vstop državljanov tretjih držav na ozemlje EU, da bi tako zagotovili skladen pristop k pretoku turistov in njihovem gibanju znotraj EU;

Varnost in zaščita turizma

16.   poziva Komisijo in države članice, da na evropski ravni vzpostavijo skupino za stike, ki bi povezala države članice in izvajalce turističnih dejavnosti, da bi uskladili podatke o upravljanju kriznih razmer na področju zdravja, naravnih katastrof ali terorističnih dejanj kot tudi o problemih osebne, pravne in kazenske negotovosti (odvzem prostosti, ugrabitev itd.) ter da bi na podlagi posledic nedavnih kriz predlagali ukrepe za zagotovitev hitrega in usklajenega odziva za zaščito evropskih turistov in za podporo organizatorjem potovanj, ki jih prizadenejo takšni dogodki;

17.   poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost Priporočila Sveta o požarni varnosti v hotelih(4) (Poročilo Komisije o izvajanju Priporočila Sveta z dne 22. decembra 1986 o požarni varnosti v obstoječih hotelih (KOM(2001)0348)) in na EU ravni vzpodbuja prostovoljno upoštevanje meril, ki zadevajo ukrepe za izboljšanje turističnih storitev, vključno z ukrepi glede evropskih kampingov in vodništva za avanturistične ali nevarne izlete oziroma dejavnosti; poziva Komisijo, naj, če je potrebno, poda nov predlog;

18.   izpostavlja velik delež žensk med zaposlenimi v turizmu in poudarja potrebo po spodbujanju strategij, ki služijo izobraževanju žensk, njihovemu dostopu do sektorja, nadaljnjemu poklicnemu razvoju in primernim delovnim pogojem zaposlenih žensk ter sprejetju pozitivnih ukrepov za podporo podjetnic v tem sektorju;

19.   meni, da bi Komisija morala uskladiti vzpostavitev omrežja izmenjav dobrih praks med ogroženimi športnimi organizacijami in organizacijami za preživljanje prostega časa ter izmenjav podatkov o preprečevanju in upravljanju tega ogrožanja, zlasti v zvezi z mladimi; zato od Komisije zahteva, da preveri, ali je smiselno od podjetij, ki ponujajo te vrste tveganih ponudb za prosti čas, zahtevati največjo preglednost in profesionalnost ter sklenitev obveznega zavarovanja;

20.   poziva Komisijo, da sodeluje z državami članicami za izboljšanje obratovanja in prepoznavnost evropske telefonske številke 112 za klice v sili v korist vseh državljanov, zlasti pa turistov, kar zadeva prednosti, ki jih te storitve prinašajo z vidika jezika, tehnike in hitrega odziva;

Nove trajnostne turistične dejavnosti

21.   pozdravlja predloge Komisije v zvezi s trajnostnim turizmom v svojem sporočilu "Glavne usmeritve za trajnost evropskega turizma" (KOM(2003)0716);

22.   priznava tisti način uporabe okoljskih virov v turizmu, ki prispevajo k ohranjanju in varovanju okolja;

23.   poudarja nevarnosti množičnega turizma, ki z nenadzorovano rastjo prevoznih in namestitvenih zmogljivosti ter s sezonskim kopičenjem obiskov ogroža lokalno naravno ali socialno-ekonomsko ravnovesje; poziva Komisijo, da v zvezi s tem preuči in poroča o učinkovitosti določenih izvajanih ukrepov (kot so moratoriji) ali drugih novih ukrepov za obravnavo in odpravo teh neravnovesij; poziva Komisijo, da razvija pobude za premagovanje obstoječe dihotomije med namembnimi območji, ki se bližajo preobremenitvi, in namembnimi območji, ki so bila doslej le malo izkoriščena, vendar imajo znaten ekološki ali umetnostnozgodovinski pomen, in se nahajajo v isti turistični regiji;

24.   opaža, da v regijah s kratko in intenzivno turistično sezono in mrtvilom izven sezone stopnja zaposlenosti občutno niha, zaradi česar je težje dosledno nuditi visokokakovostne storitve; meni, da se je treba truditi za nudenje bolj trajnostnih in doslednih storitev; poziva Komisijo, naj preuči načine za nadomestitev premajhno izrabo delovne sile, kapitala in storitev, do katere prihaja zaradi sezonskega značaja dela v tem sektorju;

25.   poziva Komisijo, da se zavzame za usklajevanje nacionalnih ureditev počitnic, pri čemer se lahko zaradi zmanjšanja sezonskega nihanja zaposlovanja doseže enakomerno obremenjenost cest in turistične infrastrukture ter bolj učinkovito in trajnostno uporabo človeških virov;

26.   poudarja potrebo, da se vsi sodelujoči v sektorju odzovejo na nove zahteve izven sezone, da bi se obisk prerazporedil preko celotnega leta in za boljšo izrabo hotelskih in drugih nastanitvenih zmogljivosti; v ta namen izpostavlja pozitivne posledice konferenčnega in poslovnega turizma, zdravstvenega in zdraviliškega turizma, turizma zaradi spominskih obeležij, vseh oblik kulturnega turizma, gastronomskega, prirodoslovnega, športnega, duhovnega, zgodovinskega in jezikovnega turizma, verskega turizma, socialnega turizma itd.;

27.   poziva k ustanovitvi služb za prostorsko in časovno upravljanje in uravnavanja turističnih tokov, zlasti za organizacijo turistične mobilnosti v krajih, ki so na robu preobremenitve;

28.   meni tudi, da bo postopno staranje prebivalstva povzročilo povečanje števila izvensezonskih turistov; poziva Komisijo, da v Evropski uniji vzpodbuja razvoj turizma za starejše državljane in sodelovanje držav članic na tem področju, z dajanjem prednosti izmenjavam med in sprejemu skupin starejših državljanov iz drugih držav izven glavne sezone; meni, da bi bilo tako delovanje priložnost za krepitev sodelovanja sever-jug; poziva Komisijo, naj sproži program izvensezonskega turizma za "tretjo dobo", ki bo pripomogel h kakovosti življenja starejših, ustvaril delovna mesta ter sprožil povpraševanje v evropskem gospodarstvu in njegovo rast; predlaga, da se ta program imenuje "Odisej";

29.   ugotavlja, da ima vsak evropski državljan pravico biti turist in je zato treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da lahko to pravico uveljavljajo uporabniki z različnimi posebnimi potrebami; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sproži podobno pobudo, da bi turistične ustanove in ustanove za prosti čas, zmogljivosti, storitve in razpoložljivi načrti potovanj postali dostopni za posameznike z omejeno gibljivostjo ter da naj v ta namen poskrbi za zadostno oglaševanje; poudarja pomen ustreznega delovanja za usposabljanje zaposlenih pri sprejemu in nudenju pomoči starejšim in invalidnim turistov ter potrebo po pripravi in razširjanju turističnega oglaševalskega materiala, do katerega bodo imele dostop te različne kategorije uporabnikov;

30.   priznava prispevek "popotniškega" turizma, kot je na primer potovanje z avtodomi, k blaženju negativnih učinkov množičnega turizma zaradi razpršitve zgoščenosti turistov na enem kraju; poudarja potrebo po širjenju ukrepov, namenjenih za pospeševanje razvoja takšnega turizma, zlasti z izgradnjo v Skupnosti trenutno pomanjkljivih zmogljivosti za parkiranje in večnamenskih prostorov ter prostorov za hrambo za prikolice ali avtodome;

31.   pozdravlja pobudo, ki jo je objavila Komisija v zvezi z izvajanjem Agende 21 za evropski turizem; priporoča, da ta program, prek kazalcev trajnostnega turizma, stremi zlasti k vodenju in podpiranju, izvajanja lokalnih agend 21 ter usklajevanja dejanj držav članic za izmenjavo dobrih praks trajnostnega turizma;

32.   pozdravlja vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, ki ga omogoča Skupina za trajnost turizma; zahteva, da je vključen in obveščen o delu te skupine ter o napredku v zvezi s pripravo Agende 21 za trajnostni evropski turizem; meni, da mora biti sodelovanje udeležencev sektorja pri analizi, načrtovanju, nadzoru in izvajanju ukrepov v zvezi s turistično politiko na različnih področjih sestavni del teh ukrepov in uporabnega osnovnega načela;

33.   poudarja temeljno vlogo, ki jo ima izobraževanje pri spodbujanju odgovornega turizma; poziva Komisijo, da svoje programe po letu 2006 osredotoči na izobraževalna dejanja izmenjave, pripravništva in prostovoljne službe za ozaveščanje mladih o lokalni kulturi in dediščini regij, v katerih so na počitnicah ali na začasnem bivanju, za spodbujanje individualnega turizma, ki spoštuje prebivalstvo in lokalno okolje; priporoča Komisiji, da se spodbudi tudi postopek pridobivanja ter pretoka znanja in inovacij med turističnimi podjetji;

34.   ponovno zahteva, prav tako v smislu nujnosti odgovornega turizma, da Komisija in države članice izvajajo prepričljive sankcije, ki potovalne agencije in hotelske verige odvračajo od spodbujanja spolnega turizma in izkoriščanja otrok;

35.   meni, da ima turizem pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju sredozemskih držav in predstavlja instrument za zbliževanje v okviru kulturnega dialoga; zahteva, da se preuči možnost za oblikovanje izmenjevalnega programa za nadaljevalno poklicno usposabljanje zaposlenih v turizmu iz obeh regij v okviru barcelonskega procesa;

36.   poudarja nujnost uravnoteženih meril pri podeljevanju okoljskih oznak na področju trajnostnega turizma in podpira nadaljnje pobude, ki prispevajo k boljši vključenosti lokalnih socialnih in gospodarskih interesov, varstva podnebja, spoštovanja lokalnega naravnega okolja, varčevanja z energijo, upravljanja z vodami in odpadki, trajnostnih intermodalnih mobilnih verig itd.;

37.   poziva Komisijo, da spodbuja programe, s katerimi bo dejansko znanje o trajnosti vključeno v tečaje usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja v turističnem sektorju; podpira pobudo "how to set up a tourism learning area" in spodbuja k njeni okrepitvi;

38.   poziva Komisijo in države članice, da turizmu kot vodilnemu gospodarskemu dejavniku in dejavniku trga delovne sile Evrope priznajo vidno mesto pri strategijah zaposlovanja in prednostnih ukrepih za boj proti družbeni prikrajšanosti;

Poznavanje in spodbujanje evropskega turizma

39.   pozdravlja delovanje Komisije za spodbujanje uporabe zanesljivih in usklajenih makroekonomskih podatkov (satelitski računi za turizem), potrebnih za okrepitev turistične identitete Skupnosti; poziva države članice, da si še naprej prizadevajo na tem področju, in Komisijo, da predlaga spremembo Direktive Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma(5), da bi vanjo vključili okvir satelitskega računovodstva za turizem;

40.   poudarja potrebo po izjemno hitrem vključevanju turističnih izvajalcev in javnih organov iz novih držav članic v omrežja in strukture, ki obstajajo na evropski ravni, zlasti zato, da se v celoti povežejo, z izmenjavo izkušenj in dobrih praks, s turističnimi namembnimi območji v starih državah članicah;

41.   poziva Komisijo in države članice, da ocenijo možnost načrta po vzoru pobude o evropski kulturni prestolnici, katerega cilj je določitev najboljših evropskih turističnih namembnih območij in ki omogoča, da se vsako leto izbere eno regijo ali mikroregijo ali več regij ali mikroregij na podlagi kazalcev kakovosti, povezanih z ohranjanjem in uveljavitvijo kulturne in naravne dediščine ter razvojem trajnostnih turističnih storitev; posledično poziva Komisijo in države članice, da preučijo zaželenost predloga turistične oznake ali namembnega kraja EU, ki ju označuje izrazita raznolikost in visoka družbena kakovost ter trajnost, in da ju spodbujajo tako znotraj kot tudi zunaj EU s primerno informacijsko kampanjo;

42.   opozarja, da je ohranjanje kulturne dediščine, zlasti tiste, ki ji UNESCO pripisuje naziv svetovne dediščine, velikega pomena za trajnostni razvoj turizma v EU; poziva Komisijo, naj okrepi finančna sredstva, namenjena ohranjanju kulturne dediščine;

43.   poziva Komisijo in države članice, naj z namenom širjenja evropske identitete oblikujejo program "Po poti železne zavese", podoben "Bostonski poti svobode" v spomin na ameriško vojno za neodvisnost ali "Poti ob berlinskem zidu" v spomin na izgradnjo in padec berlinskega zidu;

44.   pozdravlja pobudo inovativnih regij v Evropi (Innovating Regions in Europe - IRE), ki omogoča razvoj omrežja izmenjav dobrih praks na področju inovativnih regionalnih pobud; poziva Komisijo, da določi še zlasti turizem v okviru omrežja IRE in spodbuja pilotne projekte trajnostnega turizma, ki jih podpira Evropska unija;

45.   poziva Komisijo, da za povečanje prispevka Skupnosti k trajnosti evropskega turizma sodeluje pri spodbujanju in podpiranju pilotskih projektov, kot je "Zelena karta", ki se izvaja na Balearskih otokih, ker takšni projekti predstavljajo zgledne prakse in dokazujejo, da je mogoče ustvariti nove oblike za vzpostavitev ravnotežja med razvojem turizma in zaščito okolja;

46.   podpira ukrepe za spodbujanje namembnega območja Evrope na svetovni ravni prek evropskega turističnega portala, dostopnega evropskim turistom in turistom iz velikih držav zunaj Evrope; spodbuja Komisijo, ETK (Evropsko turistično komisijo) in druge partnerje projekta k spodbujanju spletnih objav splošnih podatkov (praktični vodnik "Potovati po Evropi") ter podatkov o turističnih atrakcijah in skupnih turističnih temah (gastronomija, gorski turizem, zdraviliški turizem, termalni turizem, kongresni in poslovni turizem itd.); poleg tega predlaga, da bi se dostop do nacionalnih portalov na evropskem portalu organiziral prek strani z usklajenimi tematskimi povezavami;

47.   opozarja, da nov okvir za analizo turizma in izzivi razširjene Evrope sedaj zahtevajo primerno in učinkovito usklajevanje ter sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ne le na lokalni ali nacionalni ravni, temveč tudi na evropski ravni, pri čemer je sodelovanje kot element trajnostnih strategij in ukrepov ter v smislu okrepitve naložb in konkurenčne sposobnosti med državami članicami vedno bolj pomembno;

48.   poudarja vse vrste pobud, ki omogočajo zbliževanje evropskih prebivalcev, na primer evropskih poti in omrežij kmetijskega, socialnega in kulturnega turizma, ter zahteva podporo njihove širitve v evropskih medijih;

Turizem in promet

49.   opozarja, da je prevoz še zlasti za najbolj oddaljene regije in splošno za otoški turizem eden ključnih sektorjev na področju turizma, ker prispeva h kakovosti turističnih storitev in omogoča dostop do namembnih območij;

50.   poudarja nujnost spodbujanja kombiniranih potovanj z vlakom/kolesom in obravnava evropsko mrežo kolesarskih poti "Eurovelo" kot dobro podlago za to; prav tako zahteva, da podjetja za železniški prevoz dovolijo prevoz koles z vlaki, vključno z vlaki na dolgih razdaljah in na čezmejnih vlakih, kot to že velja za francoske hitre vlake TGV;

51.   poziva nacionalne in regionalne organe, da spodbujajo turizem na notranjih plovnih poteh, tako da skrbijo za ponudbo in ohranjanje plovnih omrežij po Evropi za namen prostega časa na podlagi mednarodno dogovorjenih klasifikacij;

52.   pozdravlja pobudo Komisije v zvezi z določitvijo smernic za državne pomoči za regionalna letališča in nizkocenovna podjetja, s čimer bi se izboljšala pravna varnost in pogoji lojalne konkurence, ki bi spodbujali dostop turistov in prostorski razvoj; kljub temu opozarja, da je treba pri izpolnitvi cilja trajnosti zagotoviti nadzorovani razvoj nizkocenovnih linij, da se ne bi pomnožile zračne povezave z istimi regijami ali bližnjimi regijami, ampak da bi se čim bolj razvile povezave med zračnim prometom in javnim kopenskim prometom;

53.   pozdravlja pobudo Komisije v zvezi z opredelitvijo letalskih prevoznikov in obsega sistema obveščanja potnikov zunaj zračnega prometa; hkrati si želi posebne pobude Komisije v zvezi z določitvijo varnostnih standardov in postopkov nadzora nad malimi prevozniki, manjšimi družbami in letališči na obrobnih območjih; meni, da je potrebno še okrepiti delovanje Evropske agencije za varnost v letalstvu ter izpopolniti usklajevanje z nacionalnimi organi;

54.   poudarja tudi pomen spodbujanja sistemov integriranega izdajanja vozovnic, da bi turistične storitve postale bolj privlačne;

55.   pozdravlja tudi pobudo Komisije v zvezi z dostopom oseb z omejeno gibljivostjo do zračnega prometa, ki predstavljajo vedno večji delež turističnih povpraševanj; poudarja pomen predvidevanja razširitve takšnih ukrepov na kopenski prevoz potnikov;

Strukturna pomoč, ki jo sofinancira Evropska skupnost

56.   opozarja, da je turizem resnični dejavnik razvoja in diverzifikacije ozemlja, zlasti na podeželskih in otoških območjih; opozarja, da je treba sofinancirati projekte, ki temeljijo na celostnem pristopu in ki povezujejo vsa sredstva, ki prispevajo h kakovosti storitev, zagotovljenih uporabniku, in k uspehu namembnih območij, zaradi zagotavljanja ekonomske upravičenosti teh projektov, zlasti prek kakovostnih javno-zasebnih partnerstev;

57.   pozdravlja upoštevanje spodbujanja turizma prek cilja približevanja in pomoči za podeželska območja v novem predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskemu skladu za regionalni razvoj (ESRR) (KOM(2004)0495); zahteva tudi, da je cilj regionalne konkurenčnosti predloga v korist MSP na področju turizma; pozdravlja cilj, izražen v predlogu Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2004)0490), da se turistične dejavnosti spodbujajo prek težišča diverzifikacije gospodarstva na podeželju;

58.   poziva Komisijo in Svet, da naj strateške usmeritve tik pred sprejetjem teh novih instrumentov strukturne politike za obdobje 2007-2013 predvidevajo celovit pristop na področju turizma in omogočijo usklajevanje pomoči iz EKSRP in ESRR v duhu programa LEADER ter programih Interreg in Urban. Ta pristop mora omogočiti izvrševanje resnične teritorialne strategije trajnostnega turizma;

59.   poziva države članice, da v nacionalnih strateških okvirih in izvedbenih programih določijo cilje, ki omogočajo, da regije vzpostavijo in financirajo skladne projekte za razvoj trajnostnega turizma, prikrojenega na lokalne razmere in možnosti, tudi glede na partnerstvo med različnimi območji in ustanovami, da bi tako vzpostavili ustrezne lokalne turistične sisteme;

60.   zahteva tudi, da države članice vključijo temo turizma v predhodne, vmesne in naknadne analize projektov, ki se financirajo iz skladov Skupnosti in jih vodijo nacionalne tematske skupine za turizem na osnovi meril in kazalcev v zvezi z ekonomsko upravičenostjo in trajnostjo načrtovanih projektov;

61.   poziva Komisijo, da pripravi poročilo splošne vmesne ocene zneska pomoči iz programov Skupnosti, povezanih s turizmom, in njihovega vpliva na kakovost turistične ponudbe in trajnostnega razvoja evropskih namembnih območij;

62.   poziva k vzpostavitvi pomožnih mehanizmov za splošno javnost,MSP in lokalne organe, namenjenih zlasti predstavitvi in analizi pogojev izvajanja in uporabe programov Strukturnih skladov in drugih dejavnosti Skupnosti (kultura, okolje itd.), ki prispevajo h kakovosti turizma;

63.   opozarja, da je turizem sicer politika, za katero so pristojne države članice, da pa za take čezmejne pobude, ki zahtevajo sodelovanje znotraj družbe in povezujejo regije (sakralno/kulturni turizem, romarski turizem, vodni turizem itd.), vseeno potrebuje podporo v okviru programa Interreg;

64.   poziva Komisijo, naj glede na pomen turističnega sektorja za evropsko gospodarstvo zanj predvidi zadostna proračunska sredstva;

Turizem in zakonodajno usklajevanje Unije

65.   zahteva, da so vsi osnutki sekundarne zakonodaje, ki vplivajo na turistični sektor, opredeljeni ob izvajanju delovnega programa Komisije in da so predmet analize vpliva, ki združuje organe, ki zastopajo industrijo, zaposlene in potrošnike; zahteva tudi poročilo o izvajanju teh ukrepov v turističnem sektorju; zahteva, da se te predhodne in naknadne analize dosledno predložijo Parlamentu;

66.   zahteva tudi, da se v okviru medsektorskega posvetovanja pod okriljem Komisije interesi sektorja in cilji trajnostnega turizma, oblikovani v sporočilih Komisije, dosledno upoštevajo;

67.   poziva Komisijo, da v okviru turizma načrtuje vzpostavitev omrežja dopisnikov/koordinatorjev v vseh direktoratih Komisije, katerih pristojnosti vplivajo na dejavnosti tega sektorja (podjetništvo in industrija, regionalna politika, okolje, kmetijstvo in razvoj podeželja,energija in promet, notranji trg in storitve itd.), pri čemer bi za usklajevanje lahko skrbel oddelek, zadolžen za turizem, znotraj GD za podjetništvo in industrijo;

Turizem v Pogodbi o Ustavi za Evropo

68.   pozdravlja vključitev posebnega oddelka v zvezi s turizmom (oddelek 4, člen III-281) v Pogodbo o Ustavi za Evropo; meni, da ta pravna podlaga omogoča bolj koherentne ukrepe v prid turizmu, katerih pomen se bo še povečal z obsežno udeležbo Evropskega parlamenta pri sprejemanju pravnih predpisov;

69.   poziva Komisijo, da sodeluje s svojimi glavnimi institucionalnimi partnerji in predstavniškimi organi iz tega sektorja v zvezi z različnimi pobudami za ukrepe spodbujanja vzpostavitve okolja, ki bi bilo bolj naklonjeno konkurenčnosti podjetij in usklajevanju med državami članicami; poziva Komisijo, da od leta 2007 dalje predlaga izvajanje večletnega akcijskega načrta ("turistični paket"), ki bi omogočal krepitev usklajenosti ukrepov Unije na področju turizma prek povezovanja z državami članicami ter njihovimi regionalnimi in lokalnimi organi, ob upoštevanju načel dobrega upravljanja;

70.   poziva Komisijo, da v okviru spodbujanja evropske sosedske politike tudi turizem vključi med glavne smernice in prednostna področja sodelovanja z državami partnericami, npr. v okviru partnerskih sporazumov med Evropo in državami Sredozemlja;

o
o   o

71.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 135, 6.6.2002, str. 1. (2) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 138. (3) Direktiva 90/314/EGS o paketnih potovanjih (UL L 158, 23.6.1990, str. 59) in Direktiva 94/47/ES o pravicah do uporabe nepremičnin na podlagi časovnega zakupa (UL L 280, 29.10.1994, str. 83). (4) UL L 384, 31.12.1986, str. 60. (5) UL L 291, 6.12.1995, str. 32.

Resolucija Evropskega parlamenta o možnostih za razvoj sistema evropskih šol (2004/2237(INI))

P6_TA(2005)0336 A6-0200/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o možnostih za razvoj sistema evropskih šol (KOM(2004)0519),

–   ob upoštevanju Konvencije o statutu evropskih šol(1),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2002 o financiranju evropskih šol(2),

–   ob upoštevanju letnega poročila generalnega sekretarja evropskih šol Svetu guvernerjev, ki se je sestal 1. in 2. februarja 2005(3) v Bruslju,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za proračun (A6-0200/2005),

A.   ker je cilj šol skupno izobraževanje otrok osebja Evropskih skupnosti; ker se lahko razen otrok, ki jih zajema sporazum v skladu s členoma 28 in 29 Statuta evropskih šol, v šolah izobražujejo tudi drugi otroci v okviru omejitev, ki jih določi Svet guvernerjev; ker je zaposlovanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih uradnikov potrebno za nemoteno delovanje evropskih ustanov in ker k temu prispevajo omogočanje izobrazbe v maternem jeziku za otroke teh uradnikov, priznanje enakovrednosti opravljenih razredov v državah članicah in evropskih šolah ter evropska matura,

B.   ker so bile evropske šole ustanovljene z mislijo na navedeno,

C.   ker sistem evropskih šol podpira idejo državljanstva Unije, tako da so ohranitev obstoječih in ustanovitev novih šol ter druge oblike razširitve sistema pozitivni ukrepi v smislu evropskega povezovanja,

D.   ker je sedaj ustanovljenih trinajst evropskih šol, v katere je vpisanih več kot 19 000 učencev, in ker bo do leta 2010 najverjetneje ustanovljena še ena šola,

E.   ker so sedanje razmere zaradi prezasedenosti nekaterih šol nesprejemljive, še zlasti v Bruslju, kar vodi v poslabšanje pouka,

F.   ker so povprečni stroški za učenca evropske šole ugodni v primerjavi s tistimi za druge šole, ki jih obiskujejo otroci uradnikov sorodnih organov; ker se stroški za učenca kljub temu zelo razlikujejo med posameznimi šolami in so močno povezani z velikostjo šole,

G.   ker je, medtem ko Evropska skupnost prispeva več kot polovico tekočih stroškov evropskih šol, Komisija edina evropska ustanova, zastopana v Svetu guvernerjev evropskih šol, in ker je Komisija edini član Sveta guvernerjev s polno pravico glasovanja v Svetu guvernerjev in upravnih odborih posameznih šol,

H.   ker mora sistem upravljanja evropskih šol združevati zmogljivost strateškega načrtovanja in nadzora ter razumno stopnjo neodvisnosti za posamezne šole,

I.   ker mora biti upravljanje evropskih šol, vključno z odločitvami o sprejemu učencev in oprostitvami šolnine, čim bolj jasno, dosledno in pregledno znotraj celotnega sistema šol,

J.   ker je učni načrt za evropsko maturo zelo zahteven in morda ni primeren za slabše učence; ker sedaj šole ne izdajajo drugega potrdila o končanem šolanju,

K.   ker je sedaj izobraževanje učencev s potrjenimi potrebami po posebnem izobraževanju v vsaki šoli drugačno,

L.   ker je največje število učencev v razredu (32 učencev) večje, kot to dovoljuje ustrezna zakonodaja v številnih državah članicah; ker so razen tega v veliko razredih učenci, katerih materni jezik je drugačen od tistega jezikovnega oddelka, v katerega so bili sprejeti, ter učenci z učnimi težavami in posebnimi učnimi potrebami,

M.   ker so šole v Bruslju in Luksemburgu, z izjemo šole Bruselj I, prezasedene, je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi še dveh šol, vendar bodo stavbe vseljive šele leta 2010, zato te razmere resno vplivajo na izobraževanje, ki poteka na teh šolah,

N.   ker sta filozofija izobraževanja v evropskih šolah in učni načrt za evropsko maturo vzorec za večjezično in večkulturno izobraževanje, ki bi ga države članice morda želele posnemati,

O.   ker so se narodi Evrope v Pogodbi ES (člen 149) dogovorili, da so ukrepi Skupnosti namenjeni spodbujanju razvoja evropske razsežnosti v izobraževanju, zlasti s poučevanjem in razširjanjem jezikov držav članic,

Konvencija o statutu evropskih šol in sporočilo Komisije

1.   pozdravlja, da je Komisija prek zgoraj opredeljenega sporočila začela posvetovalno prakso v zvezi s prihodnjim razvojem sistema evropskih šol, ob upoštevanju razširitve Evropske unije, interesov novih držav članic, ustvarjanja dodatnih agencij EU zunaj Bruslja in Luksemburga in nujne potrebe po pregledu in ocenjevanju ter, če je to potrebno, po preoblikovanju sistema, ki je bil ustanovljen pred petdesetimi leti in je prvotno pokrival samo štiri jezike;

2.   ponovno poudarja, da Konvencija o statutu evropskih šol določa, da je vloga evropskih šol omogočanje skupnega izobraževanja otrok osebja Evropskih skupnosti kot načina zagotavljanja ustreznega delovanja ustanov Skupnosti, in da je določeno, da lahko v okviru omejitev, ki jih določi Svet guvernerjev, obiskujejo šole tudi drugi otroci;

Decentralizirane agencije in nove države članice

3.   meni, da je treba nujno rešiti vprašanje vseh delovnih mest v decentraliziranih agencijah; obžaluje, da se takih rešitev ni našlo v trenutku, ko se je odločalo o delovnih mestih v teh agencijah, z izjemo Evropskega urada za varnost živil in prehrane iz Parme;

4.   meni, da morajo države članice, ki gostijo eno od novih decentraliziranih agencij, prevzeti več finančne odgovornosti za izobraževanje otrok osebja in da je potrebno najti ustrezne rešitve za vsa nova delovna mesta; meni, da je v teh primerih možno sodelovanje med evropskimi šolami in regionalnimi ali lokalnimi šolami, ki lahko zagotovijo učni načrt za pridobitev evropske mature; verjame, bi moral biti cilj takšnega sodelovanja pospeševanje visoko kakovostnega izobraževanja in evropske integracije, ohranjanje jezikovne raznolikosti in omogočanje mobilnosti delojemalcev;

5.   vztraja, da je treba tam, kjer so izpolnjena potrebna merila, nujno ustanoviti jezikovne oddelke za jezike novih držav članic in da morajo biti vsi učenci deležni poučevanja v maternem jeziku;

6.   poziva Komisijo, da preuči možnosti za ustanovitev evropskih šol v novih državah članicah;

Prihodnje financiranje sistema evropskih šol, učenci kategorije III in manjše šole

7.   verjame, da se prispevek Skupnosti za uravnavanje ne sme razviti v neomejeno obveznost; meni, da je samoumevno, da mora sistem evropskih šol delovati učinkovito kar zadeva proračunsko načrtovanje in nadzor ter da mora biti njihova ponudba dokazano vredna svoje cene; potrjuje mnenje, da je treba ob dodelitvi letnega načrtovanega proračuna za vsako šolo upoštevati velikost in potrebe posameznih šol ter znake prizadevanja za čim bolj učinkovito porabo dodeljenih proračunskih sredstev;

8.   vseeno poudarja, da je narava prispevkov Skupnosti v proračune šol jasno določena v členu 25(2) Konvencije o statutu evropskih šol; zato zavrača uvedbo zgornje meje s strani Komisije za prispevke Skupnosti v proračun evropskih šol dokler Svet guvernerjev ne predloži ocene prihodkov in stroškov šol za naslednje finančno leto;

9.   meni, da sedanja ureditev, v skladu s katero so prispevki držav članic neposredno povezani s številom učiteljev, ki jih premestijo v evropske šole in s prostori, ki jih zagotovijo za evropske šole, ni pravična in da bi bilo treba preučiti alternativne sisteme financiranja;

10.   kljub temu meni, da sedanji sistem, v skladu s katerim države članice imenujejo učitelje, ki prejemajo nacionalno plačo od države članice, zagotavlja, da imajo evropske šole dostop do strokovnega znanja učiteljev iz teh držav in je finančni prispevek držav članic zagotovljen;

11.   ugotavlja, da je stopnja šolnine, ki jo plačajo starši učencev iz kategorije III, po letu 2002 znatno narasla in da je to povzročilo višje prihodke za šole in nižjo rast prispevkov iz proračuna Skupnosti, kot bi bila drugače; ugotavlja tudi, da ta šolnina ne pokriva celotnih stroškov izobrazbe teh učencev; vseeno verjame, da starši učencev kategorije III ne smejo imeti prekomernih porastov stroškov med preostankom njihovega šolanja v sistemu evropskih šol;

12.   poziva Komisijo, prek predstavnika v Svetu guvernerjev, da si prizadeva za sprejetje ter objavo jasnih in podrobnih meril, ki so na voljo javnosti, za sprejem učencev kategorije III; poziva upravni odbor vsake šole, ki sprejema učence kategorije III, da v letnem poročilu poroča o uporabi takšnih meril;

13.   ponovno poziva Svet guvernerjev, da pregleda sprejeta merila za ustanovitev, ohranjanje in zapiranje posameznih jezikovnih oddelkov v posameznih šolah, da se izključi kakršna koli diskriminacija uradnega jezika Evropske unije;

14.   poziva Komisijo, da objavi, takoj ko je to izvedljivo, zunanjo študijo o dolgoročni prihodnosti štirih šol v Bergnu, Culhamu, Karlsruheju in Molu, ki jo je sama naročila;

Boljše vodenje in uprava

15.   verjame, da morajo biti naloge Sveta guvernerjev, glede na rast in število evropskih šol ter število učencev, ki jih učijo, v bistvu postavljanje strateških ciljev, nadzor in pregledovanje; verjame, da morajo podrobna vprašanja upravljanja, značilna za posamezne šole, na prvi stopnji, obravnavati upravni odbori posameznih šol in da je treba vsako šolo v zvezi z operativnimi ter finančnimi zadevami obravnavati kot samostojno enoto;

16.   verjame, da morajo upravni odbori posameznih šol, glede na zgoraj omenjeno, pridobiti nadzor nad finančnimi in operativnimi vidiki posameznih šol v strateških ciljih Sveta guvernerjev;

17.   ugotavlja, da Skupnost sedaj plačuje prispevek za uravnavanje v višini približno 57 % letnih stroškov sistema evropskih šol, medtem ko države članice prispevajo 22%; zato meni, da bi morale biti glasovalne pravice Komisije kot predstavnice Skupnosti v Svetu guvernerjev bolje usklajene s prispevkom Skupnosti v proračun in da bi morala Komisija po vsakem srečanju Sveta guvernerjev poročati Evropskemu parlamentu;

18.   poziva Komisijo, da od Sveta guvernerjev zahteva, da sestavi kodeks dobrega upravnega ravnanja in pojasni pristojnost uprave za pritožbe;

19.   upošteva predlog Komisije, da se lahko ustanovita dva nova organa, en za "upravljanje finančnih in operativnih vidikov vseh šol" in drugi za nadziranje učnega načrta, sistema preverjanja in ocenjevanja učiteljev; verjame, da je treba ohraniti en sam upravni organ, ki je pristojen za sprejemanje odločitev v zvezi s sistemom šol kot celoto in pripravljen sprejeti odgovornost za uravnavanje včasih nasprotnih finančnih in izobraževalnih zahtev;

20.   zahteva ustrezno zastopanost staršev in drugih interesnih skupin, na primer osebja in učencev, v Svetu guvernerjev in upravnih odborih posameznih šol;

Učni načrt in izobraževalne zadeve
(a)Velikost razredov

21.   verjame, da razredi v otroških vrtcih in osnovnih šolah, ki jih poučuje en sam usposobljen učitelj, ne smejo imeti več kot 30 učencev; meni, da bi bilo treba od leta 2008 začeti s postopnim uvajanjem razredov z ne več kot 25 učenci v otroških vrtcih in osnovnih šolah; poziva Svet guvernerjev, da potrdi to načelo;

22.   poziva Komisijo, da spodbuja razvoj koeficientov v zvezi z otroki s potrjenimi potrebami po posebnem izobraževanju in učencev, katerih materni jezik je različen od jezika, v katerem poteka večina pouka (jezik I), ter, da zagotovi uporabo teh koeficientov pri izračunu velikosti razredov;

23.   poziva Komisijo, da, v sodelovanju z zadevnimi državami članicami, nemudoma pripravi rešitve razmer zaradi prezasedenosti nekaterih šol, ki usodno vpliva na kakovost izobraževanja; poziva Svet guvernerjev, da takoj sprejme ukrepe proti prezasedenosti šol v Bruslju in Luksemburgu; poudarja nujnost primernega in pravočasnega načrtovanja za nadaljnji razvoj infrastrukture in objektov, potrebnih za delovanje evropskih šol;

24.   poziva Komisijo, da izdela zanesljive statistične podatke o obsegu zahtev za opravljanje storitev za posebne potrebe v vseh evropskih šolah, in poziva tudi Svet guvernerjev, da izvede raziskavo na vsaki evropski šoli o opravljanju storitev za učence s potrjenimi posebnimi učnimi potrebami (PUP), vključno za učence z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju; poziva Svet guvernerjev, da sestavi niz najmanjših standardov v zvezi z izvajanjem izobraževanja, preveri dostopnost evropskih šol, s čimer zagotovi, da sta način gradnje in oblika stavb primerna za učence z motnjami v telesnem razvoju, in sprejme vse druge ukrepe, ki so potrebni za podporo vseh učencev s PUP;

25.   poziva Komisijo in Svet guvernerjev evropskih šol, da okrepita dodeljena sredstva v obliki finančnih sredstev, osebja in strokovnega znanja, da ponudita otrokom s PUP prvorazredno izobraževanje in celovito spodbujata zamisel integriranega izobraževanja, kot je značilno za druge šole v vsej Evropi; poleg tega poziva Svet guvernerjev, da preuči konstruktivne nadomestne možnosti za otroke, ki se ne morejo vključiti v običajne razrede;

26.   meni, da je treba v evropskih šolah zagotoviti posebej usposobljene interdisciplinarne skupine (npr. šolske psihologe in logopede ter govorne terapevte) v podporo učiteljem, učencem in staršem, da bi imeli otroci s PUP korist od izobraževanja;

27.   zahteva, da se v eni od večjih šol za določen čas uvede pilotni projekt za otroke s posebnimi učnimi potrebami z usposobljenim in ustrezno izkušenim osebjem ter primernim učnim gradivom (knjige, programska oprema), s čimer bi zagotovili strokovno svetovanje in gradivo za učitelje, ki poučujejo otroke s posebnimi pedagoškimi potrebami; zahteva, da se zagotovijo sredstva za ta projekt v proračunu za leto 2006;

28.   poziva Komisijo, da stori vse kar lahko, da zagotovi, da uvede Svet do začetka šolskega leta 2007–2008 drugačno potrdilo o končanem šolanju, vzporedno z evropsko maturo, za učence, ki se odločijo za bolj poklicno izobrazbo;

29.   ponovno poudarja prepričanje, da porast izmenjave študentov med evropskimi univerzami, globalizacija svetovnega gospodarstva in visoka resnična vrednost evropske mature upravičujejo njeno širjenje ter njeno neomejeno priznavanje brez diskriminacije s strani univerz v državah članicah in tretjih državah;

30.   zato poziva pristojne organe držav članic, da obravnavajo prednosti širše dostopnosti evropske mature kot potrdila o končanem šolanju zunaj evropskih šol, pri čemer je treba ustrezno zagotoviti izpolnjevanje standardov kakovosti, ki veljajo za omenjeno potrdilo;

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Sodišču Evropskih skupnosti, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Svetu guvernerjev evropskih šol in vladam držav članic.

(1) UL L 212, 17.8.1994, str. 3. (2) UL C 31 E, 5.2.2004, str. 91. (3) Dokument 1612-D-2004-en-1; http://www.eursc.org/SE/htmlEn/IndexEn_home.html

Resolucija Evropskega parlamenta o turizmu in razvoju (2004/2212(INI))

P6_TA(2005)0337 A6-0173/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 24 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000,

–   ob upoštevanju Deklaracije s Fidžija, sprejete 20. oktobra 2004 na 7. regionalnem seminarju gospodarskih in socialnih interesnih skupin EU/AKP pod okriljem Skupne parlamentarne skupščine EU/AKP,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o osnovnih smernicah za trajnost evropskega turizma (KOM(2003)0716),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. maja 2002 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij o skupnem delovanju za prihodnost evropskega turizma(1),

–   ob upoštevanju svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, ki je potekal med 26. avgustom in 4. septembrom 2002,

–   ob upoštevanju resolucije o turizmu in razvoju na podlagi upravljanja in nadzora nad Evropskim razvojnim skladom (ERS), ki jo je marca 2001 v Librevillu sprejela Skupna parlamentarna skupščina EU/AKP(2),

–   ob upoštevanju izjave Sveta in Komisije z dne 10. novembra 2000 o razvojni politiki Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom "Povečevanje zmožnosti turizma za zaposlovanje – spremljanje sklepov in priporočil skupine na visoko ravni"(3),

–   ob upoštevanju resolucije o turizmu in razvoju, ki jo je 14. oktobra 1999 v Nassau sprejela Skupna parlamentarna skupščina EU/AKP(4),

–   ob upoštevanju Svetovnega etičnega kodeksa v turizmu, ki ga je sprejela generalna skupščina Svetovne turistične organizacije (WTO) 1. oktobra 1999 v Santiagu (Čile) in potrdila resolucija generalne skupščine OZN z dne 21. decembra 2001 (A/RES/56/212),

–   ob upoštevanju resolucije o kulturni razsežnosti sodelovanja pri razvoju, vključno z zadevami kulturne dediščine in turizma, ki jo je 1. aprila 1999 sprejela Skupna parlamentarna skupščina EU/AKP v Strasbourgu(5),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta ministrov za razvoj z dne 30. novembra 1998 o trajnostnem turizmu v državah v razvoju,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0173/2005),

A.   ker je turizem nedvomno pogonska sila za napredek držav v razvoju na vseh področjih; ker je treba zato pravilno oceniti vpliv in je, glede na svoje pristojnosti, Odbor za razvoj Evropskega parlamenta popolnoma kvalificiran za to nalogo,

Turizem, dejavnik gospodarske rasti

B.   ker je turizem eden od temeljnih vidikov vsakršne dosledne razvojne politike, ki naj se izvaja v državah v razvoju,

C.   ker so za spodbujanje turističnih dejavnosti v državah v razvoju bistveni infrastrukturni projekti za prometne poti, energetiko, nove komunikacijske tehnologije ali za zdravje in higieno,

D.   ker je bistvenega pomena, da je dobička od takih projektov deležno tudi lokalno prebivalstvo in turistična industrija,

E.   ker morajo organi oblikam turizma, ki skrbijo za zagotavljanje poštene odškodnine delavcem in lokalnim podjetnikom, posvetiti posebno pozornost, zlasti za "pošteni turizem",

F.   ker projekt STO "Trajnostni turizem, sredstvo za odpravljanje revščine" prispeva k razvojnemu cilju tisočletja za zmanjšanje revščine z ustvarjanjem delovnih mest za tiste, ki živijo z manj kot enim dolarjem na dan,

G.   ob upoštevanju trenutnih pogajanj o gospodarskih partnerskih sporazumih (GPS), ki bodo s 1. januarjem 2008 nadomestili enostranski preferencialni trgovinski režim, ki določa trgovinske odnose med AKP in EU,

H.   ker je očitna raznolika narava turistične industrije in je obstoječi oddelek za turizem pri GD Komisije za podjetništvo in industrijo očitno premajhen, umanjkanju skupne turistične politike navkljub,

Turizem, dejavnik za zaščito okolja in ohranjanje dediščine

I.   ker se lahko turizem razvija le ob upoštevanju vseh naravnih in kulturnih razmer ter tradicij lokalnih skupnosti, v katerih se razvija,

J.   ker se na turizem ne sme gledati kot na sovražnika okolja, ampak prav nasprotno, kot na njegovega zaveznika, saj je zaščita okolja in dediščine predpogoj za donosnost turizma,

K.   ker morajo biti oblike turizma, ki spoštujejo okolje, deležne posebne pozornosti organov oblasti, kot to velja za ekoturizem, podeželski in "solidarnostni turizem",

L.   ker je turizem odvisen od ohranjanja in izboljšanja lokalne, naravne in kulturne, materialne in nematerialne dediščine ter zgodovinskih stavb,

M.   ker morajo organi oblasti posebno pozornost nameniti varnosti turistov in turističnih objektov in območij,

N.   ker je popolnoma upravičeno, da vlade, po posvetovanju z reprezentativnimi organizacijami turističnega sektorja, določijo stroga pravila za najbolj obiskovana območja,

O.   ker je treba energetske prakse uskladiti s transportno politiko v skrbi za zaščito okolja in ob upoštevanju ciljev Kjotskega protokola za trajnostni razvoj,

P.   ker morajo zamisel o omejitvi turističnih tokov v majhnih otoških državah, gorskih ali obalnih območjih, kjer je turistični razmah prekomeren, upoštevati in sprejeti zadevne nacionalne oblasti,

Turizem, dejavnik demokracije in političnega ravnovesja

Q.   ker je turizem lahko sredstvo v boju zoper totalitarizem in diktature ter prekomerno centralizacijo moči,

R.   ker je turizem v nekaterih državah povezan s kršitvijo človekovih pravic, kot je delo otrok, prostitucija in spolno izkoriščanje otrok,

S.   ker je svetovni terorizem, ki je naperjen proti demokraciji in njenim zagovornikom, s povzročanjem velikega števila civilnih žrtev zaradi strahopetnih morilskih napadov, izbral za tarčo zlasti turizem in turiste,

T.   ker je turizem lahko demokratična dejavnost, ki na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni omogoča vzpostavitev gospodarskih in socialnih struktur civilne družbe,

U.   ker ima turizem vlogo združevanja in ker prispeva k teritorialni, socialni in gospodarski koheziji,

V.   ker lahko turisti sedaj uporabljajo svojo pravico prostega pretoka, da bi obiskali več krajev v okviru enega izleta, ter tako prispevajo k povečanju regionalnega sodelovanja in h krepitvi odnosov med državami,

W.   ker vlade in zlasti nosilci turistične dejavnosti držav članic močno vplivajo na izbiro turističnih ciljev; ker je negativno oglaševanje držav, ki ne spoštujejo demokratičnih načel in človekovih pravic, vrsta odvračanja,

X.   ker je bila Mreža za pošteno mednarodno trgovino v turizmu ustanovljena leta 1999 kot triletni projekt s financiranjem iz Komisije in Ministrstva za mednarodni razvoj VB za spodbujanje etične trgovinske prakse,

Turizem, dejavnik za zdravje in izobraževanje

Y.   ker javno zdravje države prispeva k njeni turistični privlačnosti,

Z.   ker turizem vpliva na standarde javnega zdravja, zahvaljujoč nujnim elementom, kakršni so higienske zahteve, sanitarni ukrepi, kampanje cepljenja, ter razširjanje informacij o preprečevanju bolezni,

AA.   ker so HIV/aids, tuberkuloza in malarija svetovne nadloge,

AB.   ob upoštevanju tveganja za turiste in lokalno prebivalstvo, zaradi okužbe z zelo nalezljivimi boleznimi, kot so diareja, okužbe dihal, vročice zaradi neznanega vzroka in hepatitis,

AC.   ker turizem prispeva k izobraževanju, kar lokalnemu prebivalstvu omogoča dostop do učenja tujih jezikov ter novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter tako spodbujanja lastno kulturno dediščino ob spoštovanju navad in tradicij, pri čemer se od prebivalcev zahteva ozaveščenost in prilagajanje družbenem razvoju in modernim navadam,

AD.   ker morajo javni organi oblasti kljub temu skrbeti, da se ohranijo lokalni običaji, ki upoštevajo človekove pravice, posebno pravice žensk in otrok,

Turizem, dejavnik nereda in raznih kršitev

AE.   ker je treba ob ustanovitvi vsakega novega delovnega mesta upoštevati standarde Mednarodne organizacije dela (ILO),

AF.   ker se morajo evropski in lokalni organi oblasti, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, neprestano in skupno boriti proti spolnemu turizmu,

AG.   ker so lahko resnično učinkoviti le usklajeni ukrepi, prenašanje informacij in uvajanje kazni, temelječih na spoštovanju mednarodnega prava,

AH.   ker obsežno seznanjanje javnosti o kaznih za spolni turizem pripomore k odvračanju od njega in se morajo kazniva dejanja, povezana s spolnim turizmom, preganjati in postaviti pred sodišče v državi izvora ter v državi, v kateri so bila storjena,

AI.   ob upoštevanjupozitivnih učinkov politike in ukrepov, ki jih izvajajo organizatorji potovan, turistične organizacije in letalski prevozniki, kakršni so delitev prospektov ali predvajanje video posnetkov med potovanji na občutljive turistične cilje,

AJ.   ob upoštevanju, da imajo špekulacije z nepremičninami za lokalno prebivalstvo škodljiv učinek,

AK.   ob upoštevanju nevarnosti, da imajo tuji vlagatelji in vlade držav v razvoju pri dejanjih korupcije enake interese;

AL.   ob upoštevanju pravice otrok do varstva pred izkoriščanjem in pravice do okrevanja, kakor je predvideno v členih 32, 34, 35 in 39 Konvencije o pravicah otroka,

Turizem, dejavnik gospodarske rasti

1.   poziva, da se vpliv turizma ter načelo trajnostnega turizma in odgovornega vodenja vseskozi in usklajeno upoštevata pri oblikovanju razvojne politike EU;

2.   meni, da mora turizem, če naj je trajnosten, izboljšati življenje lokalnega prebivalstva, zaščititi njihovo okolje in zdravje ter podpreti lokalno gospodarstvo s kupovanjem lokalne hrane in drugih sredstev;

3.   prosi Komisijo, da preuči okrepitev tehnične strukture, zadolžene za turizem pri GD za podjetništvo, zaradi pomena turistične transverzale in postopoma širšega niza pobud, ki nanjo vplivajo in izhajajo iz drugih sektorjev politike Skupnosti;

4.   poziva Komisijo, da službi za "turizem" Generalnega direktorata za podjetništvo posveti večjo pozornost, s povišanjem finančnih sredstev, ki so na voljo, in prispeva k splošnemu povečanju političnih predlogov za turistični sektor;

5.   poziva k razpravi o imenovanju strokovnjakov za turizem v GD za razvoj in GD za trgovino;

6.   poziva k pospeševanju lokalno nadzorovanih turističnih pobud, ki so usmerjene k odpravljanju revščine, ohranjanju biotske raznovrstnosti in spodbujanju človekovih pravic;

7.   priporoča, da Komisija poudari turistično politiko v okviru sodelovanja in razvojne politike ter v smislu razvojnih smernic in prizadevanj za utrjevanje podjetniške strukture, in sicer v povezavi z državami AKP;

8.   poziva vlade držav AKP, da preučijo politiko, namenjeno za zagotavljanje "načrtovanja pridobivanja" dobička za lokalne skupnosti, kjer se izvajajo turistični projekti;

9.   vztraja pri nujnosti ponovnih naložb gospodarskega dobička iz turizma v lokalni razvoj; poziva organizatorje potovanj, da ponovno preučijo pakete, "all-inclusive", ki preprečujejo izločitev koristi lokalni skupnosti, in spodbuja organizatorje potovanj, da kolikor je mogoče iščejo materiale/osebje lokalno, vključno z vodstvom;

10.   spodbuja vlade, da podpirajo ustanovitev in/ali razvoj javnih/zasebnih partnerstev ter omogočajo ustanovitev podjetij v turističnem sektorju;

11.   poziva, da se, kjer je to potrebno, poveča delež projektov trajnostnega turizma, ki jih financira Evropski razvojni sklad (ERS);

12.   predlaga, da je vprašanje turizma, trajnostnega turizma in njegovega gospodarskega vpliva sestavni del sedanjih pogajanj o GPS in, da se koristi držav v razvoju v povezavi z evropskim trgom obravnavajo pozitivno, ko sprožijo s turizmom povezana vprašanja v GATS;

13.   opozarja, da je v več državah v razvoju sektor turizma primarno dejavnost zasebnega sektorja in kot takšen zahteva, da Skupnost poišče načine za zagotovitev popolne vključitve držav v razvoju in drugih socialnih partnerjev v vse razprave v zvezi z razvojem politike, ki vpliva na sektor turizma;

14.   poudarja nujnost pomoči Skupnosti državam, v katerih turistično industrijo prizadenejo naravne katastrofe;

Turizem, dejavnik za zaščito okolja in ohranjanje dediščine

15.   zahteva sprejetje skupnega programa GD za okolje in GD za razvoj za izvoz evropskih tehnik upravljanja in ravnanja z odpadki, najprej kot študijo vplivov na okolje in nato z izvajanjem pilotnih študij;

16.   poziva k ustanavljanju politike trajnostnega turizma in predpisov za zaščito in ohranjanje naravnih virov, kulturne dediščine ter tradicionalne uporabe sistema zemljiške posesti;

17.   spodbuja izpopolnitev obstoječih tehničnih in znanstvenih sredstev z namenom preprečevanja poškodovanja in/ali uničenja arhitekturne dediščine ter onesnaževanja okolja;

18.   zahteva, da za vse evropske naložbe v turizem držav v razvoju veljajo ista pravila kot za zagotavljanje financiranja naložb Skupnosti v EU, tako da se nobena naložba, ki je jasno škodljiva okolju, če izrazito ogroža človekove pravice, najosnovnejše delovne pogoje, predvidene pri ILO, način življenja staroselskega in avtohtonega prebivalstva, ali zgodovinske in kulturne dediščine, ne sme podpreti;

19.   poziva Skupnost, da nudi tehnično podporo državam, ki zaradi masovnega turizma ne morejo sprejeti primernih ukrepov za ohranitev svojih turističnih območij; poziva k izmenjavi najboljše prakse na tem področju;

20.   spodbuja lokalne organe oblasti držav s prehitrim turističnim razcvetom, da sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev tokov, kjer je to potrebno;

Turizem, dejavnik demokracije in političnega ravnovesja

21.   priporoča boj proti kriminalnim dejanjem na pregleden način, da se prepreči dejavnosti pranja denarja, spolnega turizma itd.;

22.   priporoča boj proti kriminalnim dejanjem na diskreten način, ki ne bo kvaril turistične podobe države;

23.   poziva, v interesu dostopnega, zaščitenega in varnega turizma, k iniciativam za boj proti kaznivim dejanjem, usmerjenih proti turizmu, kot je posebno usposabljanje policijskih služb

24.   vlade držav v razvoju zahteva, da lokalno prebivalstvo v celoti vključijo v turistične dejavnosti in da skrbijo za uravnovešeno porazdelitev gospodarskih, socialnih in kulturnih dobičkov iz turizma;

25.   obžaluje nedavne segregacijske ukrepe kubanskih organov za preprečitev osebnih stikov med turisti in državljani Kube, ki delajo v turistični industriji;

26.   poziva Komisijo, da upošteva, v dejavnostih za podporo trajnostnega razvoja, pravico države ali regije, da demokratično določi prednostne naloge, pri financiranju projektov za regionalno sodelovanje;

27.   zahteva od vlad držav članic in Komisije, da delujejo, z nosilci organizatorji potovanj in izkušenimi organizacijami, za pospeševanje etičnih standardov v turizmu z uvajanjem potrjene oznake evropske poštene trgovine v turizmu;

Turizem, dejavnik javnega zdravja in izobraževanja

28.   poziva EU in države članice, da državam v razvoju s turističnim potencialom ponudijo svoje izkušnje in znanje za usposabljanje osebja na mestu samem; poziva Komisijo, da podpira projekte držav v razvoju, ki zaprosijo za to znanje;

29.   ponovno poziva Komisijo, da zagotovi finančno podporo za cepljenje otrok, namenjeno nujnim potrebam cepiv, ki vsebujejo protitelesa za naslednje bolezni: davica, tetanus, oslovski kašelj, hepatitis B in meningitis, ki ga povzroči bakterija Haemophilus influenza skupine B;

30.   vztraja na potrebi po aktiviranju raziskav na področju boja proti malariji, tuberkulozi in HIV/aids na evropski ravni;

31.   meni, da lahko prihodek trajnostnega turizma prispeva k izboljšanju standarda življenja prebivalcev držav v razvoju in njihovega zdravja ter komunikacijskih, energetskih in tehnoloških infrastruktur;

32.   poziva k finančni podpori EU za pobudo STO TT-EP (trajnostni turizem, sredstvo za odpravo revščine), in za druge pobude, ki delujejo za odpravljanje revščine v državah v razvoju;

Turizem, dejavnik nereda in raznih kršitev

33.   poziva, da se zgoraj opredeljeni Svetovni etični kodeks v turizmu vključi v notranje pravo vsake države;

34.   poziva vlade zadevnih držav, da vsako leto med sabo izmenjajo seznam zavrnitev vizumskih vlog, upravičenih kot kazniva dejanja spolnega turizma, kazniva dejanja zoper človeštvo in teroristična dejanja;

35.   poziva Komisijo, da sprejme učinkovite programe za boj proti spolnemu turizmu na evropski ravni;

36.   z namenom boja proti otroškem spolnem turizmu poziva:

37.   spodbuja organizatorje potovanj, turistične organizacije in letalske prevoznike, ki že delujejo proti spolnemu turizmu z opozarjanjem in obveščanjem svojih strank o možnostih kazni, da s tem nadaljujejo, in poziva ostale, da to začnejo početi; poziva iste organizatorje potovanj, da sodelujejo z organi pri prepoznavanju možnih kaznivih dejanj;

38.   poziva Komisijo, da izvaja konkretne dejavnosti za boj proti nepremičninskem "dampingu", povezanim s turizmom, po pogovoru z organizacijami turističnega sektorja;

39.   poziva evropske vlade, da zagotovijo polno uporabo pravil, ki veljajo za podjetja EU, v primeru selitve ali pri izvajanju pogodb v državah v razvoju, ob upoštevanju, še zlasti, pravic zadevnih delavcev;

40.   zahteva, da vlade zadevnih držav in organizatorji potovanj v EU izvajajo pravila, ki varujejo človekove pravice, pravice delavcev v skladu z najosnovnejšimi pogoji, predvidenimi na ravni ILO, varstvo evropskih turistov potrošnikov in priporočila za organizatorje potovanj;

41.   poziva vlade držav v razvoju, da vzpostavijo pregledne in ustrezno regulirane postopke za dostop do mednarodnih trgov v skladu s priporočili WTO, ki so nujni predpogoj za vsa tuja vlaganja;

o
o   o

42.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 138. (2) UL C 265, 20.9.2001, str. 39. (3) UL C 339, 29.11.2000, str. 292. (4) UL C 59, 1.3.2000, str. 41. (5) UL C 271, 24.9.1999, str. 73.

Resolucija Evropskega parlamenta o lakoti v Nigru

P6_TA(2005)0338 RC-B6-0460/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pozivov darovalcev OZN za pomoč v hrani za Niger, ki znaša 80,9 milijonov dolarjev,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je bil Niger druga najrevnejša država na svetu, še preden sta nezadostno deževje in invazije kobilic opustošila lanskoletne posevke, kar je pripeljalo do tega, da, po ocenah, tretjina njegovega prebivalstva, kar znaša 12 milijonov ljudi, trpi zaradi resnega pomanjkanja hrane, 800 000 otrok pa pesti kronična podhranjenost,

B.   ker je od leta 1900 Niger prizadelo že devet sušnih obdobij in hude lakote ter osem invazij kobilic,

C.   ker so območja, ki jih je prizadela suša, znana po tem, da so gojišče vrste prenosljivih bolezni, kot so malarija, hepatitis, kolera, tifus in diareja,

D.   ker je prehrambena kriza Nigra kompleksna: svojo vlogo igrajo podnebni vzorci, pridelava hrane, trgi, tehnologija, higiena, zdravstveno varstvo, izobraževanje, načini vzgoje otrok, velik zunanji nigrski dolg ter splošno razširjena revščina,

E.   ker je vse do junija 2005 nigrska vlada zavračala brezplačno deljenje obrokov hrane,

F.   ker je bila ta zavrnitev utemeljena z željo po ohranitvi stabilnosti trga in z zanikanjem pomena krize,

G.   ker so bili posamezni poceni poljski pridelki, ki jih je subvencionirala vlada, nezadostni ter nedostopni za najbolj revne,

H.   ker se takrat, ko je stopnja umrljivosti zelo visoka, ne bi smelo podrejati nujnega razdeljevanja pomoči v hrani s prihodnjo varno preskrbo s hrano,

I.   ker skoraj nihče ni prisluhnil ponavljajočim se pozivom OZN, ki so se pričeli novembra 2004, dokler razmere niso postale kritične,

J.   ker so potrebe po humanitarni pomoči ogromne in zajemajo hrano, pitno vodo, zdravila, cepiva za otroke, da bi tako preprečili epidemije,

K.   ker je očitno, da je nujno potrebno reševati neposredne razmere, ter ker predstavlja sklenitev kroga prikrajšanja Nigra in celotnega sahelskega območja dolgoročen izziv, ki zahteva znatna vlaganja ter pristno zavezanost izkoreninjenju lakote,

L.   ker sta širjenje puščave ter s hranljivimi snovmi revna zemlja v Sahelu rezultat netrajnostne uporabe naravnih virov, vključno s krčenjem gozdov in podrastja ter vplivov podnebnih sprememb,

M.   ker po mnenju koordinatorja OZN za nujno pomoč nujna intervencija stane osemdesetkrat več kakor preventivno ukrepanje; ker so razmere podobne tudi v sosednjih državah, ki jih prizadeva lakota (Mali, Mavretanija, Burkina Faso in Čad),

1.   poziva mednarodno javnost, naj ne zatiska oči pred nenehnim trpljenjem v Nigru, saj se razdeljevanje hrane v najbolj prizadetih delih države še vedno nadaljuje, četudi finančna podpora za nujne operacije kaže zaskrbljujoče znake zmanjšanja;

2.   poziva, da se podhranjenosti v Nigru prizna hiperendemična narava, da bi tako vpeljali celovit sistem odgovornosti, vključno z dostopom do zdravstvene oskrbe za otroke, mlajše od pet let ter preskrbo s terapevtskimi prehrambenimi izdelki, ki so dokazano uspešni;

3.   poziva, naj se da prednost preprečevanju, da bi tako zmanjšali odvisnost od nerednih padavin in razvili kmetijstvo, ki temelji na namakanju (mikro jezovi), da bi tako povečali proizvodnjo hrane z uporabo gnoja, gnojil in orodij ter povečali zmogljivost lokalnih žitnih rezerv;

4.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija namenila za humanitarno pomoč v Nigru 4,6 milijona EUR, ter se je zavezala, da bo "dala na razpolago dodatna humanitarna sredstva, če se bodo razmere še naprej slabšale", kot je razglasila 1. julija 2005;

5.   obžaluje nezadosten in počasen odziv vlade Nigra na neizogibno krizo; obžaluje, da oblasti niso uspele razdeliti brezplačne hrane že v zgodnjih fazah krize;

6.   obžaluje nezadosten poseg vlade v preprečevanje špekulacij in krize in poziva vlado Nigra, da oblikuje mehanizme, s katerimi bi zagotovila, da se takšna praksa ne ponovi;

7.   dvomi o utemeljenosti popolne deregulacije kmetijskih trgov, ki je bila izvedena v okviru politik "strukturne prilagoditve", ki jo priporoča Mednarodni denarni sklad;

8.   hkrati opozarja na tveganje napačno usmerjene pomoči v hrani in poziva mednarodno skupnost, da s pomočjo v hrani preneha, kolikor hitro bo menila, da se je stanje izboljšalo;

9.   obžaluje pozen odziv mednarodnih darovalcev na pozive OZN pred devetimi meseci za zagotovitev finančnih sredstev; v zvezi s tem poudarja težavno mobilizacijo mednarodne pomoči ravno v času, ko so bogate države G8 razglasile, da bodo uvrstile Afriko med svoje najpomembnejše prednostne naloge;

10.   poziva k občutnemu povečanju razpoložljivih rezerv Sklada OZN za pomoč, da bi zagotovili vnaprejšnjo razpoložljivost zadostnih sredstev in tako telesom OZN za pomoč omogočili hitrejši začetek nudenja pomoči;

11.   globoko obžaluje, da afriške katastrofe vedno doživijo tako prisiljen odziv, medtem ko je cunami in njegove žrtve, med katerimi so bili zahodni turisti, pritegnil ogromno pozornost medijev;

12.   pozdravlja usklajevanje nujne pomoči ECHO z dolgoročnimi operacijami za varno preskrbo s hrano, ki jih upravlja Komisija, kakor tudi dejstvo, da sta v strateškem dokumentu o državi Niger razvoj podeželja in varna preskrba s hrano jasno označena kot prednostni nalogi;

13.   poziva mednarodne darovalce, da se osredotočijo tudi na z zdravjem povezano pomoč, recimo za izboljšanje dostopa do čiste vode, za razdeljevanje tablet za rehidracijo ter za podporo in širjenje obstoječih zdravstvenih storitev za preprečevanje izbruhov prenosljivih bolezni;

14.   poziva mednarodne darovalce, da svoje strategije pomoči Nigru uskladijo med seboj, kot tudi z Afriško unijo, Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav in drugimi regionalnimi in lokalnimi udeleženci; poudarja, kako pomembno je, da postane ta pomoč dolgoročna in del regionalne strategije za prekinitev kroga revščine in stradanja;

15.   izraža zaskrbljenost zaradi dosegljivosti hrane v sosednjih državah Mali in Burkina Faso ter poziva k natančnem opazovanju razmer v širši regiji;

16.   poziva Svet in Komisijo, da izboljšata sistem zgodnjega opozarjanja, da bo mogoče opazovati občutljive regije, kjer se lahko pojavi lakota, in tako omogočiti zgodnejši odziv ter preprečevanje katastrof;

17.   poudarja, da je glavni problem v Nigru kronična in široko razširjena revščina, ter da država nima sredstev za oblikovanje rezerv za primer takšnih kriznih potreb;

18.   poziva Svet in Komisijo, da priznata učinek globalnega segrevanja na podsaharsko Afriko in da ukrepata v Evropi za zmanjšanje teh učinkov z uvedbo strogih strategij za zmanjšanje CO2 na ravni EU;

19.   meni, da je treba pri trgovinskih pogajanjih z afriškimi državami upoštevati izkoriščanje naravnih virov;

20.   poziva k ukrepom, ki bodo zagotovili, da se odpis zunanjega dolga Nigra, razglašen na vrhu G8, dejansko zgodi;

21.   poziva Komisijo, da začne po koncu krize izvajati celovito politiko odpravljanja dejanskih vzrokov za krizo, da bi s tem rešili osnovne strukturne težave in izboljšali kmetijsko proizvodnjo v regiji;

22.   poziva vlade v regiji, da izvajajo politiko trajnostnega razvoja v kmetijskem sektorju;

23.   poziva Generalno skupščino OZN, naj na svojem zasedanju septembra 2005 določi oblike in instrumente mednarodne pomoči za odpravo revščine in lakote na svetu, v skladu s cilji tisočletja;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Afriški uniji, generalnemu sekretarju OZN, sopredsednikom Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vladam Nigra, Malija, Burkine Faso in Mavretanije.

Resolucija Evropskega parlamenta o kršenju človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski, zlasti glede verske svobode

P6_TA(2005)0339 RC-B6-0457/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe EU in njenih določb o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o kršenju človekovih pravic in pravic manjšin ter verske svobode na Kitajskem,

–   ob upoštevanju dolge filozofske in verske tradicije na Kitajskem,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2004 in o politiki EU v zvezi s tem(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o pravicah, prednostnih nalogah in priporočilih EU za 61. zasedanje Komisije ZN za človekove pravice v Ženevi (14. marec do 22. april 2005)(2),

–   ob upoštevanju poročila in priporočil s seminarja o dialogu na temo človekovih pravic med EU in Kitajsko, ki je potekal 20. in 21. junija 2005,

–   ob upoštevanju skupne izjave vrha EU-Kitajska z dne 5. septembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   se dobro zaveda, da je versko preganjanje na Kitajskem splošni problem, zaradi katerega trpijo številne cerkve in verske skupnosti, med drugim kristjani, tibetanski budisti in muslimani;

B.   ker je spoštovanje človekovih pravic ključna prednostna naloga politik EU in eno od temeljnih načel Unije,

C.   ker je spodbujanje človekovih pravic kot določajo Pogodbe cilj skupne zunanje in varnostne politike,

D.   ker je vrh EU-Kitajska z dne 5. septembra 2005 zaznamoval 30. obletnico diplomatskih vezi med EU in Kitajsko s sporazumom o novem strateškem dialogu; ker je vprašanje človekovih pravic ena od ključnih vsebin, ki jo je treba obravnavati,

E.   ker dialog o človekovih pravicam med EU in Kitajsko postavlja kot prednostno nalogo versko svobodo in svobodo prepričanja,

F.   ker kljub dejstvu, da člen 36 ustave Ljudske republike Kitajske zagotavlja svobodo verskega prepričanja, si njene oblasti dejansko prizadevajo, da bi omejile verske običaje na organizacije, ki jih odobri vlada in na registrirane bogoslužne prostore ter da bi nadzorovale rast in obseg delovanja verskih skupin,

G.   ker so novi kitajski predpisi o verskih zadevah, ki so začeli veljati 1. marca 2005, še zaostrili nadzor vlade nad verskimi dejavnostmi,

H.   ker je poleg drugih krščanskih veroizpovedi katoliška cerkev v Ljudski republiki Kitajski prestala dolgo obdobje preganjanja in je še danes kot posledica teh postopkov delno prisiljena delovati tajno,

I.   ker so kitajski organi poostrili nadzor nad neregistriranimi protestantskimi hišnimi cerkvami in povečali vmešavanje v postopek imenovanja škofov,

J.   ker številni krščanski duhovniki trpijo zaradi brutalne represije, saj jim ne preprečujejo le izvajanje javnega bogoslužja ampak tudi opravljanje cerkvene službe; izraža globoko zaskrbljenost zaradi povečanja števila samovoljnih aretacij, mučenj, nepojasnjenih izginotij, prisilnega dela, osamitev, taborišč za prevzgojo, zaradi katerih trpijo krščanski duhovniki in laiki,

1.   poziva kitajsko vlado, da ustavi versko represijo in da zagotovi spoštovanje mednarodnih standardov človekovih in verskih pravic ter s tem jamči demokracijo, svobodo govora, svobodo združevanja, svobodo medijev ter politično in versko svobodo na Kitajskem;

2.   poziva kitajsko vlado, da odpravi razliko med odobrenimi in neodobrenimi bogoslužnimi skupinami, kot že od leta 1994 svetuje posebni poročevalec OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ;

3.   poziva Svet in Komisijo, da kitajskim organom jasno povesta, da se pristni partnerski odnos lahko razvije šele ko se v celoti spoštujejo in izvajajo skupne vrednote;

4.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da posebej izpostavijo problem preganjanja kitajskih kristjanov in da od kitajske vlade zahtevajo:

5.   poziva kitajsko vlado, da izvaja člen 36 ustave Ljudske republike Kitajske in ratificira ter izvaja Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

6.   ugotavlja, da je kitajska vlada končno ugodila prošnji posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in posebnega poročevalca OZN o mučenju, da obiščeta Kitajsko še pred koncem leta; poziva kitajsko vlado, da določi zgodnji datum za ta obisk; poziva kitajske oblasti, da dovolijo prihod posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja k Pančen Lami, ki ga je imenoval Dalaj Lama;

7.   pozdravlja strukturiran dialog na temo človekovih pravic med EU in Kitajsko; izraža razočaranje nad pomanjkanjem stvarnih rezultatov v okviru tega dialoga; poziva Svet in Komisijo, da izpostavita ta vprašanja na naslednjem sestanku na temo človekovih pravic med EU in Kitajsko kot del temeljite ocene njegove učinkovitosti;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladamd in parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk, državam članicam Komisije OZN za človekove pravice in vladi Ljudske republike Kitajske.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0150. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0051.

Resolucija Evropskega parlamenta o političnih zapornikih v Siriji

P6_TA(2005)0340 B6-0456/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju člena 11(1) Pogodbe o Evropski uniji in člena 177 Pogodbe ES, ki spoštovanje človekovih pravic opredeljujeta kot cilj skupne zunanje in varnostne politike,

–   ob upoštevanju Barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. marca 2005, ki jo je evro-sredozemska parlamentarna skupščina sprejela v Kairu,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Siriji,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker se je z vzponom sedanjega predsednika Bašarja al Asada na oblast v Siriji porodilo nekaj upanja in so bili narejeni prvi koraki k odprtosti sirskega političnega sistema, v katerem je številna leta prevladovala stranka Baas,

B.   ker sta se Evropski parlament in njegov predsednik že večkrat zavzela za izpustitev dveh poslancev, Riada Seifa in Mamuna al-Humsija, ki sta v zaskrbljujočem stanju, prestala pa sta že tri četrtine zaporne kazni,

C.   ker bodo aktivistom civilne družbe Hasanu Zeinu, Jasinu al-Hamviju in Mohamedu Aliju al-Abdulahu sodili pred vojaškim sodiščem v Homsu in Damasku zaradi "posedovanja tiskanega gradiva prepovedane organizacije", "ustanovitve skrivne družbe", "brekovanja javne uprave" itd.,

D.   ker so Hajtama al-Hamvija, sina Jasina al-Hamvija, aretirali leta 2003, ga trpinčili in ga po domnevno nepravičnem sojenju (kot pravijo verodostojni viri) obsodili na štiri leta zaporne kazni,

E.   ker je Riad al-Hamud, kurdski aktivist civilne družbe, učitelj arabskega jezika in aktivni član Odbora za oživitev civilne družbe, ki so ga aretirali 4. junija 2005 po govoru na pogrebu islamskega učenjaka, ki je umrl v priporu v sumljivih okoliščinah, medtem ko je bil v samici, v veliki nevarnosti, da ga bodo trpinčili,

F.   ker je julija 2005 Odbor OZN za človekove pravice izrazil zaskrbljenost zaradi "ovir pri registraciji in svobodnem delovanju nevladnih organizacij za človekove pravice" v Siriji ter "zastraševanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic",

G.   ker je spoštovanje človekovih pravic bistven del evro-sredozemskega partnerstva,

1.   poziva sirske oblasti, da nemudoma izpustijo Riada Seifa in Mamuna al-Humsija;

2.   poziva sirske oblasti, da nemudoma opustijo vse obtožbe proti Hasanu Zeinu, Jasinu al-Hamviju in Mohamedu Aliju al-Abdulahu, ki čakajo na sojenje pred vojaškim sodiščem;

3.   poziva sirske oblasti, da

4.   poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic bistven del katerega koli prihodnjega pridružitvenega sporazuma med EU in Sirijo;

5.   poziva Svet in Komisijo ter posamezne države članice, da sirskim oblastem jasno povedo, da sporazum, o katerem potekajo pogajanja, vključuje določbe o človekovih pravicah, ki so temeljni del evro-sredozemskega partnerstva, ter pričakuje, da bodo sirske oblasti dosegle znatno izboljšanje na tem področju;

6.   poziva k oblikovanju pododbora za človekove pravice za Sirijo v okviru pridružitvenega sporazuma, kot je bil ustanovljen za Jordanijo in Maroko, za razvoj strukturiranega dialoga o človekovih pravicah in demokraciji; meni, da bo pododbor ključni element akcijskega načrta; poudarja pomen posvetovanja s civilno družbo in njene vključitve v delo pododbora za boljši nadzor nad položajem človekovih pravic; poudarja potrebo po tesni povezanosti Evropskega parlamenta z delom in nadaljnjim spremljanjem pododbora;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter sirski vladi in parlamentu.

Resolucija Evropskega parlamenta o glavnih in zapostavljenih boleznih v državah v razvoju (2005/2047(INI))

P6_TA(2005)0341 A6-0215/2005

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predstavitve na temo zapostavljenih boleznih, ki jo je organiziral njegov pristojni odbor dne 27. aprila 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2005 z naslovom "Evropski akcijski program za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi s pomočjo zunanjih ukrepov (2007-2011)" (KOM(2005)0179),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2004 z naslovom "Podlaga skladne evropske politike za zunanje ukrepe v boju proti boleznim HIV/AIDS, malarija in tuberkuloza" (KOM(2004)0726),

–   ob upoštevanju svojih resolucij o HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi, zlasti tiste z dne 4. oktobra 2001 o pospešenem ukrepanju v boju proti glavnim nalezljivim boleznim v okviru zmanjševanja revščine(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 2003 o predlogu Uredbe o pomoči za bolezni, povezane z revščino (HIV/aids, malarija in tuberkoloza) v državah v razvoju(2),

–   ob upoštevanju okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o nadzoru nad tobakom in okrogle mize na visoki ravni o nadzoru nad tobakom in razvojni politiki, ki je v organizaciji Komisije potekala 3. in 4. februarja 2003,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 o zdravju in zmanjševanju revščine v državah v razvoju(3),

–   ob upoštevanju resolucije, ki jo je sprejela skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dne 19. februarja 2004 o boleznih, povezanih z revščino, in reproduktivnem zdravju (AKP-EU 3640/04),

–   ob upoštevanju poziva iz New Yorka: "Vzpostavimo povezavo med HIV /aidsom ter spolnim in reproduktivnim zdravjem"(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji – smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju(5),

–   ob upoštevanju partnerstva evropskih držav in držav v razvoju za klinične poskuse (EDCTP, European and Developing Countries Clinical Trials Partnership), posebnega programa za raziskovanje in izobraževanje na področju tropskih bolezni (TDR, Special Programme for Research and Training in Tropical Diseases), globalne zveze za razvoj zdravil za zdravljenje tuberkuloze (TB Alliance), mednarodne pobude za cepivo proti aidsu (IAVI, International AIDS Vaccine Initiative), mednarodnega partnerskega sodelovanja na področju mikrobicidov (IPM, International Partnership for Microbicides), evropske pobude za cepivo proti malariji (EMVI, European Malaria Vaccine Initiative), Svetovnege zveze za cepiva in imunizacijo (GAVI, Global Alliance for Vaccines and Immunisation)/projekta za zdravila proti malariji (MMV, Medicines for Malaria Venture), pobude "Ustavimo malarijo" (Roll Back Malaria), pobude za zdravila za zapostavljene bolezni (DNDi, Drugs for Neglected Diseases Initiative) in drugih, ki raziskujejo in razvijajo zdravila za zapostavljene bolezni,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja (RCT)(6),

–   ob upoštevanju poročila Projektne skupine v okviru razvojnega programa OZN o HIV/aidsu, malariji, tuberkulozi in dostopu do osnovnih zdravil v okviru načrta za doseganje razvojnih ciljev tisočletja z naslovom "Recept za zdrav razvoj: kako omogočiti širši dostop do zdravil", 2005,

–   ob upoštevanju poročila WHO o posebnem programu za farmacevtske raziskave in razvoj na področju zanemarjenih bolezni, objavljenem oktobra 2004, in poročila WHO o boljšem obvladovanju tropskih bolezni, predstavljenem na strateško-tehničnem srečanju WHO med 18. in 20. aprilom 2005 v Berlinu,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0215/2005),

A.   ker medsebojna povezanost sveta, globalno segrevanje in pojav novih nevarnosti za zdravje, kot so ptičja gripa, virusa Ebola in Marburg, pojav starih nalezljivih bolezni, kot je TB, in širjenje v državah v razvoju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti z cepljenjem, ter naraščajoča odpornost proti številnim zdravilom kažejo na potrebo po celovitem pristopu do vseh bolezni,

B.   ker v Evropski uniji (EU) ni prave zavesti o tem, kako akutno je stanje teh bolezni, in ker se zaradi selitvenih tokov in vse številnejših potovanj povečuje tveganje, da se te bolezni razširijo,

C.   ker si Svetovni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji prizadeva za zmanjšanje obsega bolezni in revščine in je koordinacija na področju načrtov in različnih akterjev bistvenega pomena, vključno z nabavo, razdeljevanje in ocenjevanje zdravil ter skladnost z nacionalnimi predpisi,

D.   ker v svetu narašča število okuženih z HIV/aidsom, zlasti žensk in otrok, ker je leta 2004 število novih primerov okužbe preseglo vse meje iz prejšnjih let in ker cene antiretroviralnih zdravil (ARV) "vedno bolj ogrožajo javno zdravje"(7), saj so originalna zdravila do dvanajstkrat dražja kot najcenejša prvotna generična zdravila,

E.   ker so vzroki za okužbe z HIV in aidsom, slabo zdravstveno stanje mater in slabo reproduktivno zdravje mnogokrat podobni in koreninijo v neenakopravnosti spolov, revščini, socialni marginalizaciji in ker spolno prenosljive bolezni dramatično povečujejo možnost za okužbo z HIV, zaradi ločene donatorske politike pa prihaja do povsem ločenih programov in njihove izvedbe,

F.   ker je preventiva najučinkovitejši način boja proti spolno prenosljivim boleznim (SPB), tudi okužbi s HIV/aidsom; ker obstaja očitna povezava med spolnim in reproduktivnim zdravjem in bojem proti okužbo s HIV/aidsom,

G.   ker igra dostop do informacij in storitev s področja zdravja mater in reproduktivnega zdravja pomembno vlogo v odpravljanju revščine in bi moral predstavljati sestavni del boja proti HIV/aidsu,

H.   ker preprečevanje malarije zahteva uporabo z insekticidom prepojenih mrež proti komarjem (zlasti za majhne otroke, nosečnice in okužene z HIV/aidsom), zdravil proti malariji za nosečnice in insekticidnih razpršil z dolgotrajnim delovanjem v notranjih prostorih,

I.   ker tuberkuloza prizadeva kar tretjino svetovnega prebivalstva – leta 2002 sta zaradi nje umrla približno dva milijona ljudi, med njimi številni okuženi z HIV/aidsom – in bi z novimi diagnostičnimi testi in zdravili to nesrečno svetovno epidemijo lahko omejili,

J.   ker se shistosomoza lahko zdravi s prazikvantelom, čeprav predstavljajo stroški kemoterapije le še dodatno breme za zdravstvene sisteme in istočano obstaja možnost pojava na zdravila odpornih zajedalcev, zaradi česar je treba razviti druga učinkovita zdravila,

K.   ker se stanje bolnika s hudo visceralno lišmaniozo in aidsom skupaj še hitreje poslabšuje, zdravljenje s petvalentnim antimonom pa ima hude stranske učinke, je dolgotrajno in vedno manj učinkovito zaradi odpornosti zajedalca,

L.   ker diagnoza in zdravljenje afriške tripanosomioze ali spalne bolezni nista preprosta,

M.   ker lahko akutno obliko južnoameriške tripanosomioze (šagasa) zdravimo le z dvema zdraviloma, nifurtimoksom in benznidazolom, za kronično obliko pa ni zdravila,

N.   ker mrzlica denga ogroža zdravje na svetovni ravni in se je komar Aedes albopictus, sekundarni prenašalec mrzlice denga v Aziji, zaradi mednarodne trgovine z rabljenimi pnevmatikami pojavil tudi v Evropi in drugih državah; ker pri tem posebnega zdravljenja ni, kljub temu da je dosežen napredek pri celostnem upravljanju z vektorji za širjenje bolezni, čeprav je razvoj cepiv počasen,

O.   ker razjeda buruli v vedno večji meri ogroža zdravje, odpravimo pa jo lahko le operacijsko z odstranitvijo lezije, ki povzroča izgubo tkiva ali trajno invalidnost,

P.   ker je vedno več duševnih bolezni in epilepsije, ki pa so pogosto zapostavljene,

Q.   ker v številnih predelih tretjega sveta hudo primanjkuje zdravstvenih delavcev, migracijski tokovi pa potekajo tako iz kot znotraj revnejših pokrajin,

R.   ker obstaja ocena, da je leta 2000 zaradi ponovne uporabe zdravniških pripomočkov prišlo do približno 260 000 novih primerov okužbe s HIV/aidsom, 2 milijonov primerov okužbe s hepatitisom C in 21 milijonov primerov okužbe s hepatitisom B,

S.   ker na svetu zaradi uporabe tobaka vsako leto umre 5 milijonov ljudi in obstaja nevarnost, da se do leta 2020 ta številka podvoji, pri čemer bodo najbolj prizadete države v razvoju,

T.   ker je premalo naložb v mednarodne in regionalne raziskave zdravil za bolezni, povezane z revščino,

U.   ker obstaja ocena, da se za spopadanje s problemi, ki sprožajo kar 90 % vseh bolezni na svetu, za biomedicinske raziskave namenja manj kot 10 % svetovnih sredstev in da je bilo med vsemi zdravili, ki so jih v obdobju 1999-2000 razvili za zanemarjene bolezni, 18 razvojno-raziskovalnih projektov na stopnji kliničnega razvoja, v primerjavi z 2.100 projekti, ki so se ukvarjali s sestavinami za vse ostale bolezni in da znaša čas za klinični razvoj za zanemarjene bolezni približno za tri leta in pol dlje kot za vse ostala stanja,

V.   ker je bil dosežen znanstven napredek, vključno z določitvijo zaporedja nukleotidov v genomu zajedalcev, ki povzročajo malarijo, lišmaniozo in afriško tripanosomiozo, vendar se ga še ne upošteva pri izdelavi novih zdravil,

W.   ker predstavlja projekt WHO za vpis zdravil na prednostni seznam (WHO Prequalification Project) pomembno mrežo za ocenjevanje in zagotavljanje novih temeljnih zdravil,

X.   ker vsako leto za posledicami bolezni, ki se lahko preprečijo s cepljenjem, umre približno milijon in pol otrok,

Y.   ker je v okviru določil Uredbe Sveta (ES) št. 953/2003 z dne 26. maja 2003 za preprečevanje preusmerjanja trgovine nekaterih ključnih zdravil v Evropsko unijo(8), samo ena farmacevtska družba registrirala zdravila po znižani ceni; ker nova, danes nujna, a draga zdravila niso vključena na ta seznam,

Z.   ker bi morale vse države članice Svetovne trgovinske organizacije (WTO) sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine TRIPS vključiti v nacionalne zakonodaje, kar zlasti velja za države, ki izdelujejo generična zdravila,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije, vendar poziva k razširitvi njenega pristopa na druge zapostavljene bolezni; poudarja, da se lahko ukrepi Komisije uporabljajo tudi za druge bolezni, ne le za HIV/aids, malarijo in tuberkulozo;

2.   poziva Komisijo, da poskrbi za konkretno izvedbo predlogov političnih smernic v okviru novega akcijskega programa za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi, in sicer z sprejetjem ustreznih sklepov v zvezi s programom in zagotovitvijo proračunskih sredstev;

3.   poudarja izreden pomen zagotavljanja vedno večjih in zadostnih finančnih sredstev s strani držav članic in financiranja zunanjih dejavnosti EU in razvojne pomoči, saj bo samo za HIV/aids, malarijo in tuberkulozo do leta 2007 primanjkovalo 11 500 milionov EUR;

4.   poziva Komisijo, da v okviru instrumentov zunanje pomoči prihodnje finančne perspektive problematiko HIV/aidsa, malarije, tuberkuloze in drugih bolezni obravnava kot večplastno;

5.   podpira oblikovanje solidarnostnega sklada Evropske unije (KOM(2005)0108), ki naj postane instrument skupnega učinkovitega in usklajenega odzivanja na različne izredne razmere ne glede na njihov izvor;

6.   opozarja na hude težave, s katerimi so se med letoma 1990 in 2000 srečevale zdravstvene službe v državah AKP zaradi poudarka na makro-ekonomskih reformah, ki so imele za posledico drastično znižanje proračunskih sredstev za sektorje s področja sociale, vključno z zdravstvom;

7.   opozarja, da vračanje dolgov skupaj s tem povezani stroški v najmanj razvitih državah predstavljajo skoraj 40 % BDP na leto, medtem ko so proračunska sredstva za izobraževanje in zdravstvo zanemarljiva;

8.   spodbuja države AKP, da izpolnijo cilj Evropskega parlamenta in 20 % sredstev namenijo za zdravje;

9.   meni, da morajo dokumenti strategije za zmanjševanje revščine zagotoviti, da bo analiza revščine, na kateri temeljijo, vplivala na usmerjenost dela v zdravstvenem sektorju in zagotovila možnost za preusmeritev zdravstvenih načrtov in strategij k tistim zdravstvenim ukrepom, ki bodo najverjetneje vplivali na zmanjševanje revščine;

10.   poudarja, da je dostop do pitne vode in hrane bistveni pogoj za zdravje prebivalstva; zato vztraja na dejstvu, da so zdravje in boljši življenjski pogoji medsebojno povezani dejavniki, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi;

11.   poziva države v razvoju, da ponovno vzpostavijo sistem osnovnega javnega zdravstva in storitev, EU pa poziva, da pri tem nudi pomoč tako pri vzpostavljanju struktur kot večanju človeških in institucionalnih zmogljivosti in infrastrukture;

12.   izraža prepričanje, da so investicije v zagotavljanje vode, boljših zdravstvenih in higienskih razmer ter infrastrukture na eni strani in dvigovanje zavesti o povezavi med zdravjem, čisto vodo, zdravstvenimi razmerami in higieno na drugi bistvenega pomena pri odpravljanju bolezni, ki se prenašajo z okuženo vodo (med njimi pljučnica, driska, malarija) in delovanju zdravstvenih sistemov;

13.   poziva, da se v dokument o človeških virih v okviru akcijskega programa Komisije vključijo tudi predlogi za nujno ukrepanje na področju pomanjkanja zdravstvenih delavcev v državah v razvoju z zagotavljanjem boljšega usposabljanja, poklicnih možnosti, plačila, pobud za to, da ne odhajajo drugam, varnih delovnih pogojev, sodelovanja v posebnih pobudah s področja bolezni, partnerskega sodelovanja, prostovoljne podpore in širjenja dobre prakse in tehnične podpore;

14.   poudarja potrebo po usklajenem delovanju v sami EU ter med EU in drugimi mednarodnimi in lokalnimi donatorji, da bi na ta način združili potrebno strokovno znanje in si delili tehnično pomoč, kar bi doprineslo k boljšim rezultatom;

15.   pozdravlja zavezo Komisije, da krepi zmogljivosti držav v razvoju pri izvajanju raziskav, vseeno pa poziva, da raziskave razširijo tako, da poleg kliničnih testiranj vključujejo tudi raziskave na področju operativnih in zdravstvenih sistemov, saj so zelo pomembne za razvoj učinkovitejšega, uspešnejšega in trajnejšega izvajanja intervencij;

16.   poudarja, da so za zagotovitev učinkovitih intervencij, projektov in programov potrebne najboljše prakse v znanstvenem raziskovanju in izvajanju;

17.   ugotavlja, da bi bilo treba posebno skrb posvetiti načinu izdajanja in uporabe zdravil, da bi omejili odpornost;

18.   ugotavlja, da je po cunamiju, ki je pretresel Azijo, prekinitev zdravljenja malarije, tuberkuloze ali antiretrovirusnega zdravljenja povzročila veliko smrtnih žrtev;

19.   pozdravlja rezultate Eurobarometra, ki kažejo, da javno mnenje v EU ocenjuje pomoč EU kot najučinkovitejšo v boju proti aidsu in drugim boleznim(9);

20.   poudarja potrebo po dostopu do zdravil in po tem, da farmacevtska podjetja izdelujejo zdravila, ki bodo po dostopni ceni na voljo v državah z nizkimi dohodki;

21.   izpostavlja pomen pobud in odgovornega ravnanja držav in Komisijo poziva, da zagotovi tvorno sodelovanje prizadetih skupnosti in civilne družbe pri tem procesu, saj bodo le na ta način akcijski okviri dejansko odsevali dvome in izkušnje marginaliziranih skupnosti;

22.   poziva Komisijo, da oceni dejanski vpliv ukrepov, ki se izvajajo v okviru Uredbe (ES) št. 953/2003, farmacevtsko industrijo pa, da ponudi proizvode z vzporedno oblikovano ceno in s tem prispeva k boljšemu dostopu do temeljnih zdravil za ljudi iz držav v razvoju, v primeru pomanjkanja pa da predlaga dodatne ukrepe za omogočanje dostopa zlasti do osnovnih zdravil;

23.   poziva Komisijo, naj z oblikovanjem foruma zainteresiranih strani ES vzpostavi sistematični in redni način posvetovanja s civilno družbo, ljudmi, okuženimi z HIV/aidsom, malarijo in tuberkulozo ter predstavniki civilne družbe iz držav v razvoju;

24.   opozarja Komisijo na pomembno vlogo žensk v osnovnem zdravstvenem varstvu in na dejstvo, da je treba ženske, otroke in invalidne osebe vključiti v zdravstveno politiko, ustrezno statistiko in raziskave;

25.   pozdravlja podporo, ki jo Komisija v svojem akcijskem programu namenja celovitim in strokovno podprtim preventivnim programom in jo poziva k podpiranju programov za preprečevanje okužbe s HIV/aidsom, ki naj vključujejo politično angažiranje, izobraževanje s ciljem doseganja vedenjskih sprememb, programe za odpravljanje prizadejane škode, razdeljevanje osnovnih proizvodov, prostovoljno svetovanje in testiranje, oskrbo z varno krvjo, ukrepe za večjo odpornost pred okužbami za skupine, ki veljajo za bolj dovzetne za infekcije, pa tudi družbene in vedenjske raziskave;

26.   poudarja potrebo po večjih investicijah v raziskave in razvoj s področja novih tehnologij za preprečevanje širjenja HIV, npr. cepiv in mikrobicidov, in poziva k razvoju prilagojenih in cenovno sprejemljivih pediatričnih oblik ARV za 2,2 milijona otrok, okuženih z HIV, skupaj z diagnostičnimi in nadzornimi sredstvi, ki bodo prilagojeni potrebam in razmeram v državah v razvoju;

27.   poziva Komisijo, naj prizna, da očitna epidemija HIV zahteva ustrezen pristop, ne glede na to ali gre za države, kjer je epidemija splošno ali le delno razširjena; hkrati mora biti večja pozornost namenjena razumevanju načina prenosa bolezni v različnih kontekstih in temu ustreznega ukrepanja;

28.   poziva, da je treba starejše osebe, sirote in druge ranljive otroke upoštevati pri politiki za zmanjševanje revščine in podpori za družine, prizadete zaradi HIV/aidsa in drugih bolezni, in da morajo le-ti biti udeleženi in sodelovati pri oblikovanju in izvajanju programov;

29.   poziva k vzpostavitvi tesnejših povezav med programi za spolno in reproduktivno zdravje in programi za boj proti HIV/aidsu in zagotavljanje materialov za spolno in reproduktivno zdravje, vključno z ženskimi in moškimi kondomi, ustreznimi zdravili in testi za ugotavljanje spolno prenosljivih bolezni;

30.   izraža veliko zaskrbljenost nad poročili o tem, da nekatere afriške vlade obdavčujejo prodajo ali uvoz antiretroviralnih in drugih zdravil, zaradi česar so zdravila predraga za revne skupnosti; poziva Komisijo, naj to problematiko preuči in spodbuja vlade, da tovrstne davščine odpravijo;

31.   poziva države, ki jih je prizadela malarija, da se zavežejo in pospešijo uvedbo kombiniranega zdravljenja z artemisininom (ACT, Artemisinin-based Combination Therapy), ki velja za najučinkovitejše, in poziva donatorje, da financirajo ACT in podprejo nakup, vpis na prednostni seznam in izdelavo zdravil, ki temeljijo na artemisininu;

32.   poziva industrijo k izdelavi z insekticidom prepojenih mrež proti komarjem, zlasti tistih z dolgotrajnim učinkovanjem, poziva k pričetku izvajanja programov za pospešeno razdeljevanje tovrstnih mrež, programov usposabljanja za ugotavljanje simptomov malarije, programov za odpravo stoječe vode in za oskrbovanje osnovnih zdravstvenih služb z zdravili in zanesljivimi hitrimi diagnostičnimi testi ter programe za krepitev sodelovanja na ravni držav pri usklajevanju in odpravljanju možnih ozkih grl;

33.   meni, da so za lišmaniozo potrebni preprosti in učinkoviti diagnostični testi, prilagojeni pogojem v državah z omejenimi viri; ugotavlja, da je za raziskave in razvoj novih zdravil namenjenih premalo sredstev in da obstajajo alternativna zdravila, vendar so draga, njihova uporaba pa ni preprosta; poziva k hitri registraciji potencialno učinkovitih zdravil, kot sta paromomicin in miltefozin;

34.   upošteva delo DNDi (Drugs for Neglected Diseases Initiative) in TDR (Special Programme for Research and Training in Tropical Diseases) pri zdravljenju afriške tripanosomioze in poudarja nujno potrebno oceno varnosti in učinkovitosti nifurtimoksa in razvoj novih natančnih diagnostičnih testov, ki jih je enostavno uporabljati;

35.   poziva k večjim naporom pri preprečevanju šagasa z vključitvijo ciljnih populacij v nadzor nad prenosom bolezni, z ločitvijo bivalnih prostorov ljudi in živali in z zatiranjem prenašalcev z insekticidi;

36.   pozdravlja globalni program WHO za določitev območij, kjer je limfatična filariaza endemična, in za redno letno zdravljenje ogrožene populacije z enim odmerkom v obdobju vsaj petih let;

37.   meni, da je zagotavljanje varnih in učinkovitih zdravil zelo koristno in da znašajo stroški nadzorovanja ali zdravljenja okužb z uporabo doniranih zdravil enkrat letno ali na dve leti približno 0,20 EUR na zdravljeno osebo;

38.   poziva k izvajanju pobude "Quick Wins", določene v poročilu OZN 2005 o doseganju ciljev tisočletja, vključno z rednim letnim zatiranjem črevisnih parazitov;

39.   poziva EU, da sprejme konkretne ukrepe za odpravljanje revščine in zagotovi doslednost političnih ukrepov na področju trgovine, razvoja, sodelovanja in kmetijstva in na ta način prispeva k preprečevanju posrednih in neposrednih negativnih učinkov na gospodarstva držav v razvoju;

40.   poziva k večji pomoči za duševne in nevrološke bolezni in motnje, zlasti za unipolarno depresijo in epilepsije;

41.   izraža prepričanje, da bi zdravstvene službe, usposobljene za odkrivanje in zdravljenje stanj, kot je sladkorna bolezen, lahko rešile številna življenja in prispevale k manjšemu številu invalidnosti in amputacij; zlasti je treba omogočiti širši in cenovno ugodnejši dostop do inzulina in zdravil za diabetes tipa 2;

42.   poziva Komisijo, naj podpre programa za preprečevanje in zdravljenje porodnega kanala in zdravstvene oskrbe prizadetih deklet in žena;

43.   poziva k pobudam za omogočanje hitrega dostopa lokalnega prebivalstva do ustreznega ugotavljanja in določanja bolezni ter uporabo metod za varno zbiranje krvi, s čemer sta povezana ustrezno usposabljanje in infrastruktura; nadalje poziva k pobudam za spremljanje ključnih parametrov s področja zdravja in poudarja, kako zelo pomembno je, da programi cepljenja določajo uporabo takšnih medicinskih pripomočkov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti;

44.   poziva Komisijo, naj zagotovi podporo krepitvi nacionalnih in mednarodnih programov za nadzor nad tobakom;

45.   meni, da so javno-zasebna partnerstva kot partnerstvo RBM, TB Alliance, IAVI, IPM, GAVI/The Vaccine Fund, MMV, DNDi in Institute for One Wolrd Health ter TDR bistvena za inovacije in boljšo izgradnjo zmogljivosti;

46.   obžaluje pomanjkanje raziskav in razvoja na področju bolezni, ki zaradi pomanjkanja uspešnih trgov skoraj vedno prizadanejo revno prebivalstvo v državah v razvoju, in poudarja, da je treba stanje izboljšati z napori na mednarodni ravni;

47.   poziva, da naj sedmi okvirni program vključi posebna navodila in financiranje za raziskave bolezni, ki prizadenejo prebivalce držav v razvoju;

48.   spodbuja Komisijo, naj nemudoma prične proučevati načine izvajanja specifičnih ukrepov za večjo fleksibilnost obstoječih in načrtovanih tematskih proračunskih postavk, kot tudi načinov, kako poenostaviti postopke in izboljšati sinergijo in doslednost političnih ukrepov, služb in programov Skupnosti v prizadevanjih za odpravo teh treh bolezni;

49.   poziva Komisijo k sodelovanju s WHO, vključno pri TDR in pobudi za raziskovanje na področju cepiv, pri pripravi temeljnega razvojno-raziskovalnega programa, ki bo opredelil potrebe in prednostne naloge držav v razvoju;

50.   izraža prepričanje, da mora ponovni pregled in registracija zdravil ustrezati prednostnim nalogam držav z endemičnimi boleznimi s posebnimi postopki za boljšo oceno razmerja med tveganjem in koristmi zdravil za zanemarjanje bolezni;

51.   poziva k boljšim delovnim pogojem za medicinsko osebje, ki dela v državah v razvoju, zagotavljanju ustrezne medicinske opreme in prenosu tehnologije; poziva k večjemu številu zdravnikov iz Evrope, ki bi sodelovali v programih izmenjave z državami v razvoju in obratno;

52.   poziva Komisijo, da podpre integrirane raziskovalne projekte, ki vključujejo celoten postopek prepoznavanja kemičnih snovi, dokler najučinkovitejša zdravila ne pridejo na trg;

53.   poziva, da se dejavnosti partnerstva EDCTP razširijo in vključijo druge zapostavljene bolezni in druge stopnje kliničnega razvoja (Stopnja I in IV);

54.   zahteva, da se mednarodni standardi, ki veljajo za etične raziskave, kot so denimo zastavljeni v Helsinški deklaraciji, uporabljajo v vseh državah;

55.   poziva k sodelovanju s farmacevtsko industrijo na področju bolezni, povezanih z revščino; da se z novim okvirnim predlogom za raziskave in razvoj teh bolezni zagotovijo spodbude za naložbe, med njimi podpora pri pripravi protokolov, oprostitive plačil pristojbin, davčne olajšave, subvencije, nagrade za inovacije, pomoč pri vpisu zdravil na prednostni seznam, vnaprejšnje nakupne obveznosti in delni prenos patentnih pravic za zdravila; poziva še k uporabi pristopa, ki temelji na dejanskih potrebah;

56.   poudarja, da sta izobraževanje in družinsko načrtovanje enako pomembna kot zagotavljanje učinkovitih zdravil;

57.   poziva k določitvi obveznosti ali spodbud za farmacevtsko industrijo, da neposredno ali z javnimi programi del dobička ponovno vloži v raziskave in razvoj zapostavljenih bolezni;

58.   v okviru Komisije WHO za intelektualno lastnino, inovacije in zdravje poziva k oblikovanju novega mednarodnega sporazuma za raziskave in razvoj s področja zdravja, ki bo vseboval minimalne obveznosti glede spodbujanja raziskav in razvoja, mehanizme za določanje prednostnih nalog in oceno sistema tržnih posojil za naložbe v posamezne projekte;

59.   meni, da bi bilo treba izgradnjo lokalnih zmogljivosti raziskav in razvoja ter proizvodne zmogljivosti s prenosom in delitvijo tehnologije spodbujati z razvojno politiko;

60.   pozdravlja podporo, ki jo Komisija v okviru akcijskega programa namenja načrtu WHO za vpis na prednostni seznam in slednjo poziva, naj skupaj s WHO prispeva h krepitvi in širitvi zmogljivosti za izpolnitev ciljev projekta;

61.   poziva Komisijo in države članice, naj aktivno podprejo izvajanje deklaracije iz Dohe in se zoperstavijo vsakršnim ukrepom držav članic STO, ki bi lahko omajali enoglasno sprejete obveze v deklaraciji o intelektualni lastnini in javnem zdravju, zlasti še s pogajanji o določbah trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine "TRIPS plus" v okviru regionalnih sporazumih o prosti trgovini;

62.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetovni zdravstveni organizaciji in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

(1) UL C 87 E, 11.4.2002, str. 244. (2) UL C 39 E, 13.2.2004, str. 58. (3) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 441. (4) Poziv, objavljen po srečanju na visoki ravni, ki so ga pripravili Sklad OZN za prebivalstvo UNFPA, Agencija OZN za boj proti aidsu UNAIDS in organizacija Family Care International, New York, 7. junija 2004. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0077. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0115. (7) Poročilo o stanju podbude "3 milijone do leta 2005" WHO in UNAIDS, december 2004. (8) UL L 135, 3.6.2003, str. 5. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1876/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 22). (9) Posebni Eurobarometer 222, Odnos do razvojne pomoči, februar 2005.