Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 15. januar 2008 - StrasbourgKončna izdaja
Partnerstva v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa *
 Sprememba Direktive 95/50/ES v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili ***I
 Odprava diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz ***I
 Letališke pristojbine ***I
  Resolucija
  Prečiščeno besedilo
 Izvoz in uvoz nevarnih kemikalij ***I
  Resolucija
  Prečiščeno besedilo
  Priloga
 Uporaba sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ***I
  Resolucija
  Prečiščeno besedilo
 CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo
 Davčna obravnava izgub v čezmejnih primerih
 Strategija Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu

Partnerstva v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa *
PDF 64k   DOC 32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 533/2004 o ustanovitvi partnerstev v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa (KOM(2007)0662 – C6-0471/2007 – 2007/0239(CNS) )
P6_TA(2008)0001 A6-0517/2007

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0662 ),

–   ob upoštevanju prvega stavka člena 181a(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0471/2007 ),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0517/2007 ),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Sprememba Direktive 95/50/ES v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili ***I
PDF 64k   DOC 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 95/50/ES v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili (KOM(2007)0509 – C6-0278/2007 – 2007/0184(COD) )
P6_TA(2008)0002 A6-0506/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0509 ),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 71 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0278/2007 ),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0506/2007 ),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Odprava diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz ***I
PDF 93k   DOC 52k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil - prometni vidiki (KOM(2007)0090 – C6-0086/2007 – 2007/0037A(COD) )
P6_TA(2008)0003 A6-0513/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0090 ),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 75(3), 95 in 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0086/2007 ),

–   ob upoštevanju odločitve konference predsednikov z dne 5. julija 2007, da pooblasti Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbor za promet in turizem, da na podlagi zgoraj omenjenega predloga Komisije pripravita vsak svoje zakonodajno poročilo,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0513/2007 ),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta
Sprememba 1
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil .
Uredba Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Sprememba 2
Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 75(3), člena 95 in člena 152(4)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 75(3) Pogodbe,
Sprememba 3
Navedba sklicevanja 5
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,
črtano
Sprememba 4
Uvodna izjava 3
(3)    Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 zahteva, da vsi nosilci živilske dejavnosti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopek, ki temelji na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP).
črtano
Sprememba 5
Uvodna izjava 4
(4)    Izkušnje so pokazale, da se higiena živil pri nekaterih nosilcih živilskih dejavnostih lahko zagotavlja s pravilnim izvajanjem zahtev za higieno živil, določenih v Uredbi (ES) št. 852/2004, ne da bi se za to uporabljal sistem HACCP. Zadevni nosilci dejavnosti so zlasti mali nosilci dejavnosti, ki svoje izdelke pretežno prodajajo neposredno končnemu potrošniku, kot so pekarne, mesnice, špecerijske trgovine, stojnice na tržnici, restavracije in bari, ki so mikropodjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij.
črtano
Sprememba 6
Uvodna izjava 5
(5)    Zato je primerno za navedene nosilce dejavnosti določiti oprostitev zahtev iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, pri čemer se razume, da morajo izpolnjevati vse druge zahteve iz navedene uredbe.
črtano
Sprememba 7
Uvodna izjava 6
(6)    Ker se tako s spremembami Uredbe (ES) št. 852/2004 kot s spremembami Uredbe št. 11 namerava zmanjšati upravne obremenitve za nosilce dejavnosti, ne da bi se pri tem spremenil temeljni namen navedenih uredb, je primerno te spremembe združiti v eno samo uredbo.
črtano
Sprememba 8
Člen 2
Člen 5(3) (Uredba (ES) št. 852/2004)
Člen 2
črtano
V členu 5(3) Uredbe (ES) št. 852/2004 se doda naslednji stavek:
"Brez poseganja v druge zahteve te uredbe se odstavek 1 ne uporablja za nosilce dejavnosti, ki so mikropodjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003, in katerih dejavnosti pretežno obsegajo neposredno prodajo živil končnemu potrošniku."

Letališke pristojbine ***I
PDF 143k   DOC 105k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah (KOM(2006)0820 – C6-0056/2007 – 2007/0013 (COD))
P6_TA(2008)0004 A6-0497/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0820 ),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0056/2007 ),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A6-0497/2007 ),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah

P6_TC1-COD(2007)0013


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2) ,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(3) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)   Glavna naloga in gospodarska dejavnost letališč je zagotoviti oskrbo zrakoplova od pristanka do vzleta ter potnikov in tovora, tako da letalskim prevoznikom omogočijo opravljanje storitev zračnega prevoza. V ta namen nudijo letališča številne objekte in storitve, povezane z delovanjem zrakoplova ter obdelavo potnikov in tovora, stroške za to pa na splošno krijejo prek letaliških pristojbin. Ponujene naprave in storitve, za katere se zaračunajo pristojbine, bi morale biti stroškovno učinkovite.

(2)   Treba je vzpostaviti skupen okvir, ki bo urejal bistvene lastnosti letaliških pristojbin in način njihovega določanja, saj se ob odsotnosti takega okvira osnovne zahteve glede odnosov med upravnimi organi letališča in uporabniki letališča ne spoštujejo vedno.

(3)   Ta direktiva bi se morala uporabljati za letališča znotraj Skupnosti, ki presegajo najmanjšo velikost, ker upravljanje in financiranje malih letališč ne zahteva uporabe okvira Skupnosti.

(4)   Obračunavanje pristojbin za opravljanje navigacijskih storitev zračnega prometa in storitev zemeljske oskrbe že urejata Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006(4) ║ oziroma Direktiva Sveta 96/67/ES(5) ║.

(5)   Letališke pristojbine ne bi smele biti diskriminatorne . Vzpostaviti bi bilo treba obvezen postopek rednega posvetovanja med upravnimi organi letališča in uporabniki letališča z možnostjo, da se lahko katera koli stran obrne na neodvisen regulativni organ, če uporabniki letališč izpodbijajo sklep o letaliških pristojbinah ali spremembi sistema obračunavanja pristojbin.

(6)   V vsaki državi bi bilo treba imenovati ali ustanoviti en neodvisen regulativni organ tako da se zagotovi nepristranskost njegovih sklepov ter ustrezna in učinkovita uporaba te direktive. Organ bi moral imeti pri izvajanju svojih nalog na voljo vse potrebne vire glede zaposlovanja, strokovnega znanja in izkušenj ter finančnih sredstev, da lahko zagotovi, da letališča ponujajo stroškovno učinkovite storitve in naprave .

(7)   Za uporabnike letališč je bistvenega pomena, da od upravnega organa letališča redno dobivajo informacije o tem, kako in na kakšni podlagi se izračunavajo letališke pristojbine. Takšna preglednost bo letalskim prevoznikom omogočila vpogled v stroške, ki jih ima letališče, in produktivnost naložb letališča. Da bi lahko upravni organ letališča ustrezno ocenil zahteve glede prihodnjih naložb , bi bilo treba od uporabnikov letališč zahtevati, da mu pravočasno posredujejo svoje operativne napovedi, razvojne projekte ter posebne zahteve in želje.

(8)   Letališča bi morala uporabnike letališč obveščati o večjih infrastrukturnih projektih, ker imajo ti velik vpliv na raven letaliških pristojbin. Take informacije se posredujejo zato, da se omogoči spremljanje stroškov infrastrukture in da se na zadevnem letališču zagotovijo ustrezni in stroškovno učinkoviti objekti.

(9)   Zaradi pojava letalskih prevoznikov, ki storitve zračnega prevoza opravljajo z nizkimi stroški, bi bilo treba letališčem, ki jih ti prevozniki uporabljajo, omogočiti, da uporabljajo pristojbine, ki ustrezajo infrastrukturi in/ali ravni opravljenih storitev, ker imajo letalski prevozniki legitimen interes, da od letališča zahtevajo storitve, ki ustrezajo razmerju cena/kakovost. Dostop do take različne ravni infrastrukture ali storitev pa bi moral biti ║brez diskriminacije na voljo vsem prevoznikom , ki jih želijo uporabljati. Če povpraševanje presega ponudbo, se dostop določi na podlagi objektivnega in nediskriminacijskega merila, ki ga določi upravni organ letališča. Vsako razlikovanje in/ali zvišanje pristojbin bi moralo biti pregledno in objektivno ter temeljiti na jasnih merilih. Razlikovanje je lahko pobuda za odprtje novih prog in tako lahko pripomore k regionalnemu razvoju v regijah z geografskimi in naravnimi ovirami, vključno z najbolj oddaljenimi regijami.

(10)   Ker se v Skupnosti uporabljajo različni načini oblikovanja in obračunavanja zneskov za kritje stroškov za varnost, je treba uskladiti podlago za zaračunavanje stroškov za varnost na letališčih Skupnosti, če se stroški za varnost odražajo v letaliških pristojbinah. Na teh letališčih bi morale biti pristojbine povezane z dejanskimi stroški zagotavljanja varnosti, pri čemer je treba zagotoviti natančno poslovodstvo morebitnega javnega financiranja in državne pomoči za kritje stroškov za varnost, storitev pa bi bilo treba nuditi po ceni, pri kateri se ne ustvarja dobiček . Prihodke iz letaliških pristojbin, ki so bile uvedene za kritje stroškov za varnost, bi bilo treba uporabljati izključno za izvajanje varnostnih ukrepov .

(11)   Uporabniki letališč bi morali imeti v zameno za pristojbine, ki jih plačajo, pravico do dogovorjene ravni storitev. Da bi to zagotovili, bi morala biti raven storitev predmet sporazuma, ki se sklepa v rednih časovnih presledkih, med upravnim organom letališča in združenjem oz združenji , ki zastopajo uporabnike letališča na letališču.

(12)   Ta direktiva ne vpliva na uporabo določb Pogodbe, zlasti členov 81 do 89 Pogodbe.

(13)   Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive , saj sistemov obračunavanja letaliških pristojbin ni mogoče vzpostaviti na nacionalni ravni na enoten način na celotnem območju Skupnosti in jih je zaradi obsežnosti in učinkov ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

1.   Ta direktiva določa skupna načela za zaračunavanje letaliških pristojbin na letališčih Skupnosti, brez poseganja v svobodo upravnega organa letališča pri izbiri med sistemoma "single till", "dual till" ali mešanim sistemom.

2.   Ta direktiva se uporablja za vsa letališča na ozemlju, za katerega veljajo določbe Pogodbe, in ki so odprta za komercialni promet, njihov letni promet pa presega 5 milijonov potnikov ali pa na letni ravni predstavlja več kot 15 % vseh potnikov v državi članici, kjer se nahajajo .

Države članice lahko po temeljiti preiskavi, ki jo opravi nacionalni organ za konkurenco, uporabljajo to direktivo tudi za druga letališča, če se to izkaže za potrebno.

Ta direktiva se uporablja tudi za mreže letališč in vsa letališča, povezana v mreže, na vseh ozemljih, kjer veljajo določbe Pogodbe.

Države članice objavijo seznam letališč na njihovem ozemlju, za katera se uporablja ta direktiva. Seznam temelji na podatkih Eurostata in se posodablja letno.

Ta direktiva se ne uporablja za pristojbine, obračunane za plačilo preletnih storitev in navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih v skladu z Uredbo ║ (ES) št. 1794/2006 ║ ali za pristojbine, obračunane za plačilo storitev zemeljske oskrbe iz Priloge k Direktivi ║ 96/67/ES,║ ali za pristojbine, obračunane za financiranje pomoči invalidnim osebam in potnikom z omejeno sposobnostjo gibanja v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (6) .

Ta direktiva ne posega v pravico posamezne države članice, da določi dodatne ureditvene ukrepe, ki niso v nasprotju s to direktivo ali drugimi ustreznimi določbami prava Skupnosti v zvezi s katerim koli upravnim organom letališča na njenem ozemlju. To lahko vključuje zlasti odobritev sistemov obračunavanja pristojbin in/ali raven pristojbin na podlagi konkurenčnega prava.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi

   a) " letališče" pomeni vsako zemljišče, ki je posebej prilagojeno za pristajanje, vzletanje in manevriranje zrakoplovov, vključno s pomožnimi napravami, ki se lahko uporabljajo pri teh operacijah za potrebe prometa zrakoplovov in storitev v zvezi z njimi, vključno z napravami, ki so potrebne pri komercialnih zračnih prevozih;
   b) " upravni organ letališča" pomeni organ, katerega cilj je na podlagi nacionalne zakonodaje ali predpisov, da skupaj z drugimi dejavnostmi ali brez njih, odvisno od potrebe, upravlja in vodi letališke infrastrukture ali infrastrukture mrež letališč ter usklajuje in nadzira dejavnosti različnih izvajalcev na zadevnih letališčih ali znotraj mrež letališč ;
   c) " uporabnik letališča" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, pošte in/ali tovora po zraku od ali do zadevnega letališča;
   d) " letališka pristojbina" pomeni dajatev, obračunano v korist upravnega organa letališča, ki jo plačajo uporabniki letališča in/ali letalski potniki za uporabo objektov in storitev, ki jih opravlja izključno upravni organ letališča in ki so povezane s pristankom, vzletom, osvetlitvijo in parkiranjem zrakoplova ter obdelavo potnikov in tovora;
   e) " pristojbina za varnost" pomeni dajatev, ki je namenjena posebej za kritje vseh ali dela stroškov minimalnih varnostnih ukrepov, namenjenih varstvu civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja , ki so določena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (7) ;
   f) "mreža letališč" je skupina letališč v državi članici, s katero upravlja upravni organ letališč, ki ga je določil pristojni nacionalni organ.

Člen 3

Prepoved diskriminacije

Države članice zagotovijo, da letališke pristojbine ne diskriminirajo med uporabniki letališč ali letalskimi potniki.

Ta določba ne preprečuje, da se pristojbine spremeni iz objektivnih in preglednih razlogov splošnega pomena.

Člen 4

Mreža letališč

Da se zagotovi dostop do letališč v mreži letališč po ceni, ki je sorazmerna številu letalskih potnikov, lahko države članice dovolijo upraviteljem mrež letališč uvedbo enotnega in preglednega sistema letaliških pristojbin za vsa letališča, ki pripadajo mreži. Dovoljenje se lahko izda le pod pogojem, da ne pride do izkrivljanja konkurence med letališči v različnih državah članicah, na primer v okviru turizma. V primeru spora se lahko pritožnik pritoži pri Komisiji na podlagi konkurenčnega prava ES.

Člen 5

Posvetovanje in izboljšave

1.   Države članice zagotovijo, da je na vsakem letališču, za katerega se uporablja ta direktiva, vzpostavljen obvezen ▌postopek posvetovanja med upravnim organom letališča in uporabniki letališča ali zastopniki uporabnikov letališča v zvezi z delovanjem sistema obračunavanja letaliških pristojbin in ravnijo takih pristojbin, vključno z ravnijo kakovosti storitve, ki jo mora v zameno za plačilo letališke pristojbine nuditi upravni organ letališča . Države članice zagotovijo, da se posvetovanje opravi, preden nameravajo upravni organi ali uporabniki letališča vzpostaviti ali pa znatno spremeniti strukturo ali raven letaliških pristojbin. V kolikor je med upravnim organom letališča in uporabniki letališča sklenjen večletni sporazum, se posvetovanje izvede v skladu z določbami navedenega sporazuma.

2.   Države članice zagotovijo, da se, če je le mogoče, sistem obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni pristojbin spremeni s soglasjem med upravnim organom letališča in uporabniki letališča. V ta namen upravni organ letališča ║vsak predlog za spremembo sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni letaliških pristojbin ║skupaj z razlogi za predlagane spremembe uporabnikom letališča predloži najpozneje šest mesecev pred začetkom veljavnosti . Na zahtevo katerega koli uporabnika letališča se upravni organ letališča o predlaganih spremembah posvetuje z uporabniki letališča in pri sprejetju končne odločitve upošteva njihova stališča. Upravni organ letališča svojo končno odločitev objavi v razumnem roku pred začetkom veljavnosti. Če med upravnim organom letališča in uporabniki letališča ne pride do sporazuma o predlaganih spremembah, upravni organ letališča svojo odločitev utemelji glede na stališča uporabnikov letališča.

3.   Države članice zagotovijo, da lahko v primeru dokončnega nestrinjanja glede odločitve o letaliških pristojbinah upravni organ letališča ali uporabniki letališča, če ti predstavljajo najmanj dva med seboj neodvisna letalska prevoznika ali najmanj 10% letov oziroma potnikov letno na tem letališču, prosijo za posredovanje neodvisen regulativni organ, ki preuči utemeljitve za spremembo sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni letaliških pristojbin.

Neodvisni regulativni organ, ki se imenuje ali ustanovi v skladu s členom 12:

   a) določi postopek za reševanje sporov med upravnim organom letališča in letalskimi prevozniki ali njihovimi zastopniki glede spremembe ravni ali strukture letaliških pristojbin, vključno s tistimi, ki so povezane s kakovostjo storitev;
   b) določi pogoje, pod katerimi mu je mogoče predložiti spore v razreševanje;
   c) določi merila, po katerih se ocenjujejo nesoglasja.

Ti pogoji in merila so nediskriminatorni, pregledni in skladni z načeli konkurenčnega prava ES in to direktivo.

Pregled spremembe sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali ravni letaliških pristojbin ne sme imeti odložilnega učinka.

4.    Uporabnik letališča predloži dokaze o tem, da je obravnavano letališče kršilo konkurenčno pravo ES.

5.    To ne sme posegati v nobeno tekoče reševanje sporov ali z zakonom določen prizivni postopek.

Člen 6

Preglednost

1.  Države članice zagotovijo, da upravni organ letališča vsakemu uporabniku letališča ali zastopnikom ali združenjem uporabnikov letališč enkrat na leto posreduje informacije o elementih, ki so podlaga za določanje ravni vseh pristojbin, ki se zaračunavajo na letališču. Te informacije morajo vključevati vsaj:

   a) seznam različnih storitev in infrastrukture, ki se zagotavljajo kot povračilo za obračunano pristojbino;
   b) način določanja pristojbin ob navedbi, ali je bil uporabljen sistem "single till", "dual till" ali mešani sistem ;
   c) celotno strukturo stroškov letališča, povezano z objekti in storitvami, ki se nameravajo kriti iz letaliških pristojbin, v kolikor je ta pomembna za obračunavanje letaliških pristojbin in mora biti vključena v letna poslovna poročila ;
   d) prihodke in stroške za vsako kategorijo pristojbin, ki se obračunavajo na letališču;
   e) prihodke letališč iz državne pomoči, subvencij in drugih oblik podpore v razmerju s prihodki iz letaliških pristojbin;
   f) državne in regionalne subvencije letališču ter znesek sredstev, ki izhajajo iz javnega financiranja v povezavi z obveznostjo opravljanja javnih storitev;
   g) skupno število osebja, ki je razporejeno na storitve, za katere se obračunavajo pristojbine;
   h) napovedi razmer na letališču glede ▌rasti prometa in kakršnih kolipredlaganih večjih naložb;
   i) dejansko uporabo letališke infrastrukture in opreme v danem obdobju;
   j) predviden izid predlaganih večjih naložb v smislu vpliva na zmogljivost letališča in kakovost ▌storitev.

2.  Države članice zagotovijo, da uporabniki letališč upravnemu organu letališča pred predvidenimi spremembami ravni letaliških pristojbin ali sistema obračunavanja letaliških pristojbin ali pred uvedbo (novih) pristojbin posredujejo informacije, zlasti o:

   a) napovedih glede prometa;
   b) napovedih glede sestave in predvidene uporabe flote;
   c) svojih razvojnih projektih na zadevnem letališču;
   d) svojih zahtevah na zadevnem letališču.

3.   Informacije, posredovane v skladu s prvim in drugim odstavkom , se štejejo kot zaupne in tako se z njimi tudi ravna. Za njih veljajo nacionalni zakoni o zaupnosti podatkov. Če delnice letališča kotirajo na borzi, je treba še posebej upoštevati borzne pravne določbe.

4.    Neodvisni regulativni organ ima v okviru ustreznih pravil o zaupnosti dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje pri svojem delu.

Člen 7

Nova infrastruktura

Države članice zagotovijo, da se upravni organ letališča pred dokončanjem načrtov za nove infrastrukturne projekte posvetuje z uporabniki letališča. Letališče lahko pri določanju letaliških pristojbin uveljavi svoje interese in začne s predfinanciranjem največ pet let, preden se začne naložba izvajati.

Upravni organ letališča lahko predfinancira infrastrukturne projekte z ustreznim povišanjem letaliških pristojbin pod pogojem, da:

   a) se uporabnikom letališč poda pregledne informacije o obsegu in trajanju povišanih letaliških pristojbin;
   b) se ves dodatni prihodek uporabi le za gradnjo načrtovane infrastrukture;
   c) so pridobljena vsa upravna dovoljenja.

Člen 8

Standardi kakovosti

1.   Za nemoteno in učinkovito delovanje letališča države članice zagotovijo, da upravni organ letališča in združenje ali združenja, ki zastopajo uporabnike letališč, začnejo pogajanja o sporazumih o različnih ravneh kakovosti storitev na terminalu ali terminalih letališča, v skladu z določbami o razlikah med pristojbinami iz člena 9 , ter točnosti in pravočasnosti informacij, ki jih posredujejo uporabniki letališča o predvidenih operacijah iz člena 6(2) , da lahko upravni organ letališča izpolni svoje obveznosti. Tak sporazum se sklene najmanj vsaki dve leti in se priglasi neodvisnemu regulativnemu organu vsake države članice.

2.   Države članice zagotovijo, da v lahko primeru, ko ni dosežen sporazum o ravneh storitev, vsaka stran zaprosi za posredovanje neodvisen regulativni organ.

Člen 9

Razlike med pristojbinami

1.   Države članice z namenom zagotavljanja prilagojenih storitev ali namenskega terminala ali dela terminala sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi upravnemu organu letališča omogočijo spreminjanje kakovosti in obsega posebnih letaliških storitev, terminalov ali delov terminalov. Raven letaliških pristojbin se lahko razlikuje v skladu s kakovostjo in obsegom takih storitev, lahko pa se razlikuje tudi v skladu z okoljevarstveno učinkovitostjo, obremenitvijo s hrupom ali drugimi javnimi interesi, pod pogojem da temelji na smotrnih, objektivnih in preglednih merilih .

Države članice tudi zagotovijo, da letališča zaračunavajo enake pristojbine za enake storitve. Upravni organ letališča lahko uporabnikom letališča odobri popuste pri pristojbinah, ki temeljijo na kakovosti uporabljenih storitev, pod pogojem, da so zadevni popusti na voljo vsem uporabnikom letališča pod javno objavljenimi, preglednimi in objektivnimi pogoji. Popuste lahko odobri uporabnikom, ki odprejo nove proge, pod pogojem, da se popust prav tako odobri na javen in nediskriminatoren način ter je pod enakimi pogoji na voljo vsem uporabnikom letališča v skladu s konkurenčnim pravom ES.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo uporabniki letališča, ki želijo uporabljati prilagojene storitve ali namenski terminal ali del terminala, dostop do tistih storitev in terminala ali dela terminala.

Kadar želi imeti dostop do prilagojenih storitev ali namenskega terminala ali dela terminala več uporabnikov, kot je zaradi omejene zmogljivosti mogoče, se dostop določi na podlagi relevatnih , objektivnih, preglednih in nediskriminacijskih meril.

Člen 10

Pristojbine za varnost

Pristojbine za varnost se uporabljajo izključno za kritje stroškov za varnost in teh stroškov ne presegajo . S pristojbinami za varnost se ne sme ustvarjati nobenega dobička . Ti stroški se določijo s pomočjo načel ekonomske in operativne učinkovitosti ter računovodstva in vrednotenja, ki so splošno sprejeta v vsaki državi članici. Država članica zagotovi, da so stroški pravično porazdeljeni med različne skupine uporabnikov vsakega letališča. Države članice pa zagotovijo, da se upošteva zlasti:

   stroške financiranja objektov in naprav, namenjenih varnostnim ukrepom, vključno s pošteno amortizacijo vrednosti teh objektov in naprav;
   izdatke za varnostno osebje in varnostno delovanje brez stroškov kratkoročno poostrenih varnostnih ukrepov. Za ukrepe, ki se sprejmejo v skladu z nacionalno zakonodajo o posebni oceni tveganja in pomenijo dodatne stroške, določbe te direktive ne veljajo ;
   dotacije in subvencije, ki jih javni organi dodelijo za varnostne namene.

Prihodki iz pristojbin za varnost, ki so bile zaračunane na določenem letališču, se lahko uporabijo le za kritje izdatkov za varovanje kraja, kjer so bile pristojbine zaračunane. V primeru mrež letališč se lahko prihodki iz pristojbin za varnost porabijo le za kritje izdatkov za varnost na letališčih, ki pripadajo mreži.

Člen 11

Stroški strožjih varnostnih ukrepov

Stroške izvajanja varnostnih ukrepov, ki so strožji od minimalnih varnostnih ukrepov, določenih v Uredbi (ES) št. 2320/2002, krijejo države članice.

Člen 12

Neodvisni regulativni organ

1.   Države članice imenujejo ali ustanovijo neodvisen organ kot svoj nacionalni neodvisni regulativni organ, da zagotovijo pravilno uporabo ukrepov, sprejetih za uskladitev s to direktivo, in izvedbo nalog , dodeljenih na podlagi členov 5 in 8 . To telo je lahko isto kot tisto, kateremu država članica zaupa izvajanje dodatnih ureditvenih ukrepov iz člena 1( 2) , vključno z odobritvijo sistema obračunavanja pristojbin in/ali ravnijo pristojbin, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 tega člena .

2.    Neodvisni nacionalni regulativni organ lahko pod svojim nadzorom izvedbo določb ali delov določb te direktive dodeli regionalnim neodvisnim regulativnim organom pod pogojem, da bo izvedba potekala v skladu z istimi standardi. Neodvisni nacionalni regulativni organ je še naprej odgovoren za zagotavljanje ustreznega izvajanja določb te direktive. Določbe iz odstavka 3 veljajo tudi za regionalne neodvisne regulativne organe.

3 .   Države članice zagotovijo neodvisnost neodvisnih regulativnih organov tako, da zagotovijo njihovo pravno ločenost in funkcijsko neodvisnost od vseh upravnih organov letališč in letalskih prevoznikov. Države članice, ki ohranijo lastništvo ali nadzor nad letališči , upravnimi organi letališč ali letalskimi prevozniki , zagotovijo učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije in dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom. Države članice zagotovijo, da neodvisni regulativni organ izvaja svoja pooblastila nepristransko in pregledno.

4 .   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenu in naslovu neodvisnega regulativnega organa, o dodeljenih nalogah in odgovornostih ter o ukrepih, sprejetih za zagotovitev skladnosti z odstavkom 3 .

5 .   Pri izvajanju preiskave o utemeljenosti spremembe ravni ali strukture letaliških pristojbin, kot je določeno v členu 5, lahko neodvisni regulativni organ od zadevnih strank zahteva potrebne informacije in se je pri sprejetju odločitve dolžan posvetovati z zadevnimi strankami in vsemi drugimi prizadetimi strankami. Svojo odločitev sprejme v treh mesecih po prejemu pritožbe in to takoj, ko je mogoče, ter je dolžan objaviti svojo odločitev in utemeljitev zanjo. Odločitev je zavezujoča.

6 .   Neodvisni regulativni organ izda letno poročilo o svojih dejavnostih.

Člen 13

Poročilo in revizija

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive, v katerem oceni napredek pri izpolnjevanju njenih ciljev, najpozneje ... (8) in, če je potrebno, oblikuje ustrezne predloge .

2.   Države članice in Komisija sodelujejo pri uporabi te direktive, zlasti pri zbiranju informacij za poročilo iz odstavka 1.

Člen 14

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje ... (9) *. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Začetek veljavnosti in naslovniki

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 10, 15.1.2008, str. 35.
(2) UL C 305, 15.12.2007, str. 11.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008.
(4) Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (UL L 341, 7.12.2006, str. 3).
(5) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti ( UL L 272, 25.10.1996, str. 36). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlament in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str.1).
(6) UL L 204, 26.7.2006, str. 1.
(7) UL L 355, 30.12.02, str. 1.Uredba, kakore je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 849/2004 (UL L 158, 30.4.2004, str. 1. Popravljena verzija v UL L 229, 29.6.2004, str. 3).
(8)* štiri leta po začetku njene veljavnosti.
(9)** 18 mesecev po objavi te direktive v Uradnem listu Evropskih skupnosti.


Izvoz in uvoz nevarnih kemikalij ***I
PDF 74k   DOC 59k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (KOM(2006)0745 – C6-0439/2006 – 2006/0246 (COD))
P6_TA(2008)0005 A6-0406/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0745 ),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0439/2006 ),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0406/2007 ),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   upošteva priloženo izjavo Komisije;

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

P6_TC1-COD(2006)0246


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 689/2008.)

Priloga

Izjava Komisije o statusu živega srebra in arzena v skladu z Uredbo PIC

Komisija poudarja, da se v skladu s členom 22(3) Uredbe (ES) št. 304/2003 v primeru prepovedi ali stroge omejitve kovinskega arzena v Skupnosti predlaga prilagoditev ustrezne priloge. Komisija nadalje ugotavlja, da se v Svetu in Parlamentu pripravlja predlog prepovedi izvoza živega srebra iz Skupnosti, kar presega zahtevo za soglasje po predhodnem obveščanju iz Rotterdamske konvencije in uredbo ES, s katero se izvaja navedena konvencija.


Uporaba sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ***I
PDF 73k   DOC 35k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (KOM(2007)0159 – C6-0104/2007 – 2007/0054(COD) )
P6_TA(2008)0006 A6-0515/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0159 ),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 42 in 308 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0104/2007 ),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0515/2007 ),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 15. januarja 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti

P6_TC1-COD(2007)0054


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 592/2008.)


CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo
PDF 137k   DOC 107k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo (2007/2120(INI) )
P6_TA(2008)0007 A6-0494/2007

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju: Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta" (KOM(2007)0022 ),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta za konkurenčnost z dne 21. in 22. maja 2007,

–   ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni z naslovom "CARS 21 - Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju",

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za pravne zadeve (A6-0494/2007 ),

A.   ker se je Komisija odzvala na poročilo skupine na visoki ravni CARS 21, ki je združila vse zainteresirane strani, da bi preučila glavna politična področja, ki vplivajo na avtomobilsko industrijo v EU, in da bi pripravila priporočila za prihodnji ureditveni okvir,

B.   ker je avtomobilska industrija med najpomembnejšimi gospodarskimi sektorji v EU, ki letno proizvede 19 milijonov vozil in zaposluje 2,3 milijona ljudi neposredno ter dodatnih 10 milijonov ljudi v pomožnih sektorjih,

C.   ker imajo trg za rezervne dele vozil različnih znamk ter trga za servisiranje in popravila vozil pomembno vlogo pri zagotavljanju razpoložljive mobilnosti, izboljšanju izbire potrošnikov, to je 270 milijonov voznikov v EU, glede poprodajnega vzdrževanja vozil, pri zagotavljanju, da so vozila na evropskih cestah varna in neoporečna, ter pri zagotavljanju uspešnega okolja za mala in srednja podjetja v Evropi, v katerih je zaposlenih 3,5 milijona ljudi,

D.   ker Komisija spodbuja celostno strategijo, ki bi podjetjem v EU omogočila, da bodo tudi v prihodnje ohranila konkurenčnost v naraščajočem globalnem okolju, in ker je to strategijo predstavila v svojem sporočilu z naslovom "Globalna Evropa: Konkurenca v svetu - Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567 ), v svojem delovnem dokumentu z naslovom "Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom - Ocena učinka" (SEK(2007)0452 ) in v svojem poročilu z naslovom "Globalna Evropa: Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu – Zelena knjiga za javno posvetovanje" (KOM(2006)0763 ),

E.   ker se strategija, določena v teh dokumentih, sedaj izvaja v pogajanjih o več dvostranskih in regionalnih sporazumih o prosti trgovini,

F.   ker se strategije, strukture in globalni doseg v avtomobilski industriji precej razlikujejo med državami članicami in ker je treba pri razvoju nove, bolj globalno usmerjene trgovinske strategije upoštevati vse te razlike,

G.   ker je avtomobilska industrija v EU v letu 2006 izvozila približno 20 % motornih vozil, ki jih je proizvedla, ker je v letu 2004 izvoz motornih vozil znašal 8,7 % ter izvoz rezervnih delov in dodatne opreme za motorna vozila 2,8 % industrijskega izvoza EU, kar kaže na to, kako odvisna je avtomobilska industrija od izvoznih pogojev, in ker je bil leta 2004 trgovinski presežek izven EU pri prevoznih sredstvih in opremi ocenjen na 60,2 milijarde EUR; ker Evropska unija v svetovnem merilu izstopa zlasti zaradi tega, ker je največja svetovna proizvajalka avtomobilov in druga največja proizvajalka tovornjakov, zaradi velikosti in stopnje konsolidacije notranjega trga, zaradi rastoče internacionalizacije sektorja motornih vozil, zaradi ugleda evropskih znamk in kakovosti evropskih storitev ter zaradi močnega izvoznega položaja evropskih proizvajalcev in njihove izrazite prisotnosti na trgih s potencialom hitre rasti,

1.   pozdravlja končno poročilo Skupine na visoki ravni CARS 21 in sporočilo Komisije o določitvi usmeritve prihodnje avtomobilske politike;

2.   upa, da bodo parlamenti držav članic in njihovih regij želeli prispevati k rezultatom procesa CARS 21; meni, da bi medparlamentarno omrežje za obravnavo avtomobilskih vprašanj pod okriljem Parlamenta prineslo resnično korist za varnost na cesti, varstvo okolja, inovacije in konkurenčnost;

Dokončno oblikovanje notranjega trga za avtomobile

3.   poziva oblasti držav članic, naj tesno sodelujejo s Komisijo pri izvajanju priporočil skupine na visoki ravni CARS 21; zlasti ugotavlja, da je treba zagotoviti usklajeno uvajanje uredb, ki se nanašajo na avtomobilsko industrijo, da bi se izognili motnjam na notranjem trgu;

4.   poudarja, da je treba izpopolniti sistem EU za homologacijo, ki bo veljal za vsa motorna vozila;

5.   potrjuje svojo podporo učinkovitemu postopku homologacije, kot je opredeljeno v stališču, sprejetem na drugi obravnavi dne 10. maja 2007, z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za homologacijo motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(1) ;

6.   poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o delovanju postopka homologacije in o spremljanju postopka komitologije;

7.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se Uredba (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002(2) (Uredba o skupinskih izjemah) glede distribucije motornih vozil ustrezno izvaja v vsej EU; verjame tudi, da bi se po reviziji te uredbe Generalni direktorat Komisije za konkurenco moral obravnavati kot del celostnega pristopa k zakonodaji na tem področju;

8.   predlaga, da se za spodbujanje konkurenčnosti industrije motornih vozil v EU revizija Uredbe o skupinskih izjemah uskladi s srednjeročno revizijo skupine na visoki ravni CARS 21, s čimer bi olajšali sodelovanje med subjekti sektorja, preprečili zlorabo državne podpore ter spodbudili konkurenčne politike na mednarodni ravni;

9.   poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za postopek registracije, ki bo omogočal lažjo čezmejno prodajo vozil, zlasti rabljenih vozil; podpira mnenje Komisije o postopkih registriranja motornih vozil(3) in se zaveda težav, ki jih nekatera nacionalna pravila predstavljajo za delovanje notranjega trga; ugotavlja vpliv teh nacionalnih pravil na gospodarskih področjih, kot sta lizing ali najem avtomobilov; poziva države članice, naj čim prej izvedejo potrebne spremembe svojih pravil;

Konkurenčni poprodajni avtomobilski trg

10.   opozarja na nedavno sprejete zakonske določbe v zvezi z rezervnimi deli, ki vplivajo na varnost in okolje, ter da bo izvajanje teh določb vzpostavilo enoten trg rezervnih delov;

11.   pozdravlja vključitev določb, ki zahtevajo neomejen dostop do ustreznih tehničnih informacij o popravilih, v Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil(4) in v Uredbo (ES) št. 1400/2002 ter poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva, da se določbe konkurenčnega prava, ki veljajo za sektor motornih vozil, uveljavijo v vsej Skupnosti;

12.   poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja učinkovito konkurenco na avtomobilskem trgu za poprodajno vzdrževanje, tako da v prihodnji avtomobilski politiki ter v kateri koli zakonodaji, ki bo zamenjala Uredbo (ES) št. 1400/2002, ki bo prenehala veljati 31. maja 2010, obravnava vprašanje izbire potrošnikov in učinkovitega dostopa neodvisnih akterjev na trgu do tehničnih informacij, usposabljanja, rezervnih delov, diagnostičnih orodij za različne znamke in preskusne opreme;

13.   opozarja, da je za potrošnike pomembno, da imajo na voljo informacije o zanesljivosti in trajnosti storitve, ki temeljijo na celovitih raziskavah pri drugih potrošnikih; opozarja, da bi lahko javni organi olajšali te raziskave tako, da bi registracijskim organom dovolili posredovati podatke o voznikih, ki se strinjajo s sodelovanjem v takih raziskavah;

14.   poziva Komisijo, da ustrezno obravnava vprašanje "odprte popravljivosti" vozil v vseh novih zakonodajnih pobudah, pri čemer naj sodelujejo vsi zadevni generalni direktorati, da se zagotovita izbira potrošnikov in konkurenca na poprodajnem trgu; meni, da je treba to uporabiti v prihodnjih ukrepih v zvezi s spodbujanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij za nova vozila ter inteligentnih prevoznih sistemov;

15.   poziva Komisijo, da pripravi predloge za oblikovanje notranjega trga za rezervne dele za predelavo in po naročilu, kot so na primer posebne pnevmatike in kolesa, ker zdaj zaradi različnosti nacionalnih zakonodaj ni mogoče dodatno razviti tega sektorja, ki bi veliko pridobil z usklajeno zakonodajo v vsej EU in ustreznim varstvom intelektualne lastnine;

16.   poziva Komisijo, naj se bolj prizadevno bori proti uvozu ponarejenih rezervnih delov;

Sprejemanje boljše zakonodaje in internacionalizacija zakonodajnega okolja

17.   poudarja, da je treba zmanjševati nepotrebne birokratske ovire, vključno s podvajanjem zakonodaje zaradi mednarodnih konvencij;

18.   poudarja ključno vlogo načel boljše pravne ureditve (npr. ustrezna ocena učinka, načelo stroškovne učinkovitosti, ustrezni izvedbeni roki itd.) pri oblikovanju konkurenčnega ureditvenega okvira za avtomobilsko industrijo, ki je bil odobren v postopku CARS 21; poudarja, da je zakonodajni načrt sestavni del končnega poročila CARS 21 in ga je treba upoštevati;

19.   se zaveda, da bi bolje zasnovani in pregledni predpisi, ki so v skladu s sedanjimi družbenimi in okoljevarstvenimi potrebami, veljajo brez izjeme in so vključeni v mednarodni ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo, ta industrija lahko postala bolj konkurenčna in z bolj poštenimi konkurenčnimi pogoji;

20.   meni, da je strateška standardizacija temelj konkurenčnosti; zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za priznanje evropskih standardov po vsem svetu;

21.   pozdravlja načrte Komisije, da nadomesti 38 direktiv Skupnosti z obstoječimi pravilniki Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ter uvede možnost samotestiranja in virtualnega testiranja, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje postopek poenostavitve zakonodaje; vztraja pri pogojevanju svoje podpore predlogom z jasnim razumevanjem, da Parlament obdrži pravico do zakonodajne pobude, neodvisno od UN/ECE, kadar meni, da je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev EU;

22.   pozdravlja predlog Komisije, da Parlamentu predloži letni dokument o napredku pri delu UN/ECE in postopku komitologije

23.   pozdravlja prizadevanja Komisije, da uvede mehanizem revizije in pregleda, ker je industrija motornih vozil tehnološko in razvojno intenzivna; vendar tudi meni, da je treba v zakonodaji pogosteje uporabiti klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti in tako zagotoviti, da zakoni ne ovirajo ali preprečujejo tehnološkega napredka, ki ga nenehno dosegajo raziskovalne, razvojne in tržne sile;

24.   poziva Komisijo, naj čim prej začne s poenostavitvijo direktiv, 74/297/EGS(5) , 76/115/EGS(6) in 78/932/EGS(7) ter Pravilnika UN/ECE št. 122;

Sprejetje okoljskih standardov za 21. stoletje

25.   ugotavlja, da zakonodaja Skupnosti ureja trg, na katerem se vsako leto proda od 17 do 18 milijonov vozil in je enakovreden trgu osebnih vozil v Združenih državah; pričakuje, da bo ambiciozna politika zmanjševanja pozitivno vplivala na zmanjševanje emisij prometa po vsem svetu;

26.   meni, da bi bilo treba mobilnost posameznikov in avtomobilski sektor obravnavati v širšem smislu trajnostne mobilnosti; meni tudi, da se mobilnost in varovanje okolja medsebojno ne izključujeta ter da bo prihodnja avtomobilska tehnologija morala prispevati k združevanju mobilnosti in varovanja okolja; vsekakor meni, da izziv podnebnih sprememb odpira priložnosti za tehnološki napredek in inovacije;

27.   se zaveda pomena vozil za mobilnost starejših ljudi, zlasti na podeželju, in za invalidne osebe;

28.   poziva Komisijo, naj ustvari okolje, ki zagotavlja, da je cestni promet okoljsko trajnosten, ki spodbuja prilagodljivost proizvodnih sistemov in ki povečuje raven usposobljenosti evropskih delavcev;

29.   meni, da so standardi za emisije onesnaževal resnično uspešni ter da se zaradi njih že uporabljajo neoporečna osebna vozila; poudarja pomembnost dosega enake uspešnosti tudi pri visoko zmogljivih vozilih; meni, da bi lahko koristi okoljske zakonodaje EU v avtomobilskem sektorju segale daleč čez meje trga EU;

30.   pozdravlja hitro uvajanje standardov Euro 5 in Euro 6 za zmanjšanje emisij onesnaževal iz osebnih vozil;

31.   meni, da je mogoče boljšo kakovost zraka doseči le s hitrejšo obnovo voznega parka, poleg uvedbe vozil, ki manj onesnažujejo okolje; meni, da je treba izvesti finančne ukrepe za spodbuditev potrošnikov, da nadomestijo stare avtomobile z vozili, ki manj onesnažujejo okolje;

32.   pozdravlja predlog za revizijo Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva(8) (Direktiva o kakovosti goriva), da se upošteva življenjski cikel emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča gorivo za cestni promet;

33.   poziva Komisijo, naj v okviru zakonodaje Skupnosti sproži postopek ponovne ocenitve in ponovnega pregleda postopkov testiranja emisij, da se bodo bolje odražali stvarni pogoji uporabe, brez poseganja v potekajočo razpravo o emisijah CO2 iz avtomobilov;

34.   je zelo zaskrbljen zaradi neusklajenega izvajanja Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih(9) ; meni, da direktiva ni dovolj ambiciozna;

Bistveno zmanjševanje emisij CO 2

35.   pozdravlja načrte Komisije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil; meni, da je najprimernejši celostni pristop, ki upošteva vse možnosti za zmanjševanje emisij CO2, kot so infrastruktura, vedenje med vožnjo, sistem spodbujanja ljudi, da uporabljajo čistejše avtomobile, biogoriva in tehnologija vozil; spodbuja Komisijo, naj razmisli o razvoju skupnega okvira za usklajeno uporabo tehnološko nevtralnih in čim bolj usklajenih davčnih spodbud v zvezi s CO2, ki zagotavljajo velike možnosti za zmanjšanje emisij CO2, pri čemer se je treba izogibati izkrivljanju konkurence; poziva Svet, naj doseže dogovor v zvezi s predlogom Komisije, da so davki na osebna vozila povezani z emisijami onesnaževal, kot je CO2, da se prepreči dodatna drobitev notranjega trga na podlagi različne uporabe v državah članicah;

36.   poziva Komisijo, da določi bolj ambiciozne, vendar uresničljive cilje, ob upoštevanju dejanskih razmer na trgu EU, kjer je stopnja obnove voznega parka pod 10 % na leto; zato poudarja dejstvo, da ima dostopnost do novih avtomobilov bistveno vlogo pri doseganju cilja Skupnosti; poudarja, da bolj kot so zavezujoči cilji za emisije CO2 ambiciozni, več časa je treba zagotoviti avtomobilski industriji, da se prilagodi;

37.   opozarja Komisijo, da traja razvoj nove vrste avtomobilov približno 5 do 7 let; meni, da je treba avtomobilski industriji omogočiti dovolj časa za izpolnitev zavezujočih ciljev; zato zahteva od Komisije, da ne določi nikakršnih končnih zavezujočih ciljev za emisije CO2 z rokom pred letom 2015;

38.   meni, da mora biti rok za izpolnitev cilja, tj. 125g/km emisij CO2 za nova osebna vozila, do leta 2015 dosegljiv; poudarja, da si mora Komisija prizadevati za bolj ambiciozne cilje za dolgoročno zmanjšanje emisij CO2 v avtomobilskem sektorju; meni, da je v zvezi s tem bistveno, da se ciljne vrednosti razvrstijo glede na težo vozila;

39.   je seznanjen z načrtom Komisije, da določi cilj obvezne uporabe kmetijskih goriv in Komisijo poziva, naj izdela obvezen in celovit sistem izdaje potrdil, ki bo veljal za kmetijska goriva, dana na trg v EU; meni, da bi bilo treba poleg okoljskih in socialnih meril izdelati merila za izdajo potrdil, da se zagotovi vsaj 50-odstotno zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov v skupnem življenjskem ciklu v primerjavi s konvencionalnimi gorivi;

40.   ugotavlja, da je treba spodbujati ustrezne lokalne mreže črpalk za oskrbo državljanov, če se želi uresničiti cilj povečane uporabe biogoriv in vodika;

41.   meni, da morajo ukrepi za zmanjševanje emisij CO2 bolj poudariti povečevanje ozaveščenosti voznikov o varčnejših tehnikah vožnje in najboljšem izkoristku novih tehnologij;

42.   meni, da bodo povečevanje ozaveščenosti potrošnikov z boljšim označevanjem učinkovitosti porabe goriva in bolj popolni podatki o emisijah onesnaževal prispevali k zmanjševanju emisij CO2; zato poziva k reviziji Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil(10) , pri čemer naj se upošteva najboljša trenutno uveljavljena praksa;

43.   opozarja, da se lahko zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov najlažje doseže s prestrukturiranjem sistemov javnega prevoza;

44.   priznava vodilno vlogo Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) pri prizadevanjih za inovativne okoljske tehnologije, ki dvigujejo potencial za zmanjšanje emisij CO2 in energetsko učinkovitost vseh novih vozil;

45.   poziva zvezo FIA, da dodatno okrepi svoja prizadevanja za spodbujanje inovativnih raziskav v zvezi s cestami, da se med drugim izboljša energijska učinkovitost vozil;

46.   priznava vlogo, ki jo lahko ima avtomobilistični šport pri spreminjanju odnosa in vedenja potrošnikov do okolju prijazne tehnologije; zato poziva zvezo FIA in druge udeležence motornega tekmovanja formule 1, da v skladu s tem spremenijo pravila, da se lahko enostavneje uporabljajo okolju prijazne tehnologije, kot so motorji na biogorivo, štiricilindrski in hibridni motorji;

47.   poziva k pripravi študije za evidentiranje dodatnih netehničnih ukrepov, ki so bili izvedeni za zmanjšanje CO2 v EU;

Varnejši cestni promet

48.   pozdravlja prizadevanja Komisije za zmanjševanje števila smrtnih primerov v cestnem prometu, vključno z uporabo novih tehnologij; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo zahtev v zvezi z varnostno opremo vozil v skladu z načeli boljše ureditve, ki jih je določila skupina na visoki ravni CARS 21; poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje izboljšanje tehnologije vozil, infrastrukturne ukrepe ter izobraževanje, obveščanje in izvajanje, za stroškovno učinkovito dosego ciljev v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

49.   priznava trgu vozil visokega cenovnega razreda, na katerem se ponavadi najprej uvajajo nove tehnologije, vlogo pobudnika; vendar poudarja, da bodo osebna vozila zaradi dodatnih varnostnih sistemov morda težja, kar bo povzročalo več emisij CO2;

50.   je zaskrbljen zaradi negativnega učinka na varnost v cestnem prometu, ki je posledica večje hitrosti vozil; v zvezi s tem priporoča izvajanje priporočil iz študije o prihodnjih možnostih izvajanja pravil o tehnični brezhibnosti v EU (Study for Future Options for Roadworthiness Enforcement in the European Union), ki jo je objavil Mednarodni odbor za preglede motornih vozil (CITA) leta 2007; priporoča podporo kampanji za varno predelovanje in korakom, ki bodo v najkrajšem roku pripeljali do serijske vgradnje elektronskega nadzora stabilnosti;

51.   poziva Komisijo, naj izboljša sistem varnosti v cestnem prometu tako, da od držav članic zahteva usposabljanje v smeri učenec-voznik, razširitev obveznega usposabljanja in uvedbo pravil v zvezi z rednim usposabljanjem poklicnih voznikov;

52.   poziva Komisijo, naj izvede predvideno oceno okolja za obdobje 2007–2009, ki je potrebna za ukrepe za zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč;

53.   zahteva od Komisije, da oblikuje sistem, ki bo proizvajalcem avtomobilov omogočal nesankcionirano proizvodnjo vozil z emisijami CO2 nad ciljnimi vrednostmi, če je to potrebno za izpolnjevanje zakonskih zahtev na ravni Skupnosti v zvezi z varnostjo;

54.   ne meni, da bi morali imeti avtomobili po vsej EU podnevi obvezno prižgane luči;

55.   poziva Komisijo, da prednostno izboljša ureditev čezmejnih pregledov vozil in čezmejnega kaznovanja za prometne prekrške v drugi državi članici;

Pošteni odnosi v avtomobilski industriji

56.   trdi, da je avtomobilska industrija v EU ena od najbolj konkurenčnih industrij na svetu; vendar meni, da nelojalna konkurenca in kršenje pravic intelektualne lastnine ogrožata ta položaj;

57.   poudarja, da je Svetovna trgovinska organizacija zelo pomembna za avtomobilsko industrijo v vedno bolj globalnem trgovinskem okolju; meni, da je zelo pomembno, da sedanja razvojna pogajanja v Dohi omogočijo čim boljši dostop do trgov v tretjih državah za proizvajalce avtomobilov, zlasti v potencialno velikih in hitro rastočih trgih;

58.   poudarja pomen, ki ga ima mehanizem za poravnavo sporov Svetovne trgovinske organizacije pri reševanju težav v zvezi z izvozom v tretje države; opozarja na pozitivni izid v sporih pred Svetovno trgovinsko organizacijo v primeru Kanade, Indije in Indonezije;

59.   poziva Komisijo, naj bo v prizadevanjih za načelno spremembo mehanizmov trgovinske zaščite previdna; opozarja, da lahko v avtomobilski industriji tretje države ravnajo protikonkurenčno, in poziva Komisijo, naj pri zaščiti industrije EU pred nepoštenim ravnanjem ohrani osnovno filozofijo mehanizmov trgovinske zaščite;

60.   opozarja, da mora uspešen zaključek večstranskih trgovinskih pogajanj ostati prednostna naloga EU; kljub temu podpira željo Komisije po sklepanju novih dvostranskih trgovinskih sporazumov predvsem v Aziji, da bi izboljšala pogoje dostopa do trga; poudarja, da morajo biti sporazumi o prosti trgovini vedno namenjeni čim boljšemu dostopu do trga partnerskih držav; vztraja, da mora politika EU varovati konkurenčnost evropskih proizvajalcev avtomobilov, ki delujejo v EU in državah, ki niso članice EU; je prepričan, da je za avtomobilsko industrijo pomembno sklepanje dvostranskih sporazumov med EU ter združenjem ASEAN, Indijo in Mercosurjem;

61.   poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini EU–Koreja zagotovi, da Koreja odpravi vse obstoječe tarifne in netarifne ovire in ne ustvarja novih ter da bo uporabljala več pravilnikov UN/ECE; zahteva, da Komisija razmisli o strategiji postopne opustitve uvoznih tarif EU z zaščitnimi ukrepi, in zato priporoča, da se poveže z odpravo netarifnih ovir na korejski strani;

62.   ponovno poudarja, da je Koreja podpisala in ratificirala sporazum UN/ECE iz leta 1958 ter se tako zavezala, da bo izvajala pravilnike UN/ECE; poziva Komisijo, naj med prihodnjimi pogajanji to dejstvo poudari in vztraja pri hitrem izvajanju; ugotavlja, da bi moral sporazum o prosti trgovini v vsakem primeru jasno predpisati, da Koreja vozilom, ki jih uvozi iz EU in izpolnjujejo standarde UN/ECE, dovoli vstop na korejski trg;

63.   poziva Komisijo, naj oceni možnosti za ustanovitev delovne skupine za avtomobile in posebnega hitrega postopka za reševanje sporov v zvezi z ukrepi na področju avtomobilizma, kot je bilo narejeno v primeru sporazuma o prosti trgovini med ZDA in Korejo;

64.   poudarja pomembnost tesnega sodelovanja s Kitajsko v razvoju ureditvenega okvira, ki bo omogočal enotne pogoje delovanja; ugotavlja, da je učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine glavni pogoj za takšno sodelovanje;

65.   pozdravlja zaprosilo Komisije, naj se v Svetovni trgovinski organizaciji ustanovi organ za razrešitev spornih vprašanj glede ravnanja Kitajske z uvoženimi deli vozil, ki po mnenju Komisije ni skladno z več členi različnih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije;

66.   podpira prizadevanja Komisije v zvezi s kitajskim zakonodajnim okoljem, da se podjetjem iz EU, ki delujejo na kitajskem trgu, zagotovi pravično ureditev in pravno varnost;

67.   opozarja, da industrija pnevmatik v EU pomembno prispeva k uspehu v evropskem avtomobilskem sektorju; zato Komisijo poziva, naj skrbno preuči vprašanje neupravičenih tehničnih trgovinskih ovir, kot so na primer lokalni tehnični predpisi, s katerimi se srečuje industrija pnevmatik na ključnih azijskih hitro rastočih trgih;

Raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju

68.   je zadovoljen z dosedanjimi dosežki, ki so rezultat finančnih spodbud Skupnosti za raziskave in razvoj ter sodelovanja v okviru programov, kot so Sedmi okvirni program, program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Program konkurenčnost in inovativnost ter i2010; spodbuja Komisijo, naj delovne programe bolj prilagodi potrebam avtomobilskega sektorja zaradi prihodnje nove zakonodaje ali zavezujočih ciljev;

69.   poziva Komisijo, da pred letom 2012 sprejme strategijo za bistveno in zadostno povečanje sredstev za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju, zlasti ob upoštevanju proizvodnje avtomobilske opreme;

70.   poziva države članice, da vsako prihodnje povečanje sredstev za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju pogojujejo z izpolnjevanjem zavezujočih ciljev za zmanjšanje emisij CO2;

71.   poudarja pomen spremembe na področju uporabe avtomobilov v mestih; meni, da je poleg učinkovitejših avtomobilov nujno uvajanje mestnih električnih avtomobilov, zato poziva k podpori za raziskave in razvoj potrebnih tehnologij;

72.   poziva vse države članice in institucije EU, da zagotovijo vso potrebno podporo raziskavam in razvoju naprednih tehnologij, kot so motorji na vodik, gorivne celice ali hibridni motorji;

73.   poudarja možnosti, ki jih ponuja informacijska in komunikacijska tehnologija za odpravo škodljivih posledic za okolje in javno zdravje, kot tudi za zmanjšanje nesreč in izgube energije, če se uporablja po vsej EU v okviru inteligentnih sistemov za nadzor in upravljanje prometa za zagotavljanje njegove nemotene pretočnosti; meni, da morajo vse naprave ustrezati standardu EU, da bo komunikacija med vozili in infrastrukturo učinkovita v vseh državah članicah;

74.   meni, da so pobuda Inteligentni avtomobil(11) , program Galileo in drugi instrumenti, ki prispevajo k inteligentnemu prevoznemu sistemu, zelo pomembni; zato poziva Komisijo, da odločno podpre ta razvoj;

75.   močno podpira nadaljevanje raziskav in razvoja inovacij, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah; meni, da bi bili v okviru pobude za inteligentni avtomobil lahko uvedeni novi tehnološki dosežki za pomoč pri racionalizaciji prometa, ki bodo vozniku omogočili lažje sprejemanje pravilnih odločitev in izbire najhitrejše poti do svojega cilja, s tem pa bo promet postal energetsko prijaznejši; poziva vse zainteresirane strani, zlasti države članice, naj poskrbijo za izvajanje sistema eCall;

76.   meni, da je delo na inteligentnih prevoznih sistemih ključ do uspešne industrije motornih vozil in uspešnih prizadevanj za zmanjšanje vpliva te industrije na okolje; meni, da je projekt Galileo treba navesti kot zgled in zato je treba čim prej najti rešitev za financiranje projekta Galileo v okviru konzorcija, v katerem se bodo zainteresirane strani zavezale k razvoju projekta;

77.   meni, da bi se morale prve skupnosti znanja in inovacij Evropskega tehnološkega in inovacijskega inštituta (ETI) ukvarjati z manjšimi emisijami CO2 v tehnologiji vozil;

Politike prestrukturiranja in pot naprej

78.   meni, da je treba določiti splošne pogoje za zagotovitev trajnosti avtomobilske industrije v EU in ohranitev njene vodilne vloge na področju tehnoloških, ekoloških in socialnih inovacij, pri čemer se podpira visoko usposobljena delovna sila;

79.   se zaveda, da imajo tako izdelovalci kot dobavitelji v avtomobilski industriji v EU visoko usposobljeno delovno silo, kar je zelo pripomoglo k visoki učinkovitosti evropske avtomobilske industrije;

80.   opozarja na pomembnost avtomobilske industrije za zaposlenost, rast, inovacije in konkurenčnost; meni, da je treba poleg znatne spremembe avtomobilske industrije prilagoditi tudi politiko, da se zaradi zakonodaje Skupnosti ne izgubijo delovna mesta;

81.   vztraja, da mora zakonodaja Skupnosti v zvezi z okoljem, varnostjo v cestnem prometu in energijsko učinkovitostjo vključevati potrebo po ustreznem izobraževanju in poklicnem usposabljanju delavcev, da se jim olajša prilagoditev tehničnim in ureditvenim spremembam ter zagotovijo enake ali boljše zaposlitvene možnosti;

82.   poziva Komisijo, naj usklajuje učinkovito uporabo strukturnih skladov in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi z avtomobilsko industrijo;

83.   poziva, da se podpora Skupnosti ne podeli podjetjem, ki so prejela podporo v eni od držav članic in potem preselila proizvodno dejavnost v drugo državo, ne da bi v celoti uresničila dogovor s to državo članico;

84.   poudarja, da si morajo EU in države članice prizadevati tudi za pomoč v zvezi s prihodnjim procesom prestrukturiranja in odpravljanjem njegovih posledic ter zagotavljanjem novih možnosti delavcem;

85.   meni, da se morajo obveščevalne in posvetovalne poti ter razpoložljivi mehanizmi za delavce okrepiti s potrebno revizijo Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(12) ;

86.   vztraja, da je treba posvetovanje z delavci in njihovo pravico do obveščanja okrepiti na evropski ravni, da se jim omogoči vključevanje v zgodnejšo fazo postopka odločanja in se tako ublažijo škodljivi učinki prestrukturiranja; v zvezi s tem poudarja pomen predloga v zvezi s forumom o prestrukturiranju iz navedenega sporočila Komisije o poročilu CARS 21;

87.   poziva socialne partnerje, naj izvajajo ustrezne ukrepe v prid tistim, ki jim grozi prestrukturiranje industrije;

88.   zahteva boljše obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v postopku prilagajanja industrije novim izzivom v zvezi z oblikovanjem in proizvodnjo okolju prijaznejših vozil;

89.   poudarja potrebo po pregledu sedanjega razmerja med proizvajalci in trgovci, katerih vpliv na konkurenčnost avtomobilske industrije v EU zelo škodi veliko malim in srednjim podjetjem v sektorju; meni, da je treba sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter industrijskih strategij spodbujati na stabilnejši podlagi; v ta namen spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne politike ali vzpostavijo okvir, potreben za ustalitev zgornjega razmerja in odpravo s tem povezanih težav;

90.   poudarja pomen bolj sistematične uporabe sredstev Evropske investicijske banke, da se zagotovi podpora malim in srednje velikim podjetjem v avtomobilskem sektorju ter se jim omogoči dostop do tveganega kapitala;

o
o   o

91.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0176 .
(2) UL L 203, 1.8.2002, str. 30.
(3) Razlagalno sporočilo Komisije o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice (UL C 68, 24.3.2007, str. 15).
(4) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.
(5) Direktiva Sveta 74/297/EGS z dne 4. junija 1974 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na notranjo opremo motornih vozil (obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja) (UL L 165, 20.6.1974, str. 16).
(6) Direktiva Sveta 76/115/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o pritrdiščih varnostnih pasov motornih vozil (UL L 24, 30.1.1976, str. 6).
(7) Direktiva Sveta 78/932/EGS z dne 16. oktobra 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o naslonih za glavo na sedežih motornih vozil (UL L 325, 20.11.1978, str. 1).
(8) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.
(9) UL L 269, 21.10.2000, str. 34.
(10) UL L 12, 18.1.2000, str. 16.
(11) KOM(2006)0059 .
(12) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.


Davčna obravnava izgub v čezmejnih primerih
PDF 95k   DOC 68k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih (2007/2144(INI) )
P6_TA(2008)0008 A6-0481/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih (KOM(2006)0824 ),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o prispevku obdavčevanja in carinskih politik k lizbonski strategiji (KOM(2005)0532 ),

–   ob upoštevanju relevantne sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, in sicer primerov C-250/95, Futura Participations SA and Singer proti Administration des contributions (1) , C-141/99, AMID proti Belgische Staat (2) , združena primera C-397/98 in C-410/98 Metallgesellschaft Ltd. and Others proti Commissioners of Inland Revenue and HM Attorney General (3) , C-446/03, Marks & Spencer plc proti David Halsey (HM Inspector of Taxes )(4) in C-231/05, Oy AA (5) ,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci(6) v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2005 o obdavčitvi podjetij v Evropski uniji: skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe(7) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju programa Skupnosti za boljšo rast in zaposlovanje ter večjo konkurenčnost podjetij v EU: nadaljnji napredek v letu 2006 in naslednji koraki k predlogu o skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe (KOM(2007)0223 ),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o reviziji enotnega trga: premagovanje ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem(8) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0481/2007 ),

A.   ker morajo nacionalni davčni sistemi držav članic vse bolj upoštevati globalizacijo gospodarstva in se soočati s pravili in delovanjem notranjega trga, da bi dosegli cilje lizbonske strategije glede rasti in konkurenčnosti,

B.   ker je globalizacija gospodarstva povečala davčno konkurenčnost tako, da so se povprečne stopnje davka na dobiček v industrializiranih državah v zadnjih tridesetih letih drastično znižale,

C.   ker se je zniževanje davčnih stopenj od zadnje širitve Evropske unije še okrepilo in ker v državah članicah obstaja jasen trend oblikovanja posebnih davčnih shem, s katerimi želijo pritegniti zlasti mobilna podjetja,

D.   ker obstoj 27 različnih davčnih sistemov v Evropski uniji preprečuje nemoteno delovanje notranjega trga ter zaradi upravnih stroškov in stroškov za zagotavljanje usklajenosti povzroča precejšnje dodatne stroške za čezmejno trgovino in tudi za podjetja, ogroža prestrukturiranje podjetij in povzroča dvojno obdavčenje,

E.   ker znižanje stroškov, ki pravnim osebam nastajajo zaradi različnih nacionalnih davčnih zakonodaj, preglednost pravil, odprava davčnih ovir, ki otežujejo čezmejne dejavnosti in oblikovanje enakih pogojev za podjetja EU, ki delujejo na notranjem trgu, lahko privedejo do velikih gospodarskih koristi EU zaradi dinamičnega poslovnega okolja,

F.   ker ustrezno usklajevanje davčnih stopenj na ravni EU, ki jih ne poskuša poenotiti, prispeva k izogibanju izkrivljanja konkurence in ustvari koristi, ki jih lahko v širšem obsegu izkoristijo podjetja, zaposleni v podjetjih, potrošniki, države članice in državljani,

G.   ker doseganje ciljev lizbonske strategije zahteva večje usklajevanje fiskalne politike v državah članicah,

H.   ker so v preteklosti države članice poskušale usklajevati svoje davčne režime s številnimi dvostranskimi davčnimi sporazumi, ki niso obravnavali vseh vprašanj, na primer čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgube; ker je znotraj Evropske unije dvostranski pristop manj učinkovit in privede do manjših doslednosti kot večstranski in usklajen pristop; ker je skupni pristop EU h konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe – kot je pristop skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe – najprimernejša rešitev za čezmejno izravnavo izgub in dobičkov na notranjem trgu in bo privedel do večje preglednosti, naložb in konkurenčnosti,

I.   ker države članice uporabljajo različna pravila o dodelitvi davčnih olajšav zaradi izgub za podružnice, odvisne družbe in gospodarske subjekte poslovnih skupin in s tem prispevajo k izkrivljanju poslovnih odločitev in podjetniških politik na notranjem trgu, ki imajo posledice za njihove dolgoročne industrijske strategije in davčne prihodke,

J.   ker so v okviru skoraj vseh davčnih sistemov v Evropski uniji dobički in izgube obdavčeni asimetrično, z drugimi besedami, dobički se obdavčijo za davčno leto, v katerem se zaslužijo, davčna vrednost izgube pa se družbi ne povrne samodejno takrat, ko je nastala; ker novejša sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti neustrezno obravnava ta časovni vidik ter njegov pomen za vse večje čezmejne naložbe v Evropski uniji,

K.   ker bi bilo izvajanje režima čezmejne davčne olajšave zaradi izgub enakovredno odrekanju davka na dobiček v nekaterih državah članicah brez določenih pravnih zagotovil,

L.   ker se bodo izgube domačih podružnic samodejno upoštevale pri neto rezultatu matične družbe, medtem ko so razmere manj jasne v primeru izgub podružnic v tujini, prav tako v zvezi z domačimi in tujimi člani poslovnih skupin,

M.   ker odsotnost čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgube ovira vstop na nekatere trge in spodbuja ustanovitev podjetij v velikih državah članicah, kjer je obseg domačega trga dovolj velik in omogoča absorpcijo možnih izgub,

N.   ker so opisane razmere neugodne za mala in srednja podjetja, ki imajo pogosto na začetku izgubo ter manj možnosti za uresničitev naložb v tujini zaradi negotovosti v zvezi z davčnimi olajšavami zaradi izgube,

1.   izraža skrajno zaskrbljenost zaradi negativnega vpliva, ki ga ima različna obravnava čezmejnih izgub držav članic na delovanje notranjega trga;

2.   ugotavlja, da so vsi ukrepi, ki preprečujejo svobodo do ustanavljanja, v nasprotju s členom 43 Pogodbe ES in da mora biti namen ciljnega pristopa njihova ukinitev; ponovno opozarja, da različni davčni režimi ovirajo vstop na različne nacionalne trge, pravilno delovanje notranjega trga, izkrivljajo konkurenco in preprečujejo vzdrževanje enakih pogojev za podjetja na ravni EU, zato je treba temu vprašanju nameniti posebno pozornost;

3.   meni, da bi lahko bil glede davčne olajšave za čezmejne izgube ciljno usmerjen ukrep na ravni EU bolj koristen za delovanje notranjega trga;

4.   poudarja, da podpira sporočilo Komisije o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih, ki je pomemben korak k reševanju vprašanj s tega področja, in poziva k primernemu usklajevanju med državami članicami glede časovnega razporeda in rešitev;

5.   poudarja, da mora biti vsak ciljni ukrep, ki vpeljuje čezmejne davčne olajšave zaradi izgube, opredeljen ter ga je treba izvajati na podlagi večstranskega, skupnega pristopa in usklajenega ukrepa držav članic, da se zagotovi skladen razvoj notranjega trga; opozarja, da takšni ciljni ukrepi predstavljajo takojšnjo rešitev do sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe ; meni, da konsolidirana davčna osnova za pravne osebe predstavlja celovito dolgoročno rešitev za davčne ovire, ki so povezane s čezmejno izravnavo izgub in dobičkov, pa tudi za transferne cene, čezmejne združitve in prevzeme ter dejavnosti prestrukturiranja in bo dopolnila dosežke notranjega trga s pošteno konkurenco;

6.   poudarja, da nekatere države članice uporabljajo različne metode odpravljanja dvojnega obdavčevanja, in sicer s financiranjem davkov, plačanih v tujini (kreditna metoda), ali z izvzetjem dohodka iz tujine iz davčne osnove (metoda izvzetja); ugotavlja, da le nekatere države članice, ki uporabljajo metodo izvzetja, ne zagotavljajo davčne olajšave zaradi izgube, ki so jo utrpele tuje podružnice;

7.   opozarja na dejstvo, da če se izgube, ki nastanejo v stalnih poslovnih enotah, ne smejo izravnati z dobički sedeža družbe, to pomeni, da se različno obravnavajo tovrstni in nacionalni primeri, kar je v nasprotju s svobodo do ustanavljanja;

8.   meni, da bi moral biti ukrep v korist skupine družb, ki poslujejo v mnogih državah članicah, prednostna naloga, ker ravno te skupine najbolj trpijo zaradi različne obravnave čezmejnih izgub, v primerjavi s skupinami družb, ki poslujejo le v eni državi članici;

9.   meni zlasti, da izkrivljanje, ki izhaja iz razlik v nacionalnih sistemih kaznuje predvsem mala in srednja podjetja v primerjavi z njihovimi možnimi konkurenti in zato Komisijo poziva, naj sprejme posebne ukrepe na tem področju;

10.   ponovno opozarja, da obstaja malo celovitih dogovorov za davčne olajšave zaradi izgub med odvisnimi in matičnimi družbami (skupinami) v tujini, zato se znotraj ene skupine družb izgube ne upoštevajo samodejno in na enak način kot izgube v eni družbi;

11.   poudarja, da večina držav članic za skupine zagotavlja davčne olajšave zaradi izgub in jih s tem dejansko obravnava kot en subjekt, medtem ko le malo držav članic na enak način obravnava čezmejne primere; opozarja, da odsotnost čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgube za skupine družb lahko vpliva na pristransko sprejetje odločitev glede lokacije in pravne oblike naložbe (podružnica ali odvisno podjetje);

12.   priznava, da je preprosta razširitev domačih režimov na čezmejne primere težavna, saj obstajajo različne davčne osnove;

13.   poziva, da je treba priznati ustreznost čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgub, čeprav je treba poudariti, da je nujna nadaljnja poglobljena definicija sheme čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgub; predlaga, da je treba sprejeti odločitev o tem, ali naj bodo čezmejne davčne olajšave zaradi izgube omejene na odvisne družbe do matične ali obratno, in da je zato treba opraviti podrobno oceno vplivov sheme na proračun s čimer se dobičke odvisnih družb lahko odšteje od izgub matične družbe;

14.   meni, da sodba Sodišča Evropskih skupnosti v primeru Marks & Spencer dodeljuje državam članicam pravico do ohranitve svojih davčnih sistemov, zlasti kar zadeva vprašanje o izogibanju davkov;

15.   ugotavlja, da sodba Sodišča v primeru Oy AA kaže, da različni nacionalni davčni sistemi različno obravnavajo izgube, zato ni jasno, ali je izgubo znotraj skupine mogoče konsolidirati v vseh čezmejnih primerih znotraj skupine, celo takrat, ko so izgube dokončne in povzročajo neuravnotežene razmere, kot kaže primer Marks & Spencer ;

16.   meni, da bi morali poslovne skupine obravnavati kar se da na enak način, ne glede na to, ali so prisotne v eni sami ali v več državah članicah; poudarja, da je treba storiti naslednje: v primeru čezmejnih izgub zunanjih odvisnih družb je treba preprečiti dvojno obdavčenje matične družbe, med državami članicami je treba enakomerno razdeliti pristojnost na področju davkov, izgube se ne smejo dvojno izravnavati in treba je preprečiti izogibanje davkom;

17.   meni, da bi bilo primerno začeti razpravo o opredelitvi in značilnostih poslovnih skupin v Evropski uniji, ob tem pa upoštevati obstoj skupnih evropskih institucij, kot sta evropsko podjetje in evropska zadruga, brez namena omejevanja področja uporabe ukrepov za čezmejne davčne olajšave zaradi izgube izključno za te institucije;

18.   poudarja pomen opredelitve koncepta poslovna skupina, da se podjetjem prepreči preračunljivo prerazporejanje dobičkov in izgub med državami članicami; meni, da bi bilo za namene opredeljevanja poslovne skupine primerno opredeliti posebne značilnosti podjetja, kakor to predvideva Direktiva 94/45/ES o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti;

19.   pozdravlja tri možnosti, ki jih predlaga Komisija v sporočilu o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih; opozarja, da podpira ciljne ukrepe, ki bi omogočili učinkovit in takojšen odbitek izgub zunanjih odvisnih družb (na osnovi letnih in ne le dokončnih izgub, kot v primeru Marks and Spencer ), ki se jih ponovno nadomesti z ustreznim dodatnim obdavčenjem matične družbe, ko odvisna družba ponovno ustvari dobiček;

20.   priporoča, naj se za izvajanje predlogov na način, da se prepreči utaja davkov upošteva primernost oblikovanja samodejnega sistema za izmenjavo informacij, podobnega sistemu izmenjave informacij o DDV (VIES), da lahko države članice preverijo ali so odvisne družbe v drugih državah članicah navedle negativne davčne osnove;

21.   vseeno poziva Komisijo, naj nadalje preuči možnosti, kako podjetjem zagotoviti konsolidirane davčne osnove za njihove dejavnosti na ravni celotne EU;

22.   ugotavlja, da je nadaljnja podrobna analiza zelo pomembna za oceno obsega, do katerega se lahko spodbujajo predlagane čezmejne davčne olajšave zaradi izgube čezmejne dejavnosti malih in srednje velikih podjetij;

23.   poudarja, da kakršni koli ciljni ukrepi, ki zadevajo davčno obravnavo izgub v čezmejnih primerih in jih izvajajo posamezne države članice, sami ne bodo rešili problema izkrivljanja konkurence in visokih stroškov usklajevanja podjetij EU, delujočih na notranjem trgu, ki izhajajo iz ohranjanja 27 različnih davčnih sistemov;

24.   poudarja potrebo po usklajenem napredku držav članic pri nadaljevanju ciljnih ukrepov za davčne olajšave za čezmejne izgube enega podjetja ali skupine; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju o davčnih zadevah med državami članicami in poziva Komisijo, naj prevzame proaktivno vlogo;

25.   podpira prizadevanje Komisije za ustanovitev vseevropske enotne skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe; meni, da bi takšna davčna osnova podjetjem omogočila poslovanje pod enakimi pravili v matični državi in tujini, kar bi omogočilo enake pogoje in povečalo konkurenčnost podjetij EU, s čimer bi se povečali preglednost in učinkovitost ter obseg čezmejne trgovine in naložb, s tem bi pa ustvarili pogoje za uživanje koristi notranjega trga kar zadeva naložbe in rast, prav tako bi s tem občutno zmanjšali upravne stroške bremen in usklajevanja ter možnosti goljufij in utaje davkov;

26.   opozarja, da enotna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe vključuje skupna pravila v zvezi z davčno osnovo in nikakor ne omejuje svobode držav članic, da tudi v naprej same določajo višino davčnih stopenj;

27.   pozdravlja namero Komisije, da začne z izvajanjem konsolidirane davčne osnove za pravne osebe tudi v okviru okrepljenega sodelovanja; vendar poudarja, da je to druga najboljša rešitev, saj se zaradi odsotnosti celovitega vseevropskega sistema lahko delno zmanjšajo koristni učinki, ki nastajajo z večjo preglednostjo ter nižjimi upravnimi stroški;

28.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) [1997] ECR I-2471.
(2) [2000] ECR I-11619.
(3) [2001] ECR I-1727.
(4) [2005] ECR I-10837.
(5) Sodba z dne 18. julija 2007.
(6) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.
(7) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 229.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0367 .


Strategija Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu
PDF 113k   DOC 116k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu (2007/2146(INI) )
P6_TA(2008)0009 A6-0518/2007

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu" (KOM(2007)0062 ) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SEK(2007)0214 ), (SEK(2007)0215 ) in (SEK(2007)0216 ),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti členov 2, 136, 137, 138, 139, 140, 143 in 152 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Listine Unije o temeljnih pravicah(1) , zlasti členov 27, 31 in 32 Listine,

–   ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela o zdravju in varnosti na delovnem mestu,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu(2) (okvirna direktiva) in z njo povezanih posameznih direktiv,

–   ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu(3) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem(4) ,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2002 o strategiji Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za samozaposlene delavce 2002–2006(5) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu(6) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle(7) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(8) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o statistiki Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu(9) ,

–   ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 29. marca 2007 o hepatitisu C(10) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskovanje in energijo ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0518/2007 ),

A.   ker so kakovost zdravstvenih in varnostnih standardov na delovnem mestu ter finančna uspešnost v smislu splošne uspešnosti, odsotnost, kroženje zaposlenih, motiviranost delavcev, pa tudi boljša podoba podjetja in produktivnost povezani,

B.   ker so v najbolj tekmovalnih gospodarstvih zdravstvene in varnostne statistike najboljše ter da visoka stopnja zdravstvenega varstva in varnosti pozitivno učinkuje na javne finance v smislu prihrankov pri socialnem varstvu in večje produktivnosti; ker varovanje zdravja in varnosti delavcev prispeva ne samo k njihovi produktivnosti, uspešnosti in blaginji, temveč pomeni tudi manjše stroške za gospodarstvo in za celotno družbo,

C.   ker je potrebnih več raziskav o dolgotrajnem vplivu nekaterih delovnih aktivnosti na zdravje, da bi bolje varovali delavce, saj se nekatere bolezni pojavijo šele več let po dejavnosti, ki jih je povzročila,

D.   ker je zaskrbljujoče, ker se število delovnih nesreč in z delom povezanih bolezni ni enakomerno zmanjšalo, saj je stopnja pojavnosti veliko večja v nekaterih kategorijah delavcev (npr. priseljencev, delavcev z negotovimi pogodbami, žensk, mlajših in starejših delavcev), nekaterih podjetjih (zlasti v malih, srednje velikih in mikropodjetjih), na nekaterih področjih dejavnosti (zlasti v gradbeništvu, ribištvu, kmetijstvu in transportu) ter v določenih državah članicah,

E.   ker morajo biti ukrepi za varovanje zdravja in varnosti dosledno del poslovne kulture in ker mora biti ta kultura tesno povezana z vseživljenjskim usposabljanjem delavcev in vodij,

F.   ker bi dosledno izvajanje kulture varovanja zdravja in varnosti pri delu v podjetjih lahko pripomoglo k izvajanju postopkov za zdravje in varnost pri delu na nebirokratski način in s tem zagotovilo učinkovito zaščito,

G.   ker je za visok standard varstva zdravja in varnosti delavcev zelo pomemben počitek,

H.   ker Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da vsako leto okoli 167 000 ljudi v EU umre zaradi nesreče pri delu ali z delom povezane bolezni in ker Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu o izboljšanju kakovosti in produktivnosti dela ocenjuje, da je vsako leto 300 000 delavcev prizadetih zaradi trajne invalidnosti različnih stopenj,

I.   ker mora resnična strategija za zdravje in varnost pri delu temeljiti na pravi mešanici naslednjega: zadostna osveščenost vseh, usmerjeno izobraževanje in usposabljanje, ustrezne preventivne storitve in kampanje, socialni dialog in soudeležba delavcev, ustrezna zakonodaja in izvajanje, posebna pozornost posebnim skupinam, področjem dejavnosti in vrstam podjetij, učinkoviti pregledi ter učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni,

J.   ker morajo starejši delavci čim dlje ohraniti zdravje, delovno zmožnost in zaposljivost ter da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za to,

K.   ker imajo pregledi pomembno vlogo za okrepitev veljavne zakonodaje in s tem za preprečevanje vseh oblik izkoriščanja na delovnem mestu, ker pripomore k spodbujanju pojma dostojnega dela; ker je treba inšpektorje podpreti s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij med inšpektorji v državah članicah,

L.   ker ocene tveganja na ravni podjetij ne moremo obravnavati kot enkratne dejavnosti, vendar jo je treba izvajati redno ter jo prilagoditi novim okoliščinam in/ali tveganjem; ker je neizvedba ocen tveganja ali njihovo neprimerno izvajanje nezakonito ter je eden glavnih vzrokov za delovne nesreče in z delom povezane bolezni,

M.   ker ni statističnih podatkov o negativnih vplivih požarov na zdravje in varnost pri delu,

N.   ker so zdravstveni delavci izpostavljeni tveganju okužbe z več kot dvajsetimi smrtno nevarnimi virusi, med drugim hepatitisom B, hepatitisom C in virusom HIV/AIDS,

O.   ker je eden izmed ciljev Lizbonske strategije predviden cilj do leta 2010 doseči 70-odstotno povprečno stopnjo zaposlitve, 60-odstotno stopnjo za ženske in 50-odstotno stopnjo med starejšimi delavci, in ker se delavci s kroničnimi boleznimi ali dolgotrajnimi boleznimi pogosto ne vrnejo na delo, čeprav veljajo za dela zmožne, in da se tisti, ki se vrnejo, pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo, kot je na primer zmanjšanje prihodka, to pa še zlasti velja za rakave bolnike, saj najnovejše študije kažejo, da se petina bolnic z rakom dojk ne vrne na delo, čeprav bi se lahko,

P.   ker je na črnem trgu dela brez zavarovanja zaposlenih več žensk kot moških, kar neizogibno pomembno vpliva na zdravstvene in varnostne pogoje, pod katerimi so zaposlene,

Q.   ker ženske in moški ne predstavljajo enotne skupine in morajo zato biti strategije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu posebej prilagojeni posebnim delovnim mestom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri dejavniki na ženske vplivajo drugače kot na moške,

1.   pozdravlja ambiciozni cilj Komisije, da bi v povprečju za 25 % zmanjšali nesreče na delovnem mestu po vsej EU; priznava, da je lahko delež različen za posamezne države glede na različna izhodišča, vendar meni, da je še vedno pomembno imeti jasne in dobro usmerjene ukrepe s časovnim razporedom in finančnimi obvezami, ki bi se dale oceniti in ovrednotiti; v odsotnosti takšnih ukrepov, časovnega razporeda in zaveze poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o napredku strategije za obdobje 2007-2012 na polovici njenega obdobja;

2.   poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo neenakosti ne le med državami članicami, ampak tudi v posameznih državah članicah, ter se zavežejo, da jih bodo zmanjšale;

3.   je seznanjen s predlogi Komisije o uporabi neobvezujočih instrumentov, kjer obvezujoči zakoni niso izvedljivi ali ustrezni, da se državam članicam omogoči prožnost pri iskanju rešitev, ki bi privedle do najboljših rezultatov na področju zdravja in varstva pri delu v njihovih posebnih razmerah;

4.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija dala večji poudarek poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju upravnega bremena, in poudarja, da medtem ko poenostavitev zagotavlja večje koristi državljanom, pomaga tudi delodajalcem in delavcem, da se osredotočijo na praktično ravnanje z zdravjem in varnostjo, da se zagotovijo boljši rezultati; meni, da je največjega pomena, da takšna poenostavitev na noben način ne ogrozi stopnje varstva, ki se zagotavlja delavcem;

5.   poziva Komisijo, naj v svoji strategiji da prednost tistim dejavnostim in/ali panogam, ki so povezane s posebnimi nevarnostmi, kot so obdelava kovin, gradbeništvo, električarstvo ali gozdarstvo;

6.   poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za zdravje in varnost pri delu (OSHA) tesneje vključi v ta proces, in zlasti, naj od nje zahteva predložitev ocene, v katerih panogah je največja nevarnost, da pride do nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter kako bi se to dalo učinkovito preprečevati;

7.   meni, da je osredotočenost Komisije na pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri izpolnjevanju njihovih zdravstvenih in varnostnih obvez odlična zamisel, in popolnoma podpira ta pristop;

8.   obžaluje, da v sporočilu Komisije niso opisani cilji za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, vendar razume, da so te bolezni težko merljive; zato poziva Komisijo, naj pregleda uporabo in izvajanje obstoječih statističnih postopkov, da bo lahko pravilno opredelila in ocenila poklicne bolezni ter zlasti vrste poklicnega raka, z namenom vzpostavitve ciljev za njihovo zmanjšanje; predlaga, da Komisija preuči možnost nadomestitve priporočila 2003/670/ES glede evropskega seznama poklicnih bolezni(11) z direktivo;

9.   poudarja, da je treba pri obravnavanju vprašanj o zdravju in varnosti pri delu upoštevati vidik spola, ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo posebnih metod za oceno učinka v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu glede na posebnosti spola; vendar kritizira Komisijo, ker niti v svojem sporočilu niti v svojih ciljih strategije Skupnosti za obdobje 2007-2012 oz. v svoji presoji vpliva ni ustrezno upoštevala vključevanja načela enakosti med spoloma;

10.   poziva Komisijo, naj oceni razpoložljivost po spolu ločene statistike o smrtonosnih in nesmrtonosnih boleznih, povezanih z delom, na ravni Skupnosti;

11.   poziva države članice, naj pri izvajanju veljavnih direktiv o zdravju in varnosti pri delu bolj upoštevajo razlike med spoloma in izvajajo oceno vpliva teh direktiv z vidika spola;

12.   poudarja, da sta rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po bolezni ali nesreči pri delu bistvenega pomena, in pozdravlja poziv, naj bodo nacionalne strategije posebej osredotočene na ta dva vidika; meni, da je pomembno, da vlade v svojih strategijah za zdravje in varnost zagotovijo obvezno ohranitev zaposlitve (prek usposabljanja, prerazporeditve nalog ipd.) za tiste, ki so imeli v času delovnega življenja telesno ali duševno bolezen;

13.   poziva Komisijo, naj zbere več podatkov o delavcih s kroničnimi boleznimi in naj analizira njihove delovne razmere ter sestavi listino za zaščito pravic rakavih bolnikov in oseb s kroničnimi boleznimi na delovnem mestu, da bi bila podjetja prisiljena bolnikom omogočiti, da ohranijo zaposlitev med zdravljenjem in se vrnejo na trg dela, ko se zdravljenje konča;

14.   izraža globoko zaskrbljenost glede skrajno visoke stopnje nesreč med začasnimi delavci, delavci za krajši čas in nizko kvalificiranimi delavci, ki je v nekaterih državah članicah skoraj dvakrat tolikšna kot pri stalno zaposlenih delavcih, obenem pa priznava povezavo med temi kategorijami delavcev in njihovo zaposlitvijo v panogah, kjer je tveganje večje, npr. v gradbeništvu; poudarja, da Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem(12) vzpostavlja splošno pravilo, da imajo delavci za določen čas enake zdravstvene pravice kot ostali, vendar ne določa posebnih mehanizmov, da bi to načelo zaživelo tudi v praksi; Komisijo poziva, naj se čim prej spoprime s to pomanjkljivostjo;

15.   ugotavlja tudi, da narašča število netipičnih pogodb o zaposlitvi, in poudarja, da zaradi njihovih pogojev ne smeta biti ogrožena zdravje in varnost delavcev ter izvajalcev;

16.   poziva k sprejetju ukrepov za spoštovanje pravic žensk z netipično obliko delovnega razmerja glede varnosti in zdravja, npr. žensk, ki skrbijo za obolele na domu;

17.   poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv demografskih sprememb na zdravje in varnost pri delu; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti okrepijo preventivne ukrepe in sprejmejo ukrepe za odpravo posledic upadanja telesnih sposobnosti, zlasti z ergonomskim oblikovanjem in ureditvijo delovnega mesta ter z ukrepi in spodbudami, katerih namen je ohraniti motiviranost, sposobnosti in zdravje starajočih se delavcev;

18.   opozarja na znanstveno dokazano povezavo med vse večjim stresom na delovnem mestu in boleznimi, zlasti kar zadeva kronične bolezni, bolezni srca in ožilja in mišično-kostne težave;

19.   meni, da je nadvse pomembno zagotoviti boljšo uporabo obstoječih pravnih instrumentov o zdravju in varnosti pri delu, zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa sredstva, da bodo to dosegle; pri tem bi bilo treba zajeti:

   a) minimalne zahteve za kakovostne preventivne storitve in delovno inšpekcijo,
   b) strožje sankcije,
   c) boljše vrednotiti izvajanje zakonodaje,
   d) izmenjavo zgledov dobre prakse,
   e) krepitev kulture preprečevanja bolezni in sisteme zgodnjega opozarjanja, vključno s širšim dostopom družbe do informacij o delovnih in varnostnih razmerah na delovnem mestu,
   f) večjo povezanost zaposlenih z delovnim mestom,
   g) spodbujanje delodajalcev, da izpolnijo svoje obveze na področju varnosti in zdravja pri delu,
   h) okrepitev uporabe sporazumov, sklenjenih s socialnim dialogom;

20.   meni, da Komisiji resno primanjkuje virov, da bi lahko ustrezno preverila učinkovitost prenosa in izvajanja sprejetih direktiv o zdravju in varnosti pri delu; meni, da bi morala uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi širšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev;

21.   opaža, da bi bilo treba varovanje zdravja in varnosti pri delu uporabljati enakovredno za vse delavce v Evropski uniji, da takšno varstvo temelji na temeljni pravici do telesne celovitosti in da izjeme glede zakonodaje za varovanje zdravja in varnosti pri delu ogrožajo zdravje delavcev in enake možnosti ter lahko sprožijo negativni trend take zaščite;

22.   poziva Komisijo, da se ravno tako zavzema za presojo vplivov na zdravje in varnost pri delu kot za presojo vplivov na okolje;

23.   meni, da so delovne inšpekcije bistvene za izvajanje zakonodaje o zdravju in varnosti;

  a) zato Komisijo poziva, naj:
   i) odboru višjih inšpektorjev za delo (SLIC - Senior Labour Inspectors Committee) zagotovi potrebna sredstva za učinkovito delovanje;
   ii) še naprej razvija sisteme za izmenjavo znanja, da bi zagotovila učinkovito odzivanje na zahteve po informacijah in za sodelovanje;
   iii) začne ocenjevalno raziskavo o učinkovitosti in vplivu inšpekcijskih dejavnosti, kot je predlagal odbor višjih inšpektorjev za delo, z namenom vzpostavitve skupnih kvantitativnih in kvalitativnih ciljev inšpekcije, pri tem pa spodbuja uporabo inšpektoratov kot spodbudo za oblikovanje učinkovite kulture zdravja in varnosti med delovno silo;
   iv) uvede načine in orodja za vrednotenje nacionalnih inšpekcijskih sistemov, zlasti z uvedbo pregledov stanja;
  b) države članice pa poziva, naj:
   i) svojim nacionalnim inšpektoratom zagotovijo dovolj osebja in finančnih sredstev;
   ii) povečajo število delovnih inšpektorjev in zagotovijo končno razmerje vsaj enega inšpektorja na 10.000 zaposlenih, kar je v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela;
   iii) povečajo kakovost delovnih inšpektorjev z multidisciplinarnim usposabljanjem na podočjih, kot so psihologija, ergonomija, higiena, okoljske nevarnosti in toksikologija;
   iv) osredotočijo preglede na prednostna področja, sektorje in podjetja z veliko nevarnostjo nesreč in visoko stopnjo ranljivih skupin, kot so delavci migranti, zaposleni za določen čas prek agencij, nižje kvalificirani, mladi, starejši in invalidni delavci;

24.   poudarja, da je preventiva osrednjega pomena, zato poziva Komisijo, naj s svojo strategijo:

   a) zagotovi, da delodajalci priznajo in izpolnijo svoje odgovornosti glede zagotavljanja primernih preventivnih storitev na vseh delovnih mestih, obenem pa upošteva, da je odgovoren odnos zaposlenih do njihovega zdravja in varnosti tudi pomemben;
   b) zagotovi, da bodo preventivne storitve v celoti multidisciplinarne in da bodo odsevale hierarhijo ukrepov, zagotovljenih z Direktivo 89/391/EGS;
   c) poudari, da bi morala biti ocena tveganja stalen proces, ne pa enkratna obveznost, vanjo pa bi morali biti vključeni tudi zaposleni;
   d) zagotovi, v kolikor je mogoče, da bi se preventivne dejavnosti izvajale v podjetju;
   e) ob zdravstvenem nadzoru zagotovi tudi preventivo;
   f) redno prilagaja zakonodajo s področja zdravja in varnosti pri delu, da bi odražala tehnološki napredek;

25.   poudarja, da je pomembno, da države članice na nacionalni ravni zagotovijo brezplačen dostop do tehničnih dokumentov in pravil v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

26.   čestita Komisiji za predloge o izobraževanju in usposabljanju v njenem sporočilu in meni, da je to odločilni dejavnik pri razvijanju kulture preprečevanja bolezni ter da bi to moralo postati nenehno potekajoč proces, prilagojen novim tehnološkim razmeram na delovnem mestu, ki bo veljal tudi za tiste delavce, ki se vrnejo na trg delovne sile po bolezni ali prekinitvi kariere zaradi družinskih obveznosti;

27.   meni, da je treba delavcem ter predstavnikom na področju zdravja in varnosti ponuditi prilagojeno poklicno usposabljanje in preusposabljanje na področju zdravja in varstva pri delu ter posebno pozornost nameniti pogodbam s podizvajalci, začasnemu delu, delu s skrajšanim delovnim časom, ženskam in delavcem migrantom; meni, da je treba v ta namen še naprej uporabljati nacionalna sredstva in sredstva EU;

28.   meni, da bi morali biti delodajalci obvezani, da dnevnim delavcem in delavcem, zaposlenim s krajšim delovnim časom, omogočijo zdravniške preglede;

29.   poziva Komisijo, naj v celoti uporabi sredstva Skupnosti (zlasti iz Evropskega socialnega sklada) za težave, povezane z zdravjem in varnostjo (preventiva in razvoj kulture preprečevanja, večja ozaveščenost, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po nesreči na delovnem mestu ali poklicni bolezni) in še zlasti obravnava mala in srednje velika podjetja; poziva Komisijo za dodelitev drugih sredstev Skupnosti (na primer sredstev iz Sedmega okvirnega programa za raziskave) in nacionalnih sredstev za raziskave na področju poklicnih bolezni;

30.   meni, da bi morale države članice in Komisija ob upoštevanju povečane nevarnosti, ki so ji izpostavljeni delavci v gradbeništvu, metalurgiji, železarski in jeklarski industriji ter v ladjedelništvu, nameniti dovolj sredstev za potrebne naložbe, s katerimi bi zagotovile zdravje in varnost pri delu;

31.   poziva države članice in Komisijo, naj pri oblikovanju strategij držav članic in Skupnosti za varnost in zdravje pri delu, opravljanju anket in izvajanju raziskav na to temo zagotovijo sistematičen pristop, ki upošteva razlike med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo možnosti financiranja iz programa Progress, ki so ustvarjene v ta namen, zlasti s vsebinskega področja o enakosti med spoloma;

32.   države članice poziva, naj preučijo sprejetje finančnih spodbud za spodbujanje zdravja in varnosti na delovnem mestu, predvsem z davčnimi olajšavami ali prednostjo pri javnih razpisih za varna podjetja ali podjetja s certifikatom na področju zdravja in varnosti, uvedbo sistema "popustov zaradi nezahtevanja" v zavarovalni politiki in socialnovarstvenih prispevkih in finančnimi spodbudami za zamenjavo dotrajane ali nevarne opreme;

33.   poleg tega predlaga, da države članice preučijo možnost vključitve nekaterih zdravstvenih in varnostnih standardov pri oddaji javnih naročil;

34.   glede na sedanje družbene in gospodarske spremembe, ki vplivajo tudi na trg dela in ga spreminjajo, poziva Komisijo, naj spodbuja dobro politiko zaposlovanja in dostojne delovne razmere, delodajalce pa naj spodbuja k prizadevanju za zdrav način življenja na delovnem mestu s kampanjami za spodbujanje zdravja pri delu, uveljavljanjem prepovedi kajenja na delovnem mestu in programi podpore zaposlenim, ki kadijo, da kajenje opustijo, ter naj zagotovi odgovornost in skladnost politike z drugimi področji, zlasti z javnim zdravjem;

35.   Komisijo poziva, naj začne revizijo Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo(13) ;

36.   meni, da so zdravstvene težave, povezane z izpostavljenostjo azbestu, dobro poznane in da je evropska zakonodaja o azbestu primerna; poudarja, da je za bolezni, ki nastanejo zaradi azbesta, v Evropi še za veliko nadaljnjih let napovedana velika pojavnost; zato poziva Komisijo, naj organizira predstavitev, kako se spoprijeti z ogromnimi težavami na področju zdravja in varnosti pri delu, povezanimi z obstoječim azbestom v stavbah in drugih konstrukcijah, kot so ladje, vlaki in stroji; države članice poziva tudi, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za postopno odstranjevanje azbesta, vključno z obveznim evidentiranjem azbesta v stavbah in zagotavljanjem njegovega varnega odstranjevanja;

37.   obžaluje, da Komisija kljub večkratnim in posebnim zahtevam Parlamenta še vedno ni pripravila spremembe Direktive 2000/54/ES, da bi obravnavala resna tveganja za zdravstvene delavce, ki izhajajo iz dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki; poziva Komisijo, da pospeši zaključitev ocene vpliva z razpisom (2007/S 139-171103) in poziva k sprejetju ustrezne spremembe precej pred koncem zakonodajnega obdobja sredi leta 2009 v skladu s svojo zgoraj navedeno resolucijo o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvnimi infekcijami zaradi nesreč z iglami; poziva Komisijo, naj izvaja ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za spremljanje, da se zmanjša nevarnost za prenos krvno prenosljivih bolezni, kot je hepatitis C;

38.   poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri pripravi in sprejemanju kodeksa ravnanja EU o preprečevanju okužb, povezanih z zdravstvenim varstvom;

39.   poziva Komisijo, naj izboljša zdravje in varnost v zdravstvenih ustanovah, tudi v oskrbnih domovih, z uvedbo ukrepov za spodbujanje rednih pregledov za zdravstveno osebje, da se omogoči zgodnje odkrivanje in zdravljenje in s tem zmanjša število okužb, do katerih lahko pride pri delu ali se pri delu lahko širijo, kot je na primer okužba s stafilokokom MRSA;

40.   pozdravlja zahtevo, naj države članice oblikujejo nacionalne strategije; poudarja, da bi morale te strategije pokrivati enako dolga obdobja in se začeti isto leto, da bi tako olajšali primerjavo nacionalnih strategij in njihovih rezultatov; postaviti bi morale jasne in merljive cilje ter se še posebej osredotočiti na mala in srednje velika podjetja ter ranljive skupine, kot so delavci migranti, mladi in starejši delavci, ženske, zaposleni za določen čas preko agencij ter invalidi;

41.   poudarja dejstvo, da je bistveno, da se z zagotavljanjem razumnih prilagoditev, posebne opreme, prilagojene potrebam posameznika, in zdravstvenih storitev za potrebe invalidov zagotovi, da je delovno mesto invalidom dostopno in varno, zlasti zaradi njihove invalidnosti, vključno s storitvami, katerih namen je zmanjšati število nadaljnjih invalidnosti ali jih preprečiti;

42.   poziva tako Komisijo kot države članice, naj v celoti in ne glede na pravni status uporabijo in uveljavijo okvirno direktivo ter veljavne zdravstvene in varnostne predpise za vse delavce ter spremenijo veljavno zakonodajo za nekatere tvegane poklice, če se je izkazala za neučinkovito, tudi tiste, ki so navadno prezrti, na primer delavce na kmetijah, zdravstvene delavce, poklicne voznike, delavce na domu in, kjer je ustrezno, v vojski; ter zagotovijo, da se v celoti uporablja in uveljavlja Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(14) ; poziva Komisijo in država članice tudi, naj preučijo vse dostopne možnosti, da se zdravstveni in varnostni predpisi EU kjer le mogoče razširijo na samozaposlene in na zaščitene možnosti za zaposlovanje, ki so na razpolago invalidom;

43.   poziva države članice, naj resno obravnavajo tveganje, ki je povezano z varnostjo in zdravjem pri delu ter je različno za ženske in moške, in omogočijo različno socialno in fizično infrastrukturo za preprečevanje tega tveganja;

44.   poudarja, da potreba po analiziranju tveganja, s katerim se srečujejo ženske in moški, ter sprejetju ustreznih ukrepov ne pomeni ponovne uvedbe zaščitne politike izključevanja ali razvoja različnih delovnih mest za ženske in moške;

45.   meni, da so delodajalčeve obveznosti glede varnosti sicer strogo omejene samo na tiste osebe, za katere jih pravno zavezuje pogodba o zaposlitvi, vendar bi bilo treba, da bi spodbudili vključevanje zdravstvene in varnostne politike v politiko družbene odgovornosti podjetij delodajalce spodbujati k preverjanju zdravstvene in varnostne politike podizvajalcev in verige podizvajalcev, kjer je to mogoče;

46.   pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o mišično-kostnih okvarah ter poziva Komisijo, naj oceni možnost predloga za direktivo glede na to, da se tovrstne okvare namreč vedno pogosteje pojavljajo, veljavna zakonodaja pa se zdi pomanjkljiva, saj ne obravnava vseh delovnih razmer oziroma ne pokriva vseh tveganj za mišično-kostne okvare, povezane s poklicem; poziva, da je treba znanstvena načela v celoti upoštevati;

47.   pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o reviziji Direktive o rakotvornih snoveh iz leta 2004 in meni, da bi jo bilo mogoče dopolniti tako, da bi zajela tudi snovi, strupene za razmnoževanje, predlagati revizijo zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za rakotvorne snovi s seznama v tej direktivi ter določiti nove mejne vrednosti za nekatere rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, strupene za razmnoževanje, ki še niso vključene v direktivo;

48.   opozarja, da tveganje za zdravje in varnost pri delu ni omejeno na ročno delo; poziva, naj se nameni večja pozornost vzrokom za razvoj duševnih bolezni, duševnemu zdravju, odvisnosti in psihološkim tveganjem na delovnem mestu, kot so stres, nadlegovanje in trpinčenje ter nasilje; poziva tudi, naj se bolj poudari pomen strategij delodajalcev za spodbujanje dobrega telesnega in duševnega zdravja;

49.   meni, da je potrebna večja usklajenost z novo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) v Helsinkih in da je treba pojasniti številna vprašanja, povezana z odnosom med Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)(15) in drugimi direktivami s področja zdravja na delovnem mestu;

50.   poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo sočasno izvajanje strategije Skupnosti in Uredbe REACH: strategija Skupnosti mora dopolnjevati Uredbo REACH na področju zaščite pred kemičnimi tveganji in izkoristiti možnost za povečanje preventivnih ukrepov proti kemičnim tveganjem na delovnem mestu v povezavi z izvajanjem Uredbe REACH;

51.   pozdravlja nedavno sklenitev okvirnega sporazuma med socialnimi partnerji o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu; vendar obžaluje, da ta sporazum ne omenjajo izrecno nasilja s strani tretjih oseb; zato poziva socialne partnerje, naj se o tem posvetujejo;

52.   opozarja na težke delovne razmere za veliko voznikov tovornjakov, ki vozijo po Evropi, ker primanjkuje počivališč: v členu 12 Uredbe (ES) št. 561/2006(16) o času vožnje in počitka je izrecno zapisan pomen zadostnega števila varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike na avtocestnem omrežju EU; zato poziva Komisijo, naj spremlja pilotski projekt za varovana parkirišča, ki ga je začel Parlament, pri tem pa upošteva ukrepe, predlagane v mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o varnih in varovanih počivališčih(17) ;

53.   poziva Komisijo, naj razišče izvedljivost in koristi zahteve, da se v vseh novih stavbah, v katerih bodo delovna mesta, namesti gasilne škropilne naprave, če je to varno za zdravje in varnost pri delu ter za vso družbo;

54.   poudarja pomembnost nenehnega dialoga med zainteresiranimi stranmi, vključno z oblastmi, delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavniki ter civilno družbo, kot ključnega orodja pri razvijanju visokih zdravstvenih in varnostnih standardov; dialog bi moral privesti do boljšega vedenja o dejanskih tveganjih za zdravje in varnost delavcev, pa tudi za posebne potrebe in zahteve nekaterih skupin delavcev na ravni podjetij ali sektorjev ter do izmenjave dobre prakse;

55.   poziva države članice, da na vseh ravneh zagotovijo ustrezno zastopanost žensk pri odločanju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;

56.   meni, da je družbena odgovornost podjetij učinkovito orodje, da se dosežejo večja konkurenčnost, boljša varnost in zdravje pri delu in boljše delovno okolje, ter v zvezi s tem spodbuja izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami na lokalni, nacionalni in evropski ravni in nadaljnjo prostovoljno uporabo družbene odgovornosti podjetij, vendar kot sestavni del poslovnih strategij za razvoj;

57.   meni, da je zastopanje zaposlenih zelo pomembno vprašanje vsakršne politike s področja zdravja in varnosti; meni, da se povezave med predstavniki za zdravje in varnost na delovnem mestu in večjo uspešnostjo ne sme zanemariti, zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovalni pristop ter čim več delavcem zagotovijo dostop to predstavnikov za zdravje in varnost na delovnem mestu;

58.   meni, da prekomeren delovni čas/prekratka obdobja počitka bistveno prispevajo k povečanemu številu poklicnih nesreč in bolezni, ter poziva k ustreznemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem;

59.   čestita OHSA in Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer za dosedanje delo in meni, da je treba strokovno znanje in pooblastila teh organov v celoti izkoristiti; meni, da ju je treba še naprej uporabljati kot sredstvo za dviganje zavesti, zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izmenjavo zgledov dobre prakse in preiskave, da se predvidijo tveganja, ki se pojavljajo na novo kot posledica družbenih sprememb ali v povezavi s tehnološkimi inovacijami;

60.   meni, da je bistvenega pomena prepoznavati in spremljati nova tveganja, ki se pojavljajo, na primer psihosocialna tveganja; zato čestita observatoriju za tveganja, ki ga je ustanovila OHSA, za njegovo delo in poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi ugotovitev observatorija in predloži potrebne predloge, ko bodo prepoznana nova tveganja;

61.   priporoča državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo težka ali nevarna dela spremljale tudi pravice socialnega varstva, ki jih bodo zadevni delavci lahko uživali v času svoje zaposlitve, pa tudi v pokoju;

62.   priporoča, da OHSA izvede posebne raziskave za posamezne težave in tveganja, s katerimi se srečujejo tako delavci za določen čas in zaposleni preko agencij, pa tudi delavci pogodbenih podizvajalcev, ter tako Komisiji in državam članicam olajša obravnavanje različnih tveganj in ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje, ki zadeva te skupine; obenem priznava, da je pri vrsti dela, ki ga opravljajo te skupine, na primer gradbeništvo, v nekaterih državah članicah možnost, da pride do nesreč že po naravi večja;

63.   meni, da je treba na svetovni ravni sodelovati z mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvene organizacija, Mednarodna organizacija dela, in zagotoviti, da se sprejmejo mednarodne konvencije in sporazumi o zdravju in varnosti pri delu ter da jih bodo vse strani izvajale; meni, da je to pomemben dejavnik za ohranjanje konkurenčnosti EU in da se podjetja iz EU ne bi selila v tretje države pri iskanju manj strogega okolja glede zdravja in varnosti; meni tudi, da je to vprašanje varovanja človekovih pravic in da bi ga zato morali obravnavati tudi pri pogajanjih s tretjimi državami;

64.   zato poziva države članice, naj spoštujejo mednarodne predpise o zdravju in varnosti, zlasti pa naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela C-187 in izvajajo priporočilo R-197;

65.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1.
(2) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
(3) UL L 262, 17.10.2000, str. 21.
(4) UL L 165, 27.6.2007, str. 21.
(5) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 290.
(6) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 400.
(7) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 754.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0206 .
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0501 .
(10) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0102 .
(11) UL L 238, 25.9.2003, str. 28.
(12) UL L 206, 29.7.1991, str. 19.
(13) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.
(14) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(15) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(16) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.
(17) UL C 175, 27.7.2007, str. 88.

Zadnja posodobitev: 15. september 2008Pravno obvestilo