Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (KOM(2008)0019 – C6-0046/2008 – 2008/0016(COD))

P6_TA(2008)0609 A6-0369/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0019),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 175(1) in 95 Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija poslala predlog Parlamentu (C6-0046/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0369/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   upošteva izjavo Komisije, ki je priložena k tej resoluciji;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/28/ES.)

PRILOGA

IZJAVI KOMISIJE

Izjava Komisije o členu 2(e):

Komisija meni, da lahko v tej direktivi izraz "industrijski in komunalni odpadki" vključuje odpadke, označene kot "komercialni odpadki".

Izjava Komisije o drugi alinei drugega pododstavka člena 23(8):

Komisija meni, da se bo navedba 20-odstotnega cilja v drugi alinei drugega pododstavka člena 23(8) razlagala enako kot v členu 3(1) Direktive.

Izjava Komisije o členu 23(8)(c), (9) in (10):

Komisija priznava, da so nekatere države članice že leta 2005 dosegle visok delež obnovljive energije na nacionalni ravni. Komisija bo pri pripravi poročil iz člena 23(8)(c), (9) in (10) kot del ocene najboljšega razmerja med stroški in koristmi upoštevala mejne stroške povečanja deleža obnovljivih virov energije, po potrebi pa bo v vse predloge, ki jih bo predložila v skladu z navedenim členom Direktive, vključila ustrezne rešitve tudi za te države članice.

Izjava Komisije o Prilogi VII:

Komisija si bo prizadevala za pospešitev priprave smernic iz Priloge VII k Direktivi do leta 2011 ter bo sodelovala z držami članicami pri razvoju podatkov in metodologij, potrebnih za oceno in spremljanje prispevka toplotnih črpalk k izpolnitvi ciljev Direktive.

V smernicah bodo določeni popravki vrednosti sezonskega faktorja učinkovitosti (SFU), ki se uporablja za oceno vključitve toplotnih črpalk, ki niso na električni pogon, da bo upoštevano dejstvo, da učinkovitost električnega omrežja ne vpliva na potrebe takšnih toplotnih črpalk po primarni energiji. Pri pripravljanju teh smernic bo Komisija ocenila tudi možnost, ali se zagotovi metodologija, v skladu s katero vrednost SFU, ki se uporablja za oceno vključitve katere koli toplotne črpalke, temelji na povprečnih podnebnih razmerah EU.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (KOM(2008)0016 – C6-0043/2008 – 2008/0013(COD))

P6_TA(2008)0610 A6-0406/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0016),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0043/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0406/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/29/ES.)

PRILOGA

Izjavi Komisije

Izjava Komisije k členu 10 – odstavek 3 o uporabi prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic

Med letoma 2013 in 2016 bodo države članice lahko tudi uporabljale prihodke, ustvarjene z dražbo pravic, za podporo gradnji visoko učinkovitih obratov, vključno z novimi obrati za pridobivanje energije, ki bodo pripravljeni na uvedbo tehnologij za zajem in shranjevanje ogljika. Pri novih napravah, ki presegajo stopnjo učinkovitosti obrata iz priloge 1 k Odločbi Komisije z dne 21. decembra 2006 (2007/74/EC)(1) , države članice lahko prispevajo do 15 % vseh stroškov investicije za novo napravo, ki bo pripravljena na uvedbo tehnologij za zajem in shranjevanje ogljika.

Izjava Komisije k členu 10a – odstavek 4a

o smernicah Skupnosti za državno pomoč za zaščito okolja in o sistemu EU za trgovanje z emisijami

Države članice lahko menijo, da je treba nekaterim obratom začasno nadomestiti stroške za CO2, prenesene na ceno elektrike, če bi zaradi teh stroškov pri teh podjetjih obstajala nevarnost selitve virov CO2. Ker ni mednarodnega sporazuma, se je Komisija po posvetovanju z državami članicami odločila spremeniti smernice Skupnosti glede državne pomoči za varstvo okolja do konca leta 2010, da bi določila podrobne predpise, v skladu s katerimi bi države članice lahko dodeljevale državno pomoč za takšno podporo. Predpisi bodo sledili načelom, predstavljenim v dokumentu, ki je bil predložen Evropskemu parlamentu in Svetu 19. novembra 2008 (Priloga 2 15713/1/08).

(1) Odločba Komisije z dne 21. decembra 2006 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6817).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (KOM(2008)0017 – C6-0041/2008 – 2008/0014(COD))

P6_TA(2008)0611 A6-0411/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0017),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0041/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0411/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Odločbe št. .../2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Odločbi št. 406/2009/ES.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018 – C6-0040/2008 – 2008/0015(COD))

P6_TA(2008)0612 A6-0414/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0018),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predlog predložila Parlamentu (C6-0040/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0414/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/31/ES.)

PRILOGA

IZJAVE KOMISIJE

Izjava Komisije o najnovejšem napredku pri uvajanju tehnologij CCS

Od leta 2010 bo Komisija redno poročala o zadnjem napredku pri uvajanju tehnologij CCS v okviru svojih dejavnosti v zvezi z delovanjem omrežja demonstracijskih projektov CCS. Ta poročila bodo vključevala informacije o napredku uvajanja demonstracijskih obratov CCS, napredku o razvoju tehnologij CCS, ocenah stroškov in razvoju infrastrukture prevoza in shranjevanja CO2.

Izjava Komisije o osnutkih odločb o dovoljenjih in osnutkih odločb o prenosu v skladu s členoma 10(1) in 18(2) Direktive

Komisija bo objavila vsa mnenja o osnutkih odločb o dovoljenjih v skladu s členom 10(1) Direktive in osnutkih odločb o prenosu v skladu s členom 18(2). Objavljena različica mnenj ne bo razkrivala informacij, katerih zaupnost je zajamčena v okviru izjem o dostopu javnosti do informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31. 5. 2001, str.43) in Uredbo (ES) št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25. 9. 2006, str. 13).

Izjava Komisije o tem, ali bi bilo treba v revidirani "direktivi Seveso" ogljikov dioksid imenovati za snov z ustreznimi pragovnimi vrednostmi

CO2 je navadna snov in trenutno ni opredeljena kot nevarna. Prevoz CO2 in skladiščni prostori trenutno niso vključeni v Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (direktiva Seveso). Na podlagi predhodne analize dostopnih informacij za prevoz CO2, ki jo je opravila Komisija, empirični in modelni dokaz glede cevovodnega transporta kažeta, da predstavljeno tveganje ni večje kot pri cevovodnem transportu naravnega plina. Enako naj bi veljalo za ladijski prevoz CO2 v primerjavi z ladijskim prevozom utekočinjenega naravnega plina ali utekočinjenega naftnega plina. Ugotovljeno je bilo tudi, da nevarnost nesreče, ki jo predstavlja skladiščni prostor CO2, bodisi zaradi zloma ob vbrizganju ali uhajanja po vbrizganju, ni velika. Vendar bo treba ob sprejemanju predlagane revizije direktive ob koncu leta 2009 in začetku leta 2010 podrobneje proučiti, ali se CO2 vključi kot določena snov v okvir "direktive Seveso". Če bi se z oceno ugotovilo, da obstaja znatna možnost za nevarnost nesreče, bo Komisija predlagala, da se CO2 kot določena snov z ustreznimi pragovnimi vrednostmi vključi v revidirano "direktivo Seveso". V tem primeru bo Komisija tudi predlagala spremembe Priloge III k Direktivi 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (direktiva o okoljski odgovornosti), da se zagotovi, da so vsi objekti Seveso za ravnanje s superkritičnim CO2 zajeti v direktivi o okoljski odgovornosti.

Izjava Komisije o uskladiščenju CO2 z mineralizacijo

Uskladiščenje CO2 z mineralizacijo (vezanje CO2 v obliki anorganskih karbonatov) je potencialna tehnologija za zmanjšanje učinkov na podnebje, ki bi jo načeloma lahko uporabljale iste kategorije industrijskih obratov, ki lahko uporabljajo geološko skladiščenje CO2. Vendar je trenutno še vedno v fazi razvoja. Poleg porabe energije (energy penalty)(1) pri zajemu CO2 se trenutno porablja veliko energije za sam proces mineralizacije karbonatov, za kar bo treba najti rešitev, preden se začne s trženjem. Kot pri geološkem skladiščenju bo treba tudi tu vzpostaviti nadzor za zagotovitev, da bo tehnologija varna za okolje. Z ozirom na temeljne razlike med tehnologijama se bo ta nadzor verjetno zelo razlikoval od nadzora nad geološkim skladiščenjem. Z vidika teh ugotovitev bo Komisija tesno spremljala tehnični napredek pri uskladiščenju CO2 z mineralizacijo, da bi razvila pravni okvir za okolju varno uskladiščenje CO2 z mineralizacijo in njegovo priznanje v okviru sistema trgovanja z emisijami, ko bo tehnologija dosegla ustrezno stopnjo razvoja. Glede na zanimanje držav članic za tehnologijo in hitrost tehnoloških sprememb se bo prva ocena verjetno opravila približno okrog leta 2014 ali prej, če bodo to omogočale okoliščine.

(1) "Poraba energije" je termin, ki označuje dejstvo, da obrat za zajem CO2 ali mineralizacijo uporablja nekaj te energije za navedena procesa in takopotrebuje več energije kot obrat z isto količino proizvodov brez zajema/mineralizacije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv za cestni promet ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (KOM(2007)0018 – C6-0061/2007 – 2007/0019(COD))

P6_TA(2008)0613 A6-0496/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0018),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 95 in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0061/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0496/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   upošteva izjavo Komisije, ki je priložena k tej resoluciji,

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2009/30/ES.)

PRILOGA

IZJAVA KOMISIJE

Komisija potrjuje, da 2 % zmanjšanje iz člena 7a(2)(b) in (c) ni zavezujoče in da bo pregled namenjen oceni nezavezujočega značaja.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (KOM(2007)0856 – C6-0022/2008 – 2007/0297(COD))

P6_TA(2008)0614 A6-0419/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0856),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0022/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0419/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 443/2009.)

PRILOGA

IZJAVA KOMISIJE

Komisija potrjuje, da namerava v letu 2009 predlagati pregled Direktive 1999/94/ES o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil. Tako bo zagotovljeno, da potrošniki prejmejo ustrezne informacije o emisijah CO2 iz novih osebnih vozil.

Komisija bo do leta 2010 pregledala direktivo 2007/46/ES, tako da bodo organi držav članic, pristojni za spremljanje in poročanje v skladu s to uredbo, lahko obveščeni o prisotnosti inovativnih tehnologij ("ekološke inovacije") v vozilu in njihovem vplivu na emisije CO2, značilne za to vozilo.

Komisija bo razmislila tudi o pripravi in izvajanju zahtev, da so avtomobili opremljeni s števci prihranka pri porabi goriva, kar je način za spodbujanje vožnje z varčnejšo porabo goriva. V tej zvezi bo Komisija razmislila o tem, da bi do leta 2010 spremenili okvirno homologacijsko zakonodajo in sprejeli potrebne tehnične standarde.

Komisija pa je zavezana tudi izpolnjevanju ciljev svoje pobude za boljšo pravno ureditev in potrebi, da pripravlja predloge, ki temeljijo na celoviti oceni učinkov in prednosti. Zaradi tega in v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti bo Komisija nadaljevala z ocenjevanjem potrebe po pripravi novih zakonodajnih predlogov, vendar si pridržuje pravico do odločanja o tem, če in kdaj bi jih bilo primerno predložiti.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa (10597/2/2008 – C6-0324/2008 – 2004/0209(COD))

P6_TA(2008)0615 A6-0440/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (10597/2/2008 – C6-0324/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0607),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2005)0246),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0440/2008),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/..../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 137 Pogodbe določa, da Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic z namenom izboljšanja delovnih pogojev za varovanje zdravja in varnosti delavcev. Direktive, sprejete na podlagi navedenega člena, ne smejo uvajati upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij.

(2)  Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5) določa minimalne zahteve za organizacijo delovnega časa, med drugim glede dnevnega in tedenskega počitka, odmorov, najdaljšega tedenskega delovnega časa, letnega dopusta in nekaterih vidikov nočnega dela, dela v izmenah in vzorcev dela.

(3)  Tretji odstavek člena 19 in drugi pododstavek člena 22(1) Direktive 2003/88/ES določata ponovno preučitev pred 23. novembrom 2003.

(4)  Več kot deset let po sprejetju Direktive Sveta 93/104/ES║(6), prvotne direktive o organizaciji delovnega časa, je treba v večji meri upoštevati nove okoliščine in zahteve tako delodajalcev kot delavcev in zagotoviti sredstva za doseganje ciljev na področju rasti in zaposlovanja, kakor jih je določil Evropski svet 22. in 23. marca 2005 v okviru Lizbonske strategije.

(5)  Usklajenost poklicnega in družinskega življenja je bistven element pri doseganju ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila v Lizbonski strategiji, zlasti povečanja stopnje zaposlenosti med ženskami. Cilj ni zgolj ustvariti ugodnejše delovno okolje, temveč tudi omogočiti boljše prilagajanje potrebam delavcev, zlasti tistih, ki imajo družinske obveznosti. Kar nekaj sprememb, ki jih vsebuje ta direktiva, naj bi omogočilo boljšo uskladitev med poklicnim in družinskim življenjem.

(6)  V ║ zvezi s tem bi morale države članice spodbujati socialne partnerje, naj na ustrezni ravni sklenejo sporazume za boljšo usklajenost poklicnega in družinskega življenja.

(7)  Ob upoštevanju izziva novih oblik organizacije delovnega časa je treba okrepiti varovanje varnosti in zdravja delavcev ter uvesti modele delovnega časa, ki zaposlenim nudijo možnosti vseživljenjskega učenja, na novo pa je treba najti tudi ravnovesje med usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja na eni strani ter bolj prožno organizacijo delovnega časa na drugi.

(8)  V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je pri obravnavanju značilnosti pojma "delovni čas'odločilni dejavnik zahteva po prisotnosti na kraju, ki ga določi delodajalec, in mu biti po potrebi na razpolago, da lahko takoj izvede storitve.

(9)  Ko se delavcem ne dodeli počitka, jim je treba v skladu z veljavno zakonodajo, pogodbami o zaposlitvi ali drugimi sporazumi med socialnimi partnerji po času dela dodeliti obvezni nadomestni počitek.

(10)  Ponovno je treba pregledati določbe o referenčnem obdobju za najdaljši tedenski delovni čas, in sicer s ciljem, da se ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za varovanje varnosti in zdravja delavcev prilagodijo potrebam delodajalcev in delavcev.

(11)  Kadar pogodba o zaposlitvi traja manj kot eno leto, referenčno obdobje ne bi smelo biti daljše od trajanja pogodbe o zaposlitvi.

(12)  Izkušnje, pridobljene pri uporabi člena 22(1) Direktive 2003/88/ES, kažejo, da če se država članica sama dokončno odloči, da ne bo uporabljala člena 6 navedene direktive, lahko to povzroči težave v zvezi z varovanjem varnosti in zdravja delavcev ter svobodnim odločanjem delavca. Zato bi bilo treba možnost odstopanja, ki jo omogoča ta določba, nehati uporabljati.

(13)  Pomembno je, da se v primeru, ko ima delavec več kot eno pogodbo o zaposlitvi, sprejmejo ukrepi za zagotovitev, da bo delovni čas delavca opredeljen kot vsota obdobij opravljenega dela po vsaki od pogodb.

(14)  V skladu s členom 138(2) Pogodbe se je Komisija posvetovala s socialnimi partnerji na ravni Skupnosti o možni usmeritvi ukrepov Skupnosti na tem področju.

(15)  Komisija je po teh posvetovanjih ocenila, da so ukrepi Skupnosti priporočljivi, in se je v skladu s členom 138(3) Pogodbe ponovno posvetovala s socialnimi partnerji o vsebini predvidenega predloga.

(16)  Ob koncu druge faze posvetovanj socialni partnerji na ravni Skupnosti niso obvestili Komisije, da želijo začeti postopek, ki bi lahko pripeljal do sklenitve sporazuma v skladu s členom 139 Pogodbe.

(17)  Ker cilja te direktive, in sicer posodobitve zakonodaje Skupnosti v zvezi z organizacijo delovnega časa, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj torej laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(18)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah(7). Namen Direktive je zlasti zagotoviti popolno spoštovanje pravice do zdravih in varnih delovnih pogojev iz člena 31 Listine in predvsem odstavka 2 navedenega člena, ki določa, da ima "Vsak delavec […] pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta".

(19)  Izvajanje te direktive bi moralo ohraniti splošno raven zaščite, priznano delavcem v zvezi z varnostjo in zdravjem║pri delu –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2003/88/ES se spremeni:

(  1) V členu 2 se vstavijo naslednje točke:"

1a. "čas dežurstva" pomeni vsako obdobje, ko mora biti delavec na razpolago na svojem delovnem mestu, da lahko na zahtevo delodajalca opravlja svoje naloge ali dolžnosti;

1b. "delovno mesto" pomeni mesto ali mesta, kjer delavec navadno opravlja svoje naloge ali dolžnosti║ in ki je opredeljeno v skladu s pogoji delovnega razmerja ali pogodbe o zaposlitvi, ki velja za delavca;

1c. "neaktivni del časa dežurstva" pomeni obdobje, med katerim delavec opravlja dežurstvo v smislu točke 1a, vendar njegov delodajalec ne zahteva, da dejansko opravlja svoje naloge ali dolžnosti;

(  2) Vstavita se naslednja člena:"

Člen 2a

Čas dežurstva

Celoten čas dežurstva, vključno z neaktivnim delom, se ▌obravnava kot delovni čas ▌.

Vendar se v skladu s kolektivnimi pogodbami, drugimi sporazumi med socialnimi partnerji, zakoni ali drugimi predpisi, ob upoštevanju splošnih načel varovanja zdravja in varnosti delavcev, lahko neaktivni del ▌ dežurstva izračuna na poseben način, da se uskladi z najdaljšim povprečnim tedenskim delovnim časom iz člena 6.

Neaktivni del časa dežurstva se ne upošteva pri izračunu dnevnega ali tedenskega počitka iz členov 3 in 5 ▌.

Člen 2b

Izračun delovnega časa

Kadar ima delavec več kot eno pogodbo o zaposlitvi, delovni čas delavca ustreza vsoti obdobij opravljenega dela po vsaki od pogodb.

Člen 2c

Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

Države članice spodbujajo socialne partnerje na primerni ravni, da brez poseganja v njihovo neodvisnost sklepajo sporazume s ciljem boljše uskladitve poklicnega in družinskega življenja.

(  3) Člen 17 se spremeni:

(  4) V členu 18 se v tretjem pododstavku besedilo "pod pogojem, da se delavcem dodeli enakovreden nadomestni počitek" nadomesti z besedilom "pod pogojem, da se zadevnim delavcem dodeli enakovreden nadomestni počitek po obdobju dela, v skladu z ustreznimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi sporazumi med socialnimi partnerji".

(  5) Člen 19 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 19

Omejitve odstopanj od referenčnih obdobij

Pri izbiri možnosti iz točke (b) prvega odstavka države članice zagotovijo, da delodajalci spoštujejo svoje obveznosti iz Oddelka II Direktive 89/391/EGS.

(  6) Člen 22 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 22

Druge določbe

1.  Čeprav je po splošnem načelu najdaljši tedenski delovni čas v Evropski uniji 48 ur in v praksi delavci v Evropski uniji le izjemoma delajo dlje║, se lahko države članice, ob spoštovanju potrebnih ukrepov za zagotovitev dejanskega varovanja zdravja in varnosti delavcev, odločijo, da člena 6 v prehodnem obdobju, ki se konča ...*, ne bodo uporabljale. Izvajanje te možnosti se izrecno določi v kolektivni pogodbi ali sporazumu med socialnimi partnerji na ustrezni ravni ali z nacionalno zakonodajo po posvetovanju s socialnimi partnerji na primerni ravni.

2.  V vsakem primeru pa države članice, ki želijo uporabiti to možnost, z ustreznimi ukrepi poskrbijo, da:

▌

(7)  Člen 24 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 24

Poročila

1.  Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki so že sprejeti ali jih sprejemajo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

2.  Države članice vsakih pet let poročajo Komisiji o praktičnem izvajanju določb te direktive, pri čemer navedejo stališča socialnih partnerjev.

Komisija o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu.

3.  Vsakih pet let od 23. novembra 1996 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive, pri čemer upošteva odstavka 1 in 2.

▌

Člen 2

Države članice določijo kazni za kršitev nacionalnih predpisov za izvajanje te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihove uporabe. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o teh ukrepih do …(8). Države članice v najkrajšem možnem času uradno obvestijo Komisijo o vsaki nadaljnji spremembi teh določb. Še zlasti pa zagotovijo, da imajo delavci in/ali njihovi predstavniki na voljo ustrezne postopke za uveljavitev obveznosti iz te direktive.

Člen 3

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do …*, ali pa zagotovijo, da socialni partnerji s sporazumom določijo potrebne predpise; pri tem morajo države članice storiti vse potrebno, da lahko kadar koli zagotovijo, da se cilji te direktive uresničujejo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice pošljejo Komisiji besedila določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 292. (2) UL C 267, 27.10.2005, str. 16. (3) UL C 231, 20.9.2005, str. 69. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2005 (UL C 92 E, 20.4.2006, str. 292), Skupno stališče Sveta z dne 15. septembra 2008 (UL C 254 E, 7.10.2008, str. 26) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008. (5) UL L 299, 18.11.2003, str. 9. (6) UL L 307, 13.12.1993, str. 18. ║ (7) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (8) * Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu (KOM(2008)0151 – C6-0149/2008 – 2008/0062(COD))

P6_TA(2008)0616 A6-0371/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0151),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1)(c) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0149/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0371/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 17. decembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1)(c) te Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov(3),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropska unija izvaja politiko povečanja varnosti v cestnem prometu z namenom zmanjšanja števila žrtev, poškodb in materialne škode. Dosledno izvrševanje sankcij za cestno prometne prekrške, za katere je znano, da zelo ogrožajo varnost na cesti, je pomemben instrument za doseganje tega cilja.

(2)  Zaradi pomanjkanja ustreznih mehanizmov pa sankcije v obliki denarne kazni za nekatere prometne prekrške, ki so bili storjeni v eni državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici, pogosto niso izvršene.

(3)  Zaradi povečanja varnosti v cestnem prometu po vsej Evropski uniji in zaradi zagotavljanja enake obravnave rezidenčnih in nerezidenčnih storilcev prekrškov bi bilo treba olajšati pregon tako, da ta ne bi bil odvisen od tega, v kateri državi članici je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti sistem čezmejne izmenjave informacij.

(4)  Takšen sistem bi bil pomemben zlasti pri prometnih prekrških, odkritih s samodejnimi napravami, pri katerih identitete storilca prekrška ni mogoče ugotoviti takoj, to sta npr. prekoračitev hitrosti ali vožnja skozi rdečo luč. Koristen bi bil tudi v primerih, ko je bilo vozilo zaustavljeno, da se omogoči obravnavanje prekrškov, pri katerih bi bilo treba preveriti podatke o registraciji. To velja zlasti za vožnjo pod vplivom alkohola.

(5)  Ta sistem bi moral zajemati vrste prometnih prekrškov, s katerimi se resno ogroža varnost v cestnem prometu, in tiste, ki so opredeljeni kot prometni prekrški v zakonodajah vseh državah članicah. V skladu s tem bi bilo ustrezno sprejeti določbe za prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnega pasu in vožnjo skozi rdečo luč. Komisija bo spremljala razvoj po Evropski uniji v zvezi z drugimi cestno prometnimi prekrški z resnimi posledicami za varnost v cestnem prometu. Po preložitvi poročila o izvajanju te direktive dve leti po začetku njene veljavnosti bi Komisija po potrebi morala predlagati spremembe direktive za povečanje področja njene uporabe, da bi vanjo vključili tudi druge prometne prekrške.

(6)  Za zagotovitev zadostne stopnje varnosti v cestnem prometu in sorazmernost denarnih kazni, ki se uporabljajo, bi morala Komisija z državami članicami razpravljati o uvedbi usklajenega sistema fiksnih denarnih kaznih za prometne prekrške ter bi morala države članice spodbujati k izmenjavi najboljših praks.

(7)  Zaradi zagotavljanja učinkovitosti sistema pregona bi ta moral zajemati obdobje od ugotovitve prekrška do pošiljanja obvestila o prekršku, izdelanega v skladu s standardnim obrazcem, imetniku potrdila o registraciji zadevnega vozila. Po sprejetju dokončne odločbe se lahko uporablja Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni(5). V primeru, ko se okvirni sklep ne more uporabljati, če na primer odločbe o sankcijah ne sodijo na področje kazenskega prava, se mora učinkovitost sankcij zagotoviti z drugimi ukrepi za njihovo izvrševanje. Za obvestila o prekrških bi bilo treba določiti minimalne standarde, vključno z obrazcem za odgovor in z uporabo bolj usklajenih metod pošiljanja, da bi čezmejni pregon postal zanesljivejši in učinkovitejši.

(8)  Čezmejna izmenjava informacij bi morala potekati hitro z elektronskimi sredstvi. V ta namen bi bilo zaželeno, da se vzpostavijo varna elektronska omrežja Skupnosti, ki bi omogočala varno izmenjavo informacij in zagotavljala zaupnost posredovanih podatkov.

(9)  Ker so podatki v zvezi z identifikacijo storilca prekrška osebni, bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(6). Storilcu prekrška bi se v obvestilu o prekršku moralo posredovati tudi informacije o njegovih pravicah glede dostopa do podatkov, njihovih popravkov in izbrisa ter o najdaljšem zakonitem roku njihove hrambe.

(10)  Podatki, zbrani v okviru te direktive, se ne glede na njihovo začasno hrambo v nobenem primeru ne uporabljajo v druge namene, kot so tisti, ki omogočajo obravnavanje prekrškov v cestnem prometu. Komisija in države članice morajo zato zagotoviti, da se pri obravnavanju osebnih podatkov in upravljanju omrežja izogne temu, da bi se zbrani podatki uporabljali v druge namene, kot je varnost v cestnem prometu.

(11)  Na področju nadzora cestnega prometa države članice uskladijo svoje metode, da so njihove prakse primerljive na ravni Evropske unije. Vsaka država članica torej oblikuje minimalne standarde za izvajanje nadzora.

(12)  Tehnično opremo za nadzor varnosti v cestnem prometu je prav tako treba uskladiti, da se zagotovi skladnost ukrepov nadzora med državami članicami. Takšno tehnično uskladitev predlaga Komisija pri reviziji, ki jo predvideva člen 14.

(13)  Komisija in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za obveščenost in ozaveščenost državljanov Evropske unije glede izvajanja direktive. Primerne informacije o posledicah neupoštevanja pravil na področju varnosti v cestnem prometu imajo lahko preventivni učinek.

(14)  Komisija bi se morala v prihodnje osredotočiti na poenostavitev čezmejnega pregona prometnih prekrškov v primerih resnih prometnih nesreč.

(15)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(7).

(16)  Komisiji bi bilo zlasti treba podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov v zvezi s prilagoditvijo Priloge. Ker je področje uporabe navedenih ukrepov splošno in so namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(17)  Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja predvidenih ukrepov, torej lažjega čezmejnega izvrševanja sankcij za nekatere cestno prometne prekrške, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego tega cilja –

STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem za lažje čezmejno izvrševanje sankcij za naslednje cestno prometne prekrške:

2.  Ta direktiva se uporablja samo, če je sankcija, predvidena za zadevni prekršek, denarna kazen ali če sankcija to kazen vključuje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

b)   "država prekrška" pomeni državo članico, v kateri je bil storjen prekršek;

c)   "država registracije" pomeni državo članico, v kateri je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek;

Člen 3

Smernice na področju varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji

1.  Za izvajanje politike varnosti v cestnem prometu, katere namen je visoka raven zaščite vseh uporabnikov cest v Evropski uniji, in ob upoštevanju velike raznolikosti razmer v Evropski uniji morajo države članice brez poseganja v strožje politike in zakonodaje sprejeti ukrepe za oblikovanje najosnovnejšega niza smernic za varnost v cestnem prometu na področju uporabe te direktive. Za uresničitev tega cilja Komisija sprejme smernice na ravni Evropske unije v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2). Smernice so v skladu z osnovnimi načeli, opredeljenimi v tem členu.

2.  V zvezi s hitrostjo se spodbuja uporaba avtomatske opreme za nadzor na avtocestah, stranskih cestah in mestnih ulicah, zlasti na odsekih cestnega omrežja, kjer so nesreče, povezane s prekoračitvijo hitrosti, pogostejše.

Namen priporočil, sprejetih v okviru smernic, je, da države članice, v katerih je število smrtnih žrtev nesreč nad povprečjem Evropske unije, padec tega števila od leta 2001 pa pod povprečjem, povečajo število kontrol hitrosti z avtomatsko opremo za 30 %. V vsaki državi članici je treba zagotoviti ustrezno geografsko pokritost.

3.  V zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola države članice v prvi vrsti izvajajo naključne kontrole na mestih, kjer se predpisi kršijo pogosteje in je povečano tveganje za nesreče, in v času, ko prihaja do tega.

Države članice zagotovijo, da se letno opravi nadzor nad vsaj 30 % voznikov.

4.  V zvezi z uporabo varnostnih pasov se v državah članicah, v katerih varnostni pas uporablja manj kot 70 % uporabnikov cest, intenzivni nadzor izvaja vsaj šest tednov na leto, in to še zlasti na mestih, kjer pogosto prihaja do kršitev, in v času, ko se to dogaja.

5.  V zvezi z vožnjo skozi rdečo luč se avtomatska oprema za nadzor uporablja predvsem v križiščih, kjer se prepisi pogosto kršijo in kjer pogosteje prihaja do nesreč, povezanih z vožnjo skozi rdečo luč.

6.  V smernicah se priporoča, da države članice izmenjajo dobre prakse. Še zlasti se države članice z najbolj razvito avtomatsko opremo za nadzor pozove, da nudijo tehnično pomoč državam članicam, ki so za to zaprosile.

POGLAVJE II

DOLOČBE ZA LAŽJI ČEZMEJNI PREGON

Člen 4

Postopek za izmenjavo informacij med državami članicami

1.  Kadar je bil prekršek storjen v državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici, organ, ki je pristojen za pregon v državi prekrška, pa prekrška ne kaznuje in primera ne zaključi takoj, pošlje pristojni organ navedene države registrsko številko vozila in podatke o kraju in datumu storjenega prekrška pristojnim organom druge države članice ali državi registracije, če je to mogoče ugotoviti. Tako ravna v enakih razmerah in pod istimi pogoji, pod katerimi bi preganjalo tudi prekršek, ki bi bil storjen z vozilom, registriranim na njegovem ozemlju.

2.  Pristojni organi države registracije takoj sporočijo pristojnim organom države prekrška naslednje informacije:

3.  Izmenjava informacij glede obdelave osebnih podatkov in njihovega prostega pretoka bo potekala v skladu z Direktivo 95/46/ES. Informacij, ki jih je poslala država prekrška, pristojni organi drugih držav članic ne shranijo. Te informacije se pošiljajo le za namen te direktive, vse podatke pa je treba po zaključku postopka dokazljivo izbrisati.

Člen 5

Uporaba elektronskega omrežja

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da izmenjava informacij, kakor je opisana v členu 4, poteka z elektronskimi sredstvi. V ta namen države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se elektronsko omrežje Skupnosti na podlagi skupnih pravil vzpostavi najpozneje v 12 mesecih po datumu iz člena 15(1).

2.  Skupna pravila glede izvajanja odstavka 1 sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2) do datuma, navedenega v členu 15(1).

Člen 6

Obvestilo o prekršku

1.  Po prejemu informacij iz člena 4(2) pošljejo organi države prekrška, pristojni za pregon prekrškov, ki jih zajema ta direktiva, obvestilo o prekršku imetniku. Obvestilo je izdelano v skladu z obrazcem iz Priloge.

2.  Obvestilo o prekršku vsebuje vsaj zadevo obvestila, ime organa, odgovornega za izvajanje denarnih kazni, ime pristojnega organa, odgovornega za izvajanje te direktive, in opis bistvenih podrobnosti zadevnega prekrška. Obvestilo navaja znesek denarne kazni, najbolj enostaven način plačila, rok plačila, podatke o možnostih za izpodbijanje razlogov za izdajo obvestila o prekršku in za pritožbo zoper odločbo o plačilu denarne kazni, ter postopek, po katerem se je treba ravnati v primeru ugovora ali pritožbe.

3.  Vse denarne kazni, ki bodo izrečene v skladu s to direktivo, bodo nediskriminatorne z vidika nacionalnosti in izrečene v skladu z zakonodajo države prekrška.

4.  Obvestilo o prekršku imetnika pouči, da mora v določenem roku izpolniti obrazec za odgovor, če ne namerava plačati denarne kazni. Prav tako ga obvesti, da se zavrnitev plačila sporoči pristojnemu organu države registracije za izvršbo odločbe.

5.  Z obvestilom o prekršku se imetnika obvesti, da se bodo njegovi osebni podatki obravnavali v skladu z Direktivo 95/46/ES, ter se ga seznani o njegovih pravicah v zvezi z dostopom, popravki in črtanjem, kot določa člen 11 te direktive.

6.  Če imetnik potrdila o registraciji ni vozil vozila v trenutku, ko je bil storjen prekršek, mora v skladu z zakonom države registracije posredovati informacije o identiteti voznika. Ta določba ne velja, ko med dvema ali več državami obstaja dogovor, katerega namen je obravnavanje težav, ki izhajajo iz izvajanja tega člena.

7.  Obvestilo o prekršku se imetniku pošlje v uradnem jeziku ali jezikih države registracije, kot je določen v tej državi.

8.  Komisija lahko zaradi upoštevanja tehničnega razvoja spremeni obrazec obvestila o prekršku. Ukrepi za spremembo nebistvenih tehničnih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

9.  Za prekršek, ki je bil storjen pred začetkom veljavnosti te direktive, se za namene te direktive ne izreče nobena denarna kazen.

Člen 7

Obravnavanje cestnoprometnih prekrškov

1.  V primeru, ko denarne kazni niso bile plačane in so bili postopki, po katerih se je treba ravnati v primeru ugovora ali pritožbe, že uporabljeni, se za obravnavanje denarnih kazni iz člena 1 Okvirnega sklepa 2005/214/PNZ uporabi navedeni okvirni sklep.

2.  V primerih neplačila iz odstavka 1, vendar ob upoštevanju denarnih kazni, ki ne sodijo na področje uporabe navedenega okvirnega sklepa, pristojni organ države prekrška končno odločbo posreduje pristojnemu organu države registracije, ki izvrši denarne kazni.

Člen 8

Priznavanje in izvrševanje denarnih kazni

1.  Pristojni organ države registracije brez nadaljnjih formalnosti prizna končno upravno odločbo o denarni kazni, ki mu je bila posredovana v skladu s členom 7(2), in nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za njeno izvršbo, razen če sklene, da bo uveljavljal enega izmed naslednjih razlogov za zavrnitev njenega priznanja ali izvršbe:

2.  Izvrševanje odločbe o denarne kazni, za katerega je pristojen organ države registracije, zakon države registracije ureja na enak način kot denarno kazen v tej državi.

3.  Pristojni organ države prekrška nemudoma obvesti pristojni organ države registracije o vseh odločitvah ali ukrepih, zaradi katerih odločba ni več izvršljiva. Pristojni organ države registracije ustavi izvršbo odločbe takoj, ko ga pristojni organ države prekrška obvesti o taki odločitvi ali ukrepu.

Člen 9

Obveščanje s strani države registracije

Člen 10

Osrednji organi

1.  Vse države članice imenujejo osrednji organ, ki pomaga pri uresničevanju te direktive.

2.  Vse države članice v šestih mesecih po začetku veljavnosti te direktive sporočijo Komisiji nazive in naslove osrednjih organov, imenovanih v skladu s tem členom.

3.  Komisija pošlje informacije, opisane v odstavku 2, drugim državam članicam.

Člen 11

Pravica do dostopa, popravka in črtanja

1.  Brez poseganja v pravico posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, ki jih imajo na podlagi nacionalne zakonodaje v skladu s členom 12(a) Direktive 95/46/ES, imajo vse osebe pravico, da so obveščene o osebnih podatkih, zabeleženih v državi registracije, ki so bili sporočeni državi članici, ki jih je zahtevala.

2.  Brez poseganja v spoštovanje zahtev postopkov za pritožbo in popravek, ki veljajo v zadevni državi članici, imajo vse zadevne osebe pravico, da takoj dosežejo popravek netočnih osebnih podatkov ali črtanje podatkov, zabeleženih nezakonito.

3.  Posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, lahko pravice iz odstavka 2 uresničujejo pri osrednjem organu države registracije.

Člen 12

Obveščanje voznikov v Evropski uniji

1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da uporabnikom cest zagotovijo zadostne informacije o ukrepih izvajanja te direktive. Informacije se lahko posreduje prek organizacij, kot so organi za varstvo v cestnem prometu, nevladne organizacije, dejavne na področju cestne varnosti, ali avtomobilski klubi.

Države članice zagotovijo, da so predpisi o omejitvah hitrosti ponazorjeni na prometnih znakih, postavljenih na vseh avtocestah, ki vodijo čez mejo.

2.  Komisija na svojih spletnih straneh objavi povzetek predpisov, ki so v državah članicah v veljavi na področju, ki ga zajema ta direktiva.

POGLAVJE III

POSTOPEK ODBORA

Člen 13

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za pregon na področju varnosti v cestnem prometu.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 14

Revizija in poročilo

1.  Komisija ...(9) predloži Parlamentu in Svetu poročilo o tem, kako države članice izvajajo direktivo in kakšen je njen uspeh pri zniževanju števila smrtnih žrtev na cestah po EU.

2.  Komisija na podlagi poročila preuči možnosti razširitve področja uporabe direktive na druge prometne prekrške.

3.  Komisija v poročilu navede tudi predloge za uskladitev opreme za nadzor na podlagi meril Skupnosti in uskladitev nadzornih postopkov na področju varnosti v cestnem prometu.

4.  Nadalje Komisija v poročilu oceni, v kolikšni meri so države članice prostovoljno sledile smernicam na ravni Evropske unije iz člena 3, in preuči, ali naj ta priporočila iz navedenih smernic postanejo obvezna. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo direktive.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje dvanajst mesecev po začetku njene veljavnosti. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

OBRAZEC obvestila o prekršku

iz člena 6

[NASLOVNA STRAN]

[Ime, naslov in telefonska številka pošiljatelja] [Ime in naslov naslovnika]

obvestilo

o prometnem prekršku, storjenem v .......... [ime države članice, v kateri je bil storjen prekršek]

[zgornje besedilo na naslovni strani je v vseh uradnih jezikih EU]

Stran 2

Dne [datum ...... ] je .................[naziv pristojnega organa] ugotovil prometni prekršek, ki je bil storjen z vozilom z registrsko številko .............., znamke .........., modela .............

Registrirani ste kot imetnik potrdila o registraciji navedenega vozila.

Bistvene podrobnosti prekrška so opisane na strani 3.

Denarna kazen za ta prekršek znaša ......... EUR / nacionalna valuta.

Rok za plačilo je .......................

Če ne plačate te denarne kazni, morate izpolniti priloženi obrazec za odgovor (stran 4) in ga poslati na navedeni naslov. Ta obrazec za odgovor lahko pošlje [pristojni organ države prekrška] [pristojnemu organu države registracije] za izvršbo odločbe o sankciji.

OBVESTILO

Primer bo obravnaval pristojni organ države prekrška.

Če postopek ne bo sprožen, boste o tem obveščeni v 60 dneh po prejemu obrazca za odgovor.

Če bo postopek sprožen, bo potekal na sledeč način:

[Izpolni država prekrška: kakšen bo potek postopka, vključno s podrobnostmi o možnostih in postopku pritožbe zoper odločitev o pregonu tega primera. Podrobnosti v vsakem primeru vključujejo naslednje: naziv in naslov organa, pristojnega za pregon primera; rok za plačilo; naziv in naslov pristojnega pritožbenega organa; rok za pritožbo.]

___________________________________________________________________________

Stran 3

Bistvene podrobnosti o prekršku

(a)  Podatki o vozilu, s katerim je bil storjen prekršek:

Registrska številka:

Država registracije:

Znamka in model:

(b)  Podatki o prekršku:

Kraj, datum in čas, ko je bil storjen:

Vrsta in pravna klasifikacija prekrška:

prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu ali zadrževalnega sistema za otroke, vožnja skozi rdečo luč(10).

Podrobni opis prekrška:

Sklic na ustrezni predpis:

Opis dokaza o prekršku ali sklic nanj:

c)   Podatki o napravi, s katero je bil ugotovljen prekršek(11):

Vrsta naprave za ugotavljanje prekoračitve dovoljene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, vožnje skozi rdečo luč ali neuporabe varnostnega pasu1:

Podatki o napravi:

Identifikacijska številka naprave:

Rok za naslednjo overitev:

(d)  Rezultat uporabe naprave:

[primer za prekoračitev hitrosti; ustrezno navesti druge prekrške:]

Največja dovoljena hitrost:

Izmerjena hitrost:

Izmerjena hitrost, zmanjšana za varnostno razliko:

Stran 4

Obrazec za odgovor

(izpolnite z velikimi tiskanimi črkami in ustrezno označite)

A.  Podatki o vozniku:

Ste vi vozili vozilo v času storitve prekrška?

(da/ne)

Če da, prosimo izpolnite naslednje:

Ali lahko navedete identiteto voznika, če niste vi vozili vozila v času storitve prekrška?

(da/ne)

Če da, prosimo izpolnite naslednje podatke o vozniku:

B.  Vprašanja:

(1)  Ali je vozilo znamke … z registrsko številko … registrirano na vaše ime?

da/ne

Če ni, navedite imetnika potrdila o registraciji:

(priimek, ime, naslov)

(2)  Ali se strinjate, da ste storili prometni prekršek?

da/ne

(3)  Če se ne strinjate in če nočete navesti identitete voznika, navedite razloge zakaj:

Izpolnjeni obrazec v 60 dneh po datumu tega obvestila pošljite na naslednji organ:

na naslednji naslov:

▌

(1) UL C ... (2) UL C ... (3) UL C 310, 5.12.2008, str. 9. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2008. (5) UL L 76, 22.3.2005, str. 16. (6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║ (8) Direktiva Sveta 91/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o približevanju zakonodaje držav članic o obvezni uporabi varnostnih pasov v vozilih z manj kakor 3,5 tone (UL L 373, 31.12.1991, str. 26) ║. (9) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (10) Neustrezno črtati. (11) Se ne izpolni, če ni bila uporabljena nobena naprava.