Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija (C7-0127/2009 – 2009/2002(BUD)), in pisnem predlogu spremembe št. 1/2010 (SEK(2009)1133) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010

P7_TA(2009)0051 A7-0038/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 177 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Finančna uredba)(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010(4),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, ki ga je Komisija predložila dne 29. aprila 2009 (KOM(2009)0300),

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, ki ga je Svet pripravil dne 10. julija 2009 (C7-0127/2009),

–   ob upoštevanju pisnega predloga spremembe št. 1/2010 (SEK(2009)1133) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010,

–   ob upoštevanju člena 75 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0038/2009),

Ključna vprašanja

1.   opozarja, da je v resoluciji z dne 10. marca 2009 predstavil svoje politične prednostne naloge in ocene proračunskega okvira za leto 2010, kjer je bil Parlament zelo kritičen do majhnih razpoložljivih razlik v večini razdelkov večletnega finančnega okvira;

2.   obžaluje dejstvo, da je v svojem predlogu proračuna Svet dodatno zmanjšal sredstva predhodnega predloga proračuna (PPP) Komisije: sredstva za prevzem obveznosti v predlogu proračuna znašajo 137 944 milijonov EUR, kar je za 613 milijonov EUR manj v primerjavi s PPP, sredstva za plačila v višini 120 521 milijonov EUR pa so se v primerjavi s PPP zmanjšala za 1 795 milijonov EUR; poudarja, da se je zaradi tega dodatno povečalo nesorazmerje med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila, kar je v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

3.   opozarja, da mora biti ključni cilj proračuna za leto 2010 namenjanje posebne pozornosti sedanji gospodarski krizi; zato je sklenil, da se bo Parlament v tem okviru osredotočil na evropske državljane in dokazal, da Evropska unija ni vzrok težav, ampak je lahko pot do rešitve; zato je ustrezno spremenil predlog proračuna Sveta in uporabil proračun EU kot orodje, ki lahko pomaga pri reševanju sedanje krize s povečanjem gospodarske rasti, konkurenčnosti, kohezije in zaščite delovnih mest;

4.   po preučitvi predloga proračuna poudarja, da sredstva v razdelku 1a ne omogočajo ustreznega financiranja potreb EU na področju konkurenčnosti za rast in zaposlovanje, za katerega primanjkuje sredstev, zlasti za reševanje sedanje gospodarske krize in omejevanje njenih možnih posledic; meni, da je treba ta razdelek podrobno preučiti in po potrebi revidirati, da se zagotovi uresničevanje opredeljenih ciljev v prihodnjih letih;

5.   opozarja na dogovor o skupni izjavi, priloženi tej resoluciji, med Evropskim parlamentom in Svetom na usklajevanju med prvo obravnavo proračuna za leto 2010 z dne 10. julija 2009; to izjavo je Parlament upošteval pri pripravi dopolnil k predlogu proračuna;

Evropski načrt za oživitev gospodarstva

6.   poudarja, da je financiranje drugega dela evropskega načrta za oživitev gospodarstva prednostna naloga Parlamenta; za njegovo financiranje namerava uporabiti instrumente, predvidene v Medinstitucionalnem sporazumu; v zvezi s tem opozarja, da Evropski svet v svojem predlogu proračuna ni uspel predstaviti lastnih načrtov; opozarja, da sporazum o financiranju ne bi smel ogroziti obsega finančnih sredstev za programe, določene s postopkom soodločanja, in letnega proračunskega postopka, kot je opredeljeno v izjavi proračunskega organa o financiranju evropskega načrta za oživitev gospodarstva z dne 2. aprila 2009; opozarja tudi na svoje stališče o načelih in previdnosti, ki jih je treba upoštevati pri uporabi razpoložljivih razlik posameznega razdelka;

Podrazdelek 1a

7.   izraža veliko začudenje nad dejstvom, da je Svet še dodatno zmanjšal sredstva v vrsticah za podporo lizbonske strategije, ki temelji na sklepu Evropskega sveta; poudarja, da so to nasprotni ukrepi od tistih, ki bi jih morali sprejeti za reševanje sedanje gospodarske krize;

8.   bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi zagotovil zadostno financiranje dejavnosti in politik v podrazdelku 1a, ki pospešujejo trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest ter evropskim državljanom lahko prinesejo koristi, kot so zagotavljanje varnejše oskrbe z energijo, povečanje podpore za raziskave in inovativnost, zlasti v zvezi z rešitvami na področju čiste energije, spodbujanje malih in srednjih podjetij ter spodbujanje vseživljenjskega učenja; zagovarja izboljšanje in nadaljnji razvoj programa Erasmus za pospešeno spodbujanje ustvarjanja prvih delovnih mest za mlade; opozarja na pomembnost izboljšanja izvrševanja okvirnih programov in poziva Komisijo, da upošteva stališče Parlamenta, sprejeto v postopku podelitve razrešnice Komisiji za leto 2007(5), zlasti odstavke 113 do 123 o težavah pri izvrševanju;

9.   opozarja na revidirana pravila v Uredbi (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 546/2009 z dne 18. junija 2009, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(6) v podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, da se jim pomaga pri njihovem ponovnem vključevanju v trg dela; opozarja, da mora omenjena revizija, namenjena širši uporabi sklada, upoštevati posledice trenutne gospodarske krize; poudarja, da je treba pri vmesnem pregledu temeljito oceniti delovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

Podrazdelek 1b

10.   obžaluje zmanjšanje sredstev, ki ga je Svet predlagal v PPP v času, ko bi morali sredstva strukturnih in kohezijskih skladov uporabiti za spodbujanje rasti in oživitve gospodarstva; predlaga sistematično povečanje sredstev za plačila v glavnih proračunskih vrsticah (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad), da se poveča obseg izvajanja strukturne politike v državah članicah v korist vseh evropskih državljanov;

11.   poudarja, da je sedanje slabo izvajanje strukturne in kohezijske politike pogojeno z zelo omejeno prilagodljivostjo v sistemu zapletenih pravil in zahtev, ki so ga uveljavile Komisija in države članice;

12.   vztraja, da države članice uporabijo vsa obstoječa sredstva za pospešitev ali celo revizijo svojih operativnih programov, da bi se učinkoviteje spoprijele s posledicami sedanje gospodarske in finančne krize; poziva Komisijo, da te spremembe prenese v čim krajšem možnem obdobju in prepreči zamudo pri njihovem izvrševanju;

13.   poziva Svet, da doseže sporazum glede predloga Komisije iz julija 2009 o spremembi splošnih določb za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in kohezijski sklad v zvezi s poenostavitvijo določb, povezanih s finančnim upravljanjem;

14.   poudarja, da se iz tega podrazdelka financirajo številne pomembne politike in dejavnosti v zvezi s preprečevanjem podnebnih sprememb ter spodbujanjem rasti in zaposlovanja ter da je treba narediti več za osredotočenje naporov v primerno reševanje teh prednostnih nalog;

15.   znova poudarja pomen, ki ga pripisuje solidarnostnemu načelu v Evropski uniji; namerava narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi zagotovil primernejša finančna sredstva za kohezijsko politiko, da se bo mogoče soočiti s trenutnimi in prihodnjimi izzivi; meni, da je toliko bolj potrebno oceniti uporabo pravila n+2 in n+3, da se zagotovi celovito izvrševanje strukturnih skladov in kohezijskega sklada;

Razdelek 2

16.   izraža mnenje, da proračun EU v sedanji obliki ne omogoča stvarnega in učinkovitega obravnavanja ciljev, ki jih je EU določila na področju podnebnih sprememb; meni, da evropski državljani potrebujejo konkretno evropsko pobudo za boj proti podnebnim spremembam, soočenje z njenimi posledicami ter financiranje potrebnih politik;

17.   opozarja, da bo v luči konference v Kobenhavnu decembra 2009 preprečevanje podnebnih sprememb ostalo ena od prednostnih nalog proračuna za leto 2010; vseeno ocenjuje, da se ta prednostna naloga v okviru predloga proračuna ne upošteva dovolj, zato namerava tej ključni politiki dati večji poudarek; opominja Komisijo, naj po konferenci o podnebnih spremembah pravočasno predloži razumen predlog financiranja;

18.   poudarja prednostno nalogo za pomoč proizvajalcem mleka, ki jo je pripravil pristojni odbor; je sprejel odločitev, da bo dal jasen signal Komisiji in Svetu, zato predlaga znesek v višini 300 milijonov EUR za ustanovitev sklada za mlečne izdelke; poziva Komisijo, naj sprejme to zahtevo v okviru predstavitve svojega pisnega predloga spremembe št. 2;

19.   je sprejel odločitev o financiranju ukrepov za širokopasovni dostop do interneta na podeželskih območjih v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva, in sicer iz razpoložljive razlike razdelka 2, kar je v skladu z ustrezno izjavo o financiranju, ki jo je 2. aprila 2009 sprejel proračunski organ;

20.   poudarja potrebo po povečanju financiranja programov, ki bi lahko spodbudili potrošnjo kmetijskih proizvodov (npr. programi mleka in sadja za šole);

Podrazdelek 3a

21.   se zaveda želje evropskih državljanov po varni Evropi in pozdravlja povečanje sredstev za ta podrazdelek v primerjavi s proračunom za leto 2009; priznava, da se vse države Unije soočajo s številnimi izzivi pri politikah, ki so vključene v ta podrazdelek; poziva države članice, da izkoristijo povečanje glede na leto 2009 v tem podrazdelku in se skupaj spoprimejo s temi izzivi;

22.   poudarja, da je treba v proračunu EU predvideti dodatna sredstva za upravljanje zakonitega priseljevanja in vključevanja državljanov tretjih držav, hkrati pa je treba obravnavati vprašanje nezakonitega priseljevanja ob polnem spoštovanju človekovih pravic in izboljšati varovanje meja, kar vključuje tudi krepitev Evropskega sklada za vračanje in Evropskega sklada za begunce, da se izboljša solidarnost med državami članicami;

Podrazdelek 3b

23.   opozarja, da podrazdelek 3b zajema bistvene politike, ki imajo neposreden vpliv na vsakdanje življenje evropskih državljanov; izraža nestrinjanje z dejstvom, da je Svet predlagal zmanjšanje sredstev za ta podrazdelek, in podpira pristop specializiranih odborov, ki omogoča zagotovila o upravičenem povečanju proračunskih sredstev;

24.   opozarja, da je nizka volilna udeležba na evropskih volitvah znova pokazala, da je treba v okviru proračuna za leto 2010 izboljšati politiko obveščanja in komuniciranja; priznava, da je to skupen izziv Komisije, držav članic in Parlamenta kot nujen del demokratičnega procesa; zato je vložil predloge sprememb za vpis dela proračunskih sredstev v rezervo, namenjenih področju politik obveščanja in komuniciranja; poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi svoje načrte o tem, kako namerava izvajati rezultate zaključkov medinstitucionalne skupine za informiranje;

Razdelek 4

25.   podpira pisni predlog spremembe št. 1 k PPP za leto 2010, ki ga je Komisija sprejela 2. septembra 2009 in ki zagotavlja povečanje sredstev za dve proračunski vrstici: vrstica za Palestino in vrstica za podnebne spremembe v državah v razvoju, to sta dve prednostni nalogi, ki jih je predlagal Parlament;

26.   se je odločil povečati sredstva proračunske vrstice za podnebne spremembe v državah v razvoju in počakati na rezultate konference o podnebnih spremembah v Kobenhavnu; vendar poudarja, da je treba vzpostaviti nov finančni instrument, ki bi državam v razvoju pomagal pri obravnavanju učinkov podnebnih sprememb, da se instrumentu za razvojno sodelovanje v prihodnje omogoči izpolnjevanje začetno postavljenih nalog;

27.   ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi izjemno majhnega manevrskega prostora, kar je posledica dolgotrajnega nezadostnega financiranja razdelka, ki je nenehno pod pritiskom zaradi kriznih razmer v tretjih državah;

28.   poziva Komisijo, naj za obdobje 2010–2013 pripravi načrt za ponovno vzpostavitev finančnih sredstev, ki so bili prerazporejeni od instrumenta za stabilnost k instrumentu za hrano, da se Evropski uniji dajo na razpolago vsa finančna sredstva proračunskega razdelka 4, kar ji bo omogočilo, da izpolni svojo vlogo na mednarodni ravni v skladu s pričakovanji državljanov Evrope; poziva Komisijo, naj predstavi načrt za mobilizacijo finančnih virov za vse instrumente ali mehanizme nujne pomoči na področju zunanje politike, ki so vzpostavljeni izven okvira instrumenta za stabilnost, na način, ki onemogoča črpanje sredstev, namenjenih instrumentu za stabilnost;

29.   poziva Evropski svet, naj se ne zavezuje k dolgoročnim političnim zavezam, ki zahtevajo obsežnejšo finančno podporo EU, ne da bi hkrati predvidel tudi ustrezna proračunska sredstva, saj je to v očitnem nasprotju z višino zneskov letnih zgornjih meja tekočega večletnega finančnega okvira;

30.   meni, da je varna oskrba z energijo pomembno vprašanje za Evropsko unijo; zato pozdravlja dejstvo, da so vse udeležene države podpisale projekt Nabucco, in pričakuje njihovo usklajeno delovanje pri obravnavanju drugih projektov, ki bi lahko ogrozili projekt Nabucco;

31.   še vedno računa na podporo mirovnega procesa v Palestini in obnovitvenih potreb v Gazi; poziva Komisijo, naj sporoči, kakšne ukrepe je sprejela za zmanjšanje tveganja, da bi projekte in programe, ki se financirajo v okviru te proračunske vrstice, uporabile teroristične organizacije ali jih izkoristile za teroristična dejanja, ali za zmanjšanje neučinkovitosti birokracije ter naj pojasni, ali je del pomoči namenjen obnovi prostorov ali infrastrukture, ki so bili predhodno financirani s strani EU ali držav članic ter so bili poškodovani zaradi vojaškega posega;

32.   poudarja, da je treba dodeliti zadostna finančna sredstva strategiji EU za regijo Baltskega morja za financiranje ukrepov, ki se ne morejo financirati iz drugih proračunskih vrstic (usklajevanje, obveščanje in pilotni projekti v katerem koli od štirih stebrov akcijskega načrta);

Razdelek 5

33.   se je odločil, da bo sprejel predlog Sveta o zmanjšanju sredstev za nekatere proračunske vrstice za upravne odhodke na podlagi selektivnega pristopa, da se doseže ravnovesje med splošnimi prednostnimi nalogami proračuna (vključno z novimi) in potrebo po izvrševanju obstoječih politik;

34.   vseeno je ponovno vzpostavil višino sredstev za odhodke za zaposlene; poudarja, da se je v zadnjih letih precej povečal skupni znesek vseh vrst upravnih odhodkov, ki se financirajo zunaj razdelka 5; zahteva, da v prihodnje Komisija celovito utemelji predloge za prerazporeditev sredstev od upravnih odhodkov k operativnim razdelkom; priznava, da se operativni programi ne morejo izvajati brez ustrezne upravne podpore; vendar izraža resno zaskrbljenost zaradi dejstva, da se v sedanjem večletnem finančnem okviru del skupnih finančnih sredstev za večletne programe v drugih razdelkih (razen razdelka 5) uporablja za upravne odhodke;

35.   izraža zaskrbljenost zaradi sedanjega javnega razpisa za novo evropsko četrt; ponovno opozarja, da želi biti v celoti obveščen o izbirnem postopku ter prejeti dodatne informacije glede splošne politike Komisije na področju nepremičnin;

36.   poziva Komisijo, naj predstavi časovni razpored v zvezi s predlogi o triletnem pregledu finančne uredbe;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

37.   poudarja, da Medinstitucionalni sporazum omogoča, da se v vsakem proračunu za pilotne projekte nameni skupno 40 milijonov EUR, za pripravljalne ukrepe pa skupno 100 milijonov EUR, od tega največ 50 milijonov EUR za nove pripravljalne ukrepe;

38.   meni, da so ti projekti nepogrešljivo orodje Parlamenta za spodbujanje novih politik za evropske državljane; obžaluje, da je za večino tekočih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov Komisija vpisala le proračunska sredstva za plačila, kar pomeni, da niso predvideni nadaljnji ukrepi; je analiziral niz zanimivih predlogov, od katerih bodo le nekateri vključeni v proračun za leto 2010 zaradi omejitev Medinstitucionalnega sporazuma in zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

39.   pripisuje prednostni namen izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v njihovem drugem ali tretjem letu izvajanja; namerava tesno spremljati izvajanje teh in novo ustanovljenih projektov in ukrepov med proračunskim letom 2010;

o
o   o

40.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami in predlaganimi spremembami oddelka III predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.

PRILOGA 1

IZJAVE, KI SO BILE DOGOVORJENE NA USKLAJEVALNEM SESTANKU 10. JULIJA 2009

SKUPNA IZJAVA ZA VNOS V ZAPISNIK SVETA

Zaposlovanje v zvezi s širitvama leta 2004 in 2007

"Evropski parlament in Svet ponovno poudarjata, da je pri zaposlovanju v zvezi s širitvama leta 2004 in 2007 pomembno zapolniti vsa prosta delovna mesta, predvsem za srednjo in višjo raven upravljanja, in vztrajata, da bi morale institucije in zlasti urad EPSO storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi se sprejeli potrebni ukrepi za pospešitev celotnega postopka zapolnitve delovnih mest, ki jih odobri organ, pristojen za izvajanje proračuna. Merila bi morala biti določena glede na člen 27 kadrovskih predpisov in čim prej bi morali doseči kar najbolj sorazmerno porazdelitev z geografskega vidika.

Evropski parlament in Svet nameravata še naprej pozorno spremljati postopek zaposlovanja, ki je v teku. Zato od vseh institucij in urada EPSO zahtevata, naj organu, pristojnemu za izvajanje proračuna, dvakrat na leto, tj. marca in oktobra, posredujejo informacije o stanju glede zaposlovanja, povezanega s širitvama leta 2004 in 2007."

IZJAVE SVETA ZA VNOS V ZAPISNIK SVETA

1.  Odobritve plačil

"Svet poziva Komisijo, naj predloži spremembo proračuna, če odobritve v proračunu za leto 2010 ne bi zadostovale za kritje odhodkov v podrazdelku 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje), podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje), razdelku 2 (Ohranjanje in upravljanje naravnih virov) in razdelku 4 (EU kot globalni akter)."

2.  Razdelek 4

"Svet je seznanjen z namero Komisije, da predstavi pisni predlog spremembe PPP 2010, s katerim naj bi se pozneje krile dodatne potrebe na področju zunanjih ukrepov – predvsem prednostne naloge, predvidene v prejšnjih pisnih predlogih sprememb, in prednostne naloge, opredeljene v sklepih Evropskega sveta iz junija 2009 –, in je pri pripravi predloga proračuna za leto 2010 v razdelku 4 pustil ustrezen manevrski prostor, da bi se ta predlog lahko upošteval."

3.  Nepremičninska politika institucij in organov EU

"Svet opozarja na sklepe o posebnem poročilu št. 2/2007 Računskega sodišča o izdatkih institucij za stavbe in – zavedajoč se, da predstavljajo stroški za stavbe bistven delež skupnih odhodkov za poslovanje institucij EU – meni, da je dobro finančno poslovodenje pri stroških za nepremičnine bistvenega pomena.

Svet ponovno opozarja, da je tesno sodelovanje med institucijami na tem področju izjemno pomembno. Poudarja, da morajo institucije čim tesneje sodelovati in združiti moči – tako pri najemu ali nakupu nepremičnin kot pri tekočih stroških, ki pri tem nastanejo. Institucije poziva, naj stavbe v največji možni meri uporabljajo skupaj, da bi tako izdatke za stavbe omejili le na najnujnejše.

Svet v zvezi s tem pozdravlja dosedanja prizadevanja institucij za sodelovanje na medinstitucionalni ravni in za poenotenje njihovih metod upravljanja stavb. Z zadovoljstvom se seznanja z dogovorom o skupnih smernicah za določitev in izračun velikosti nepremičnin, ki sta ga pred kratkim sprejeli medinstitucionalni delovni skupini v Bruslju in Luxembourgu. Institucije poziva, naj raziščejo možnosti za prihodnje medsebojno sodelovanje, ki bi lahko vključevalo tudi skupno uporabo in upravljanje prostorov ter možnost morebitne medinstitucionalne pisarne za upravljanje stavb.

Svet poziva institucije, naj določijo dolgoročne nepremičninske strategije, ki bi temeljile na realni oceni prihodnjega števila zaposlenih in s katerimi bi se zagotovila potrebna prožnost na podlagi enakomerne porazdelitve med stavbami, ki so v lasti posameznih institucij, in najetimi stavbami, s čimer bi se kar v največji možni meri izognili kakršnim koli ad hoc odločitvam v zvezi z nepremičninami. Poleg tega jih poziva, naj razpoložljive stavbe uporabijo kar najučinkoviteje in sprejmejo vse možne ukrepe na področju notranje racionalizacije. Svet pozdravlja že opravljena posvetovanja o drugačnih načinih financiranja in z zanimanjem pričakuje predstavitev poročila Komisije.

Po mnenju Sveta je zelo pomembno, da čim prej prejme informacije, zahtevane v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe. Te informacije bi morale med drugim vsebovati podrobne ocene potreb, analize o stroških in koristih, različne možnosti izbire, razlike med najemom in nakupom ter druge možnosti financiranja, pri tem pa bi bilo treba upoštevati tudi vse stroške financiranja. Obe veji proračunskega organa bi morali imeti dostop do informacij precej pred rokom, ko je treba sprejeti odločitev, da jima ne bi bilo treba oblikovati mnenja pod časovnim pritiskom.

Poleg tega Svet ponovno poziva generalna sekretarja institucij, naj mu zadevne informacije predložita pred predstavitvijo predhodnega predloga proračuna. Svet sicer priznava posebnosti vsakega posameznega organa in posebne lastnosti vsakega posameznega projekta, vendar institucije kljub temu poziva, naj si še naprej prizadevajo poenotiti te informacije, in sicer s skupnimi opredelitvami in kazalci, da bi lahko tako primerjali prostor in stroške za stavbe med posameznimi organi – vključno s skupnim razumevanjem metod za izračun letnih stroškov za lastne nepremičnine, razdeljene na celotno obdobje uporabe.

Svet poziva institucije, naj v svojih stavbah še naprej izvajajo in povečajo uporabo ukrepov za energetsko učinkovitost in okoljsko ustreznost, med drugim tudi certifikacijo v skladu z okoljskimi standardi, vedno ko je to ustrezno in v skladu z danimi sredstvi izvedljivo.

Svet je seznanjen z odličnim sodelovanjem med institucijami in upravami zadevnih držav članic gostiteljic, ki znatno prispevajo k pravilnim rešitvam vprašanj o nepremičninah.

Svet opozarja, da njegova opažanja veljajo tudi za posebne okoliščine izvajalskih agencij in po potrebi za decentralizirane agencije."

SKUPNA IZJAVA ZA VNOS V ZAPISNIK SVETA

"V zvezi s sprejetjem stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2010 in ob upoštevanju postopka pred Sodiščem prve stopnje, Nemčija izjavlja, da je treba program "Dodeljevanje pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam v Evropski uniji" izvajati v skladu z zakonodajo Skupnosti. Nemčija izjavlja, da se v okviru tega programa ne bi smeli uporabljati tržni nakupi. Program je treba izvajati v luči postopka pred Sodiščem prve stopnje."

PRILOGA 2

Izjave Evropskega parlamenta, podane na usklajevalnem sestanku v prvi obravnavi proračunskega postopka za leto 2010

Izvrševanje proračuna za leto 2009 (obvestilo o proračunski napovedi)

"Evropski parlament je zaskrbljen nad stanjem izvrševanja proračuna za leto 2009, kot je razvidno iz nedavnega obvestila o proračunski napovedi, zlasti nad obveznostmi iz razdelkov 3a in 3b ter plačili iz razdelkov 1a, 3a, 3b in 5. Poudarja, da je treba napredovati v skladu z izvedbenim razporedom, predvidenim v PPP.

Evropski parlament prosi Komisijo, naj do 31. avgusta 2009 predloži poročilo, v katerem bodo navedeni natančni razlogi za zamudo (strukturni, organizacijski, upravni, postopkovni) pri izvajanju vseh zadevnih programov ali področij politik.

Komisijo tudi prosi, naj predloži dokazila za vsak program ali področje politik, pri katerem izvajanje ni v skladu z odločitvami proračunskega organa v proračunu za leto 2009."

Poenostavitev in bolj ciljno usmerjena uporaba strukturnih skladov v času gospodarske krize

"Evropski parlament opozarja na skupni izjavi treh institucij o izvajanju kohezijske politike iz novembra 2008 in aprila 2009 ter poudarja, da je treba nadaljevati prizadevanja za pospešeno izvajanje strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Meni, da je napredek, dosežen pri poenostavitvi postopkov ocenjevanja, odobritve in upravljanja nezadosten, kar se kaže v nizki stopnji odobritve sistemov upravljanja in nadzora ter večjih projektov. Komisijo poziva, naj si v tesnem sodelovanju z državami članicami še naprej prizadeva za poenostavitev izvedbenih postopkov, zlasti pa za hitrejše postopke odobritve sistemov upravljanja in nadzora ter večjih projektov ter za pospeševanje plačil, pri čemer je treba spoštovati pravilo leta n + 2.

Evropski parlament je prepričan, da bi bilo mogoče izkoristiti vse priložnosti, ki jih ponuja uporaba strukturnih skladov, vključno s prilagoditvijo ali spremembo operativnih programov, za bolj ciljno usmerjene ukrepe, namenjene lažjemu odpravljanju posledic gospodarske krize, zlasti za tiste, ki spodbujajo rast in konkurenčnost ter omejujejo izgube delovnih mest, in spodbuja države članice, naj te priložnosti izkoristijo. Komisijo poziva, naj z oblikovanjem učinkovitih in hitrih postopkov spodbuja in omogoča uporabo vseh ukrepov, ki jih predvidevajo predpisi strukturnih skladov za spodbujanje rasti in zaposlovanja. Evropski parlament poleg tega ponovno poudarja, da je treba razpoložljiva odobrena sredstva uporabiti v celoti in učinkovito."

Odobritve plačil

"Evropski parlament poziva Komisijo, naj predloži predlog spremembe proračuna, če odobritve v proračunu za leto 2010 ne bi zadostovale za kritje odhodkov v okviru posebnega razdelka, kjer potrebno."

Razdelek 4

"Evropski parlament je seznanjen z namero Komisije, da predstavi pisni predlog spremembe PPP 2010, s katerim naj bi se pozneje krile dodatne potrebe na področju zunanjih ukrepov, predvsem prednostne naloge, predvidene v prejšnjih pisnih predlogih sprememb, in prednostne naloge, opredeljene v sklepih Evropskega sveta iz junija 2009. Evropski parlament je opozoril, da se je Komisija med postopkom usklajevanja proračuna 21. novembra 2008 zavezala, da bo predložila oceno stanja v razdelku 4, ki ji bodo po potrebi priloženi ustrezni predlogi. Od Komisije tudi pričakuje, da bo pisnemu predlogu spremembe dodala oceno potreb na tem področju, ki bo zajemala večletno obdobje."

(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0095. (5) UL L 255, 26.9.2009, str. 36. (6) UL L 167, 29.6.2009, str. 26.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I - Evropski parlament, oddelek II – Svet, oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti, oddelek V – Računsko sodišče, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, oddelek VII – Odbor regij, oddelek VIII –Evropski varuh človekovih pravic in oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C7-0128/2009 – 2009/2002B(BUD))

P7_TA(2009)0052 A7-0037/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – oddelki I, II in IV do IX(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2009 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010(5),

–   ob upoštevanju svojega notranjega sporazuma iz leta 1988 o omejitvi proračunskih odobritev na največ 20 % skupnega zneska v razdelku 5, brez odhodkov izredne narave,

–   ob upoštevanju predhodnega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, ki ga je Komisija predložila dne 29. aprila 2009 (KOM(2009)0300),

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, ki ga je Svet pripravil dne 13. julija 2009 (C7-0128/2009),

–   ob upoštevanju člena 75 in Priloge V svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za peticije (A7-0037/2009),

A.   ker v predhodnem predlogu proračuna vseh institucij za proračunsko leto 2010 razlika do zgornje meje finančnega okvira znaša 236 597 323 EUR,

B.   ker po sklepu Sveta z dne 13. julija 2009 razlika do zgornje meje v predlogu proračuna znaša 276 153 415 EUR,

C.   ker je bil sprejet dogovor o poskusnem procesu, po katerem bo v celotnem proračunskem postopku za leto 2009 uporabljeno okrepljeno sodelovanje med predsedstvom in Odborom za proračun ter zgodnje sodelovanje v vseh zadevah s proračunskimi posledicami, dogovor pa se je ohranil tudi v proračunskem postopku za leto 2010,

D.   ker je 15. septembra 2009, pred glasovanjem v Odboru za proračun in na plenarnem zasedanju, potekal usklajevalni sestanek predsedstva in Odbora za proračun,

Splošni okvir

1.   opozarja, da morajo institucije EU oblikovati svoje proračune v luči gospodarskih in finančnih razmer, v katerih se je znašla Evropa, in da je bistvenega pomena, da se v njih odražajo prizadevanja za dosego političnih ciljev s čim učinkovitejšo porabo proračunskih sredstev;

2.   znova poudarja svoje prepričanje, da morajo proračunske zahteve v celoti temeljiti na stroških in odražati zgolj dejanske potrebe po izpolnitvi nalog, zaupanih posamezni instituciji, hkrati pa si nadvse prizadevati za prihranke, med drugim z boljšo organizacijo dela, prerazporejanjem obstoječih sredstev v prednostne naloge in poenostavitvijo birokratskih postopkov, da bi kar najbolje izkoristili komaj zadostna finančna sredstva;

3.   pozdravlja konstruktiven in sodelovalen pristop, ki so ga ubrale vse institucije pri opravkih s proračunskim organom, in je zadovoljen, da so bili njihovi odgovori na zastavljena vprašanja hitri in natančni;

4.   poudarja, da predlogi ne vključujejo odhodkov, posebej namenjenih primeru morebitnega začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti; opozarja, da bo v primeru začetka veljavnosti pogodbe morda treba uporabiti obstoječe proračunske instrumente, kot sta pisni predlog spremembe ali predlog spremembe proračuna; kljub temu meni, da bi bilo treba v tem primeru kolikor mogoče podrobno preučiti reorganizacijo obstoječih sredstev, preden se izrazi zahteva po dodatnih sredstvih; za večjo preudarnost v prihodnje opozarja na potrebo po vzdrževanju trajnostnega proračuna in razumni razliki do zgornje meje v tem razdelku;

5.   poudarja, da so na številnih področjih še vedno mogoče izboljšave in učinkovitejša poraba proračunskih sredstev, zato želi znova opozoriti na področje medinstitucionalnega sodelovanja; se strinja z Računskim sodiščem, da bi bilo mogoče z okrepljenim sodelovanjem na področju jezikovnih storitev zagotoviti nekaj manevrskega prostora za prihranke; zato je to nalogo uvrstil med prednostne naloge za 2010, institucije pa poziva, naj dodatno izboljšajo navedene vidike, vključno s ponovnimi pogajanji o sedaj veljavnih sporazumih glede souporabe notranjih prevajalskih virov;

6.   v zvezi s tem se je odločil vpeljati horizontalno rezervo v višini 5 % za zunanje prevajalske storitve in poudarja, da je to dopolnilo namenjeno vsem institucijam z lastno prevajalsko službo; zahtevane izboljšave vključujejo ponovno pogajanje o sedaj veljavnih sporazumih glede souporabe notranjih prevajalskih virov, da bi na tem področju povečali učinkovitost in dosegli prihranke, kar je prav tako v skladu s posebnim poročilom Računskega sodišča o tem področju; je seznanjen z dejstvom, da bo mogoče sredstva sprostiti iz rezerve šele, ko bodo institucije predstavile konkreten predlog sistema souporabe notranjih prevajalskih virov in bo tega preučil tudi proračunski organ;

7.   poudarja željo, da bi morale institucije znova preučiti možnost dela na daljavo za prevajalce; ugotavlja, da bi bilo mogoče s tem ukrepom zagotoviti prihranke na letni ravni, zlasti če bi bilo mogoče sprostiti pisarniške prostore in jih uporabiti v druge namene; ugotavlja, da tak sistem uporablja Računsko sodišče (četudi v omejenem številu) in da dobro deluje;

8.   je sklenil v razdelku 5, ki je namenjen upravnim odhodkom, ohraniti razliko do zgornje meje v višini 222 344 665 EUR, s čimer je omejil splošno povišanje na 2,1 %; poudarja, da je pri tem upošteval ponovno vzpostavitev dela sredstev v proračunih institucij, ki jih je Svet zmanjšal, v primerih, kjer so bile posebne zahteve posamezne institucije utemeljene;

9.   meni, da se mora proračunski sistem EU razviti na način, ki bo nagrajeval iznajdljivost in izvirne rešitve; v zvezi s tem poudarja in predlaga, da bi bilo mogoče povečano učinkovitost in prihranke, katerih so po zaslugi navedenih ukrepov deležne institucije, porabiti za druge morebitne prednostne naloge; poudarja pa, da bi bilo treba neporabljena sredstva, ostala predvsem zaradi počasnega izvajanja ali nepričakovanih dogodkov, praviloma vrniti davkoplačevalcem;

Oddelek 1 – Evropski parlament
Splošni okvir

10.   pozdravlja dober duh in konstruktivno naravo usklajevalnega sestanka z dne 15. septembra 2009 med predsedstvom in Odborom za proračun; meni, da bi se morala s tem dodatno okrepiti vzpostavitev proračuna Parlamenta v okoliščinah vzajemnega sodelovanja in zaupanja, pa tudi brezpogojnega izvajanja dobrih proračunskih načel in preglednosti; poudarja, da je treba v celoti ohraniti pristojnosti vseh organov;

11.   spominja, da je bil na usklajevalnem sestanku dosežen dogovor glede naslednjih vprašanj:

12.   meni, da sta pretok informacij in časovna razporeditev izmenjav med predsedstvom in Odborom za proračun bistvenega pomena za zagotovitev uspeha in nadaljnjih izboljšav medsebojnega sodelovanja;

13.   poudarja, da mora Parlament, enako kot vse druge institucije, spomladi in zgodaj poleti pripraviti kolikor mogoče natančen predhodni predlog proračuna; poudarja, da si je treba možnost do pisnega predloga spremembe jeseni resnično pridržati le za nepredvidene dogodke in tehnične popravke; priznava, da volilna leta ustvarijo posebne razmere, v katerih je treba za te postopke zagotoviti večjo mero prilagodljivosti, da bi se obvarovale pristojnosti novo oblikovanega Parlamenta;

14.   poudarja, da njegov skupni proračun znaša 19,87 % dovoljenih odhodkov v razdelku 5 (proračunska sredstva za upravo) večletnega finančnega okvira, tj. da ne dosega 20-odstotne meje, ki jo je institucija določila sama; opozarja pa, da v odstotkovni znesek 19,87 % niso vključene morebitne prilagoditve, ki jih bo morda treba opraviti, če bo začela veljati lizbonska pogodba, zlasti na zakonodajnem področju, in vztraja pri stališču, da je nujna znatna razlika do zgornje meje; priznava, da bodo glede na sedanjo omejeno razliko do zgornje meje za izpolnitev dodatnih zahtev potrebni nadaljnji prihranki in prerazporeditve;

15.   meni, da bi z razlikovanjem med fiksnimi in spremenljivimi stroški Parlamenta olajšali sprejemanje odločitev o skupnem proračunu in ustrezne nadaljnje ukrepe za vzdrževanje trajnostnega proračuna; v zvezi s tem je sklenil, da bo uvrstil del treh posebnih proračunskih vrstic v rezervo, hkrati pa zahteva poročilo, v katerem bodo po različnih vrstah razvrščeni stroški iz naslovov 2 in 3, skupaj z navedbo, ali gre za fiksne ali spremenljive stroške; meni, da bo tako razlikovanje, skupaj z dolgoročno strategijo na področju stavb, komunikacijsko in informacijsko politiko, pa tudi analizo stroškov in koristi različnih dejavnosti Parlamenta, omogočilo uvedbo ničelnega predračunavanja v prihodnjih letih; meni, da bo tako mogoče v proračunu Parlamenta izkazati zgolj dejanske potrebe, prav tako pa se bodo povečale preglednost, proračunska točnost in učinkovitost;

16.   poudarja, da se leta 2010 prvič neomejeno izvaja novi statut poslancev in da ta znatno vpliva na proračun Parlamenta, ki je moral prevzeti nastale stroške; ugotavlja, da se je znesek v primerjavi z letom 2009 (leto delnega izvajanja) po ocenah povečal za približno 40 milijonov EUR, v primerjavi s prejšnjimi leti pa za približno 113 milijonov EUR;

17.   meni pa, da bi bilo treba pri tem znesku ločiti med delom, pri katerem gre za dejansko neizogibne posledice pravne in proračunske narave, ter delom, pri katerem je mogoče z dejanskim izvajanjem sistema doseči razliko; z vidika proračuna zato zahteva poročilo o izvajanju sistema za povračilo potnih stroškov, na podlagi točnih in nepristranskih podatkov, ki naj bo predloženo pred 30. junijem 2010;

18.   pozdravlja konec leta 2008 doseženi sporazum o novem statutu za pomočnike poslancev in vključuje proračunske določbe za prvo celotno leto izvajanja 2010; prav tako pozdravlja ustanovitev začasne ocenjevalne skupine, ki bo preučila kakršne koli praktične težave, ki bi nastale zaradi uvedbe statutov poslancev in pomočnikov, ter nestrpno pričakuje čimprejšnje posredovanje njenih zaključkov, najkasneje do predložitve ocen predsedstva za leto 2011;

19.   v zvezi s skupnim obsegom proračuna in zgoraj opisanimi elementi poudarja tudi, da so med usklajevanjem dosegli dogovor o zmanjšanju predlaganih rezerv na 5 milijonov EUR za nove politične pobude, ohranitvi splošne varnostne rezerve v višini 10 milijonov EUR ter dogovor o rezervi za stavbe v višini 15 milijonov EUR;

Človeški viri

20.   pozdravlja sporazum o kadrovskih virih za proračun 2010 in ceni informacije o predvidoma potrebnih delovnih mestih in sočasno predlagane ukrepe za prestrukturiranje, ki jih je posredovala uprava;

21.   je odločil, da v kadrovskem načrtu Parlamenta za leto 2010 odobri sredstva za 54 novih delovnih mest, kot sledi:

22.   ne glede na navedeno pa vztraja pri tem, da morajo biti prizadevanja za prerazporeditev obstoječih sredstev in delovnih mest sestavni del tega proračunskega postopka; v zvezi s tem meni, da je pravilno prilagoditi organizacijo dela in strukturo storitev političnim prednostnim nalogam, da se dosežejo kar najboljši rezultati, s proračunskega vidika pa zmanjšajo finančne posledice; v zvezi s tem spominja tudi na lansko zahtevo, da je treba nujno poiskati optimalno ravnovesje pri razporeditvi človeških virov med osrednje zakonodajne dejavnosti, neposredne storitve za poslance in upravne podporne službe, hkrati pa bolje pojasniti temeljne vzgibe in prednostne naloge;

23.   spominja zlasti na dogovor, dosežen na usklajevalnem sestanku, da bo okrepil svoj oddelek za stavbe in nepremičninsko politiko, s čimer bi zagotovil ustrezno vzdrževanje in varovanje ter izboljšal načrtovanje in nadzor, kar bi ob dosledni in odgovorni nepremičninski politiki dolgoročno zagotovilo prihranke; zato se strinja, da bo naslednja tri leta v ta namen odprl 49 delovnih mest; je seznanjen tudi z dogovorom o financiranju petih zahtevanih mest, potrebnih za reorganizacijo varnostne službe;

24.   pozdravlja tudi na usklajevanju dosežen dogovor o izvedbi organizacijske revizije GD INLO in varnostne službe, da se oceni, ali se sredstva porabljajo na najboljši možen način;

Zakonodajno delo in večjezičnost

25.   znova poudarja, da je bila večjezičnost ključni element proračuna za leto 2010, tako z vidika zagotavljanja oziroma celo povečevanja pravic vseh poslancev do enake obravnave, ko gre za jezikovne storitve, kot tudi z vidika prizadevanja za ohranitev nizkih stroškov z boljšim medinstitucionalnim sodelovanjem vseh institucij; pozdravlja v predlogu proračuna navedena dodatna usmerjena sredstva za to področje in jih odobrava;

26.   je prepričan, da je to glede na domnevno vedno večje zakonodajne pristojnosti Parlamenta stalen proces in zahteva polno podporo poslancem pri opravljanju njihovega zakonodajnega dela; v zvezi s tem pozdravlja sklep predsedstva z dne 6. maja 2009, katerega cilj je izboljšati neposredno pomoč poslancem pri njihovem zakonodajnem delu, še posebej v začetni fazi priprave osnutka; meni, da je treba nameniti pozornost tudi poznejšim fazam zakonodajnih postopkov, in misli, da morajo imeti poslanci v skladu z načelom večjezičnosti in cilji politike Unije za boljšo pripravo zakonodaje dostop do pravilnih besedil v vseh uradnih jezikih, s čimer bi se povečala preglednost in demokratična legitimnost stališča Parlamenta v zakonodajnih postopkih;

27.   opozarja, da Parlament redno glasuje o dogovorjenih zakonodajnih aktih v obliki zgodnjih političnih kompromisov, medtem ko Svet tovrstne akte sprejme šele, ko so končani; meni, da mora Parlament v preučitev in glasovanje dobiti končna in pravilna besedila v vseh jezikih; zahteva, da se na notranji in medinstitucionalni ravni sprejmejo ukrepi, ki bi zagotovili, da bo Parlament v tem oziru enakovreden Svetu;

28.   pozdravlja sporazum, dosežen v usklajevalnem postopku, da se vpelje horizontalna rezerva v višini 5 % za posebne proračunske vrstice za vse institucije z lastno prevajalsko službo, kot je že opisano zgoraj;

29.   je pripravljen znova razmisliti o sistemu in dostopnosti prevodov govorov na plenarnih zasedanjih, tako imenovanih dobesednih zapisov, ter o možnostih, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati ta sistem z uporabo sodobne tehnologije, hkrati pa zagotoviti večji prihranek proračunskih sredstev; meni, da bi se lahko v tem primeru oprli na prevajalski sistem, temelječ na povpraševanju po prevodih, s katerim bi bilo mogoče prav tako precej pospešiti razpoložljivost zahtevanih besedil;

Politika na področju nepremičnin

30.   opozarja na svojo prejšnjo zahtevo, da mora Predsedstvo predstaviti dosledno in odgovorno dolgoročno strategijo na področju lastnine in zgradb, v kateri mora upoštevati tudi posebne težave rastočih stroškov vzdrževanja, potreb po prenovi in stroškov varovanja ter zagotoviti trajnost proračuna Parlamenta, in pričakuje, da bo to storilo do konca leta 2009; je seznanjen z odgovorom, prejetim po lanski resoluciji o proračunu, vendar meni, da ne zadošča; poudarja tudi, da je treba upoštevati morebitna prihodnja povračila stroškov belgijskih oblasti v skladu s sporazumom o obstoječih prostorih Parlamenta v Bruslju;

31.   ponovno poudarja pomen varnostnih vprašanj, tesno povezanih s politiko na področju nepremičnin, ter meni, da je na tem področju potreben učinkovit in uravnotežen pristop; zlasti poudarja posebno naravo Parlamenta in potrebo po odprtosti in dostopnosti, skupaj z varnostjo; hkrati izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov na tem področju ter meni, da je treba vsako delovno mesto obravnavati glede na posebne okoliščine;

32.   ugotavlja, da še vedno ni dobil popolnega pojasnila o tem, zakaj predsedstvo razmišlja o pridobitvi nove stavbe blizu svojih sedanjih prostorov v Bruslju, čeprav ocenjuje, da ene od njih ne potrebuje več za parlamentarno delo;

Komunikacijska in informacijska politika

33.   pozdravlja dogovor o financiranju evropskih političnih strank in ustanov, ki bi moralo okrepiti komunikacijo z državljani in njihovo sodelovanje v političnem delovanju EU; poziva k dodatnim razpravam o dolgoročnih proračunskih načelih na tem področju;

34.   pozdravlja končno odločitev predsedstva o modelu za upravljanje novega centra za obiskovalce ter je odločen zagotoviti zahtevanih 13 delovnih mest, da bi se lahko center odprl čim prej, a najpozneje v začetku leta 2010;

35.   je seznanjen s sporazumom, ki sta ga v zvezi s hišo evropske zgodovine dosegla predsedstvo in Odbor za proračun; je sklenil, da bo dal na razpolago zahtevanih 1,5 milijona EUR in jih uvrstil v ustrezno proračunsko vrstico, ki že obstaja v proračunu za leto 2009, ter tako zagotovil, da bo mogoče nadaljevati natečaj za arhitekte in naslednje leto pravočasno sprejeti idejne zasnove; ponavlja svoje mnenje, da so potrebne informacije o skupnih stroških projekta; pozdravlja dogovor o poskusu pridobitve dodatnih sredstev iz zunanjih krogov in o preučitvi morebitnega sodelovanja pri projektu;

36.   poudarja pomen, ki ga pripisuje učinkoviti organizaciji številnih virov informacij in storitev, ki so na voljo poslancem in osebju Parlamenta; v zvezi s tem spominja na strategijo IKT, ki jo je pred kratkim sprejel GD za inovacije in tehnološko podporo, in sklep o ustanovitvi direktorata za knjižnico in upravljanje dokumentov pod okriljem služb predsedstva; prav tako poudarja potrebo po razvoju skupnega sistema za upravljanje znanja, ki bi olajšal razširjanje vseh informacij na politični in upravni ravni; poziva svoje predsedstvo, naj bo še posebej pozorno na sodelovanje med različnimi službami, da se zagotovi doslednost in stroškovna učinkovitost skupne politike, ter navsezadnje pozdravlja dogovor, dosežen na usklajevalnem sestanku, v skladu s katerim bo na seji Odbora za proračun pripravljena predstavitev, ki bo zajemala te vidike;

37.   meni tudi, da bi morala vključitev služb za upravljanje dokumentov v zgoraj navedeni novi direktorat olajšati dostop do informacij in prispevati k boljšemu razumevanju parlamentarnih dejavnosti; vztraja pri tem, da bi se moralo z njimi olajšati delo poslancev in povečati preglednost za državljane; se je odločil odobriti proračunske elemente, kakor so vsebovani v predhodnem predlogu proračuna; hkrati si želi prejemati informacije o njihovi organizaciji, stroških in kadrovskih napovedih, pa tudi proizvodih in storitvah, vključno z ukrepi za izboljšanje dostopnosti dokumentov;

38.   je seznanjen z mnenji, ki sta jih posredovala Odbori za mednarodno trgovino in Odbor za peticije, in s podobnimi izraženimi stališči; meni, da so bili v njih navedeni zadržki kolikor mogoče odpravljeni v proračunskih dopolnitvah in pri glasovanju;

Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti

39.   meni, da je vedno večji obseg dela Sodišča v smislu posvetovanj in novih nujnih postopkov upravičil precejšnje povišanje operativnega proračuna in kadrovskega načrta v minulih dveh letih, vključno z znatnim povečanjem števila zaposlenih v letu 2009; zato se po njegovem mnenju samo po sebi razume, da se za leto 2010 ne zahtevajo dodatna delovna mesta; ni prepričan, da so znižanje predvidenih nadomestil in pavšalna znižanja Sveta pravilni, z ozirom na dejansko stopnjo zaposlovanja in število zaposlenih;

40.   zato se je glede na predložene dokaze in po preučitvi mnenj svojih odborov odločil v nekaterih proračunskih vrsticah znova vzpostaviti zneske iz predhodnega predloga proračuna;

41.   ugotavlja, da je še zmeraj čutiti posledice precejšnjih izdatkov Sodišča za nove nepremičnine in da ima to dejanje posledice za skupno rast njegovega proračuna; lahko s tega vidika in z ozirom na znižanje stroškov ter dejstvo, da razvoj običajnega operativnega proračuna Sodišča znaša precej manj, in sicer +2,5 %, sprejme predlagano skupno rast v višini 4,5 %;

Oddelek V – Računsko sodišče

42.   potem ko je bilo za leto 2009 že odobrenih 20 revizorskih delovnih mest, se zaradi povečanih potreb, zlasti organa za podelitev razrešnice, strinja z oblikovanjem dodatnih 12 revizorskih delovnih mest; poudarja, da je treba število zaposlenih in zahteve po delu obravnavati v širšem kontekstu proračuna in evropskega gospodarstva; zato meni, da bo z 32 novimi revizorskimi delovni mesti, odobrenimi v naslednjih dveh letih, Sodišče naslednjih nekaj let lažje zadihalo, sicer pa od Sodišča zahteva, da zahteve razvrsti po nujnosti in relativni pomembnosti;

43.   je seznanjen z načrtovanim razvojem stroškov za širitev stavbe K3 in poudarja, da bodo zaradi odločitve za financiranje neposredno iz proračuna in proti najemu z možnostjo odkupa stroški za davkoplačevalce ostali na najnižji mogoči ravni; je seznanjen z dejstvom, da bo odločitev za razporeditev zneska v višini 55 milijonov EUR v leto 2009 bistveno znižala to proračunsko vrstico za leto 2010;

44.   meni, da je treba, sodeč po opombi iz zunanje revizije, opravljene za Računsko sodišče samo, vsa sredstva za ta projekt porabiti v okviru sredstev, odobrenih v namenski proračunski vrstici za stavbe, in jih zaradi preglednosti ne usmerjati prek drugih naslovov/vrstic;

45.   je sklenil povečati omejeno število elementov porabe v zvezi z razširjanjem poročil Računskega sodišča v javnosti, objavami v uradnem listu in službenimi potmi, s čimer bo omogočil, da bo revizorja po potrebi spremljal strokovnjak z zadevnega področja, ki bo olajšal vpogled in izboljšal kakovosti ugotovitev;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

46.   se je odločil zavzeti kompromisno stališče med prvotnimi zahtevami Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predlogom proračuna Sveta; v zvezi s tem je sklenil odobriti odprtje dodatnih 6 delovnih mest (4 AD5, 1 AST 3 in 1 AST1) ter prilagoditi pavšalni odbitek za plače in nadomestila na 5 %;

47.   poziva Evropski ekonomsko-socialni odbor, naj predstavi prvi povzetek poročila o delovanju izboljšanega sistema za načrtovanje potnih stroškov in sejnin, vpeljanega v prejšnjem proračunu;

48.   z ozirom na proračune v prihodnjih letih zahteva tudi kratko razlago o načinu izračuna potnih stroškov in dnevnic ter katere možnosti, če sploh katere, so v zvezi s tem na voljo poslancem in zaposlenim;

Oddelek VII – Odbor regij

49.   se ne strinja s tem, da je Svet odpravil vseh deset dodatnih delovnih mest, ki so bila zahtevana za Odbor regij, in je sklenil, da bo štiri od njih ponovno oblikoval kot prednostna delovna mesta, povezana s političnim delom in zlasti z regionalno skupščino; opozarja pa, da so bila povečanja števila zaposlenih v Odboru regij odobrena že za leto 2009, zato z ozirom na splošne gospodarske razmere ne more odobriti večjega števila delovnih mest;

50.   po predstavitvi argumentov odbora v zvezi z obsegom zaposlovanja in številom prostih mest je sklenil, da bo potrdil pavšalni odbitek 5 %; ugotavlja, da bi moralo to Odboru regij zagotoviti dovolj sredstev za izpolnjevanje obveznosti, hkrati pa zagotoviti majhen prihranek v predhodnem predlogu proračuna;

51.  zavzema kompromisno stališče med zahtevami Odbora regij in znižanjem sredstev za različne operativne vrstice, ki ga je izvedel Svet, vključno s sredstvi za razvoj informacijske tehnologije, varstvom za otroke zaposlenih ter informacijskimi in komunikacijskimi ukrepi;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

52.   je znova vzpostavil del sredstev iz predhodnega predloga proračuna, potem ko je opazil znižanja Sveta in prisluhnil argumentom evropskega varuha človekovih pravic; vztraja pri tem, da je mogoče kljub vsemu večinoma ohraniti nekaj prihrankov iz predhodnega predloga proračuna;

53.   prav tako zavzema kompromisno stališče med evropskim varuhom človekovih pravic in Svetom, ko gre za potrebna sredstva za plače in nadomestila;

54.   se strinja z evropskim varuhom človekovih pravic, da je koristen premislek o tem, do kolikšne mere so smiselni izdatki za izvolitev tega organa, in pravzaprav meni, da trenutni sistem porazdelitve teh stroškov na več let in med različne proračunske postavke ni pregleden;

55.   je presenečen, da ta organ doslej ni imel na voljo domala nikakršnega proračuna za usposabljanje in se strinja z zmernim povišanjem sredstev za to področje;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

56.   priznava, da se od evropskega nadzornika za varstvo podatkov vedno pogosteje zahteva mnenje o zakonodaji (z vplivom na vprašanja varstva podatkov); je dodobra razpravljal o tej zadevi in je seznanjen z izjavo, da so ta posvetovanja za nadzornika obvezna; zato je sklenil nekoliko popraviti predlog proračuna, ki ga je posredoval Svet;

57.   odobrava odprtje dveh dodatnih delovnih mest (1 AD5 in 1 AST2), kar bi bil kompromis med prvotno zahtevo in stališčem Sveta; tako se je odločil z ozirom na dejstvo, da je hkrati odobreno tudi povišanje sredstev za financiranje nacionalnih strokovnjakov;

58.   se strinja tudi z določenimi izboljšavami predloga Sveta pri nekaterih drugih proračunskih postavkah, potem ko je prisluhnil argumentom evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

o
o   o

59.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj z dopolnitvami Oddelkov I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX predloga splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.

(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0096. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0346.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o pobudi Republike Češke za sprejem Sklepa Sveta o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola (10985/2009 – C7-0099/2009 – 2009/0805(CNS))

P7_TA(2009)0053 A7-0040/2009

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Republike Češke (10985/2009),

–   ob upoštevanju Akta Sveta z dne 3. decembra 1998 o sprejetju kadrovskih predpisov za zaposlene v Europolu(1) in zlasti člena 44 tega akta,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0099/2009),

–   ob upoštevanju členov 100 in 55 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0040/2009),

1.   sprejme pobudo Republike Češke;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Republike Češke;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Republike Češke.

(1) UL C 26, 30.1.1999, str. 23.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode ("Uredba o enotni SUT") (KOM(2009)0539 – C7-0223/2009 – 2009/0152(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0539),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0223/2009),

–   ob upoštevanju členov 55 in 142 svojega Poslovnika,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 2 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 186 – točka a V členu 186 se točka (a) nadomesti z naslednjim: "(a) za proizvode iz sektorjev sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter ovčjega in kozjega mesa, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo;". (3)  V členu 186 se točka (a) nadomesti z naslednjim: "(a) za proizvode iz sektorjev sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo; (aa) za mleko in mlečne izdelke, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo v 12-mesečnih obdobjih, ki se začneta 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010;". Sprememba 8 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 1234/2007 Člen 188 – odstavek 2 a (novo) (3a) v členu 188 se doda naslednji odstavek: "(2a) Komisija redno obvešča Evropski parlament o delu odbora iz člena 195. V ta namen Parlament prejema dnevne rede sej, osnutke ukrepov, predložene odboru, pa tudi izide glasovanj, povzetke zapisnikov sej ter sezname organov in organizacij, ki jim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike. Evropski parlament je redno obveščen tudi o ukrepih ali predlogih za sprejem ukrepov, ki jih Komisija posreduje Svetu.".

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o napredku pri razvoju schengenskega informacijskega sistema II in vizumskega informacijskega sistema

P7_TA(2009)0055 B7-0097/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je bil v Uredbi Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 Komisiji dan mandat za razvoj druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS)(1) , ki naj bi začela veljati marca 2007,

B.   ker je Parlament dne 13. oktobra 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 1987/2006(2) o pravni podlagi za SIS II,

C.   ker novi sistem zaradi številnih težav in zamud še vedno ni začel delovati in so se pojavili dvomi o izvedljivosti projekta,

D.   ker se številne države, med njimi Irska, Združeno kraljestvo, Ciper, Bolgarija, Romunija in Lihtenštajn v sistem SIS ne bodo vključile, dokler težave ne bodo odpravljene,

E.   ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve, ki se je sestal 4. in 5. junija 2009, sprejel nekaj zaključkov o novi usmeritvi SIS II in odločil, naj se sistem razvija na podlagi obstoječega projekta SIS II, a z alternativnim scenarijem, po katerem bi bil SIS 1+RE nadomestna rešitev,

F.   ker bo treba opraviti dva tehnična preizkusa (tako imenovana osnovna), prvega konec leta 2009 in drugega poleti 2010,

G.   ker se zdaj napoveduje, da bi lahko SIS II začel delovati šele v zadnjem četrtletju 2011,

H.   ker je Parlament dne 7. junija 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 767/2008(3) o pravni podlagi za vizumski informacijski sistem (VIS),

I.   ker je vzpostavitev VIS, ki bo temeljil na isti tehnični platformi in ga bo razvijal isti pogodbeni izvajalec kot sistem SIS II, tudi prednostna naloga EU,

J.   ker do zamude prihaja tudi pri VIS, saj sistem ne bo začel delovati konec leta 2009, kot je bilo predvideno, ampak se začetek operacij lahko zavleče v september 2010 ali celo kasneje, to pa zaradi nekaterih težav, ki jih ima Komisija pri vzpostavljanju centralnega VIS, pri čemer je treba upoštevati še priprave na nacionalni ravni v državah članicah,

1.   poudarja, da je za Parlament vzpostavitev sistema SIS II še vedno prednostna naloga in da bi moral biti operativen v najkrajšem možnem času, saj glede na pravno podlago uvaja več izboljšav in novih funkcij za okrepljeno varnost evropskih državljanov in zagotavljanje učinkovitega mejnega nadzora na zunanjih mejah, hkrati pa dopolnjuje schengenski pravni red in je z njim usklajen;

2.   izraža globoko zaskrbljenost nad zamudo pri začetku delovanja obeh sistemov, SIS II in VIS;

3.   zahteva, naj ga Komisija in Svet obvestita o rezultatih prvega tehničnega testiranja, ki naj bi potekalo 22. decembra 2009, takoj po opravljenem testiranju, nemudoma pa naj ga obvestita tudi o načrtovanih korakih;

4.   poziva k polni preglednosti izvedbenega postopka, tudi finančnih vidikov, in želi biti kot sozakonodajalec obveščen o tem, ali sta osnovni testiranji 1 in 2 še del sedanje pogodbe za razvoj SIS II ali jih je treba obravnavati kot dodatni zahtevi in v tem primeru, kakšni so dodatni predvideni stroški za to;

5.   želi vedeti, ali je za pogodbenega izvajalca predvidena kazen v primeru zamude in tehničnih napak, ki so krive za neuspešno izvedbo prejšnjih testiranj, in če je tako, kako visoka je bila ta kazen; prav tako želi izvedeti podatke o dodatnih stroških zaradi zamude in tehničnih napak, povezanih z novimi testiranji in podaljšanjem roka za začetek delovanja SIS II;

6.   poziva k temu, da Komisija in države članice združijo in uskladijo prizadevanja za to, da bi se scenarij z razvojem SIS II ne ponovil pri VIS;

7.   poziva Svet in Komisijo, naj utemeljeno predstavita razloge, zakaj še vedno zaupata sedanjemu pogodbeniku in njegovi sposobnosti za uspešno nadaljnje razvijanje sistemov VIS in SIS II brez dodatnih zamud;

8.   poudarja, da morata Svet in Komisija omogočiti, da Parlament sodeluje pri sprejemanju kakršne koli odločitve o razvoju SIS II in VIS, zlasti če rezultati testiranj ne bodo zadovoljivi, kar bi pomenilo spremembo v usmeritvi projektov SIS II in VIS, to pa bi lahko pomenilo razveljavitev pogodbe s podjetjem, odgovornim za oba projekta;

9.   poziva Komisijo, naj pojasni, ali bi morebitna razveljavitev pogodbe za projekt SIS II avtomatično vodila v nadomestno ali možno rešitev, in naj okvirno predstavi, kako bi to lahko vplivalo na projekt VIS;

10.   poudarja, da mora biti Parlament stalno obveščen o tem, kaj se dogaja v zvezi z začetkom delovanja SIS II in VIS;

11.   zadolži pristojni odbor, da zadevo spremlja od blizu in pripravi novo resolucijo za plenarno zasedanje, kakor hitro bodo to upravičevali novi razlogi, najkasneje pa ob koncu prvega osnovnega testiranja;

12.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 328, 13.12.2001, str. 4. (2) UL L 381, 28.12.2006, str. 4. (3) UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih EU

P7_TA(2009)0056 RC-B7-0118/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah, zlasti člena 21 deklaracije, ter mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–   ob upoštevanju členov 3, 6, 11 in 19 Pogodbe o EU ter členov 177, 300 in 310 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju vseh sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami ter klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v teh sporazumih;

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(1), ki je bila razglašena v Strasbourgu dne 12. decembra 2007,

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 8. septembra 2000 z naslovom "Deklaracija tisočletja" (A/RES/55/2),

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 4. decembra 2000 o spodbujanju in utrjevanju demokracije (A/RES/55/96),

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 15. septembra 2005 o sklepih svetovnega vrha 2005 (A/RES/60/1),

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 20. decembra 2004 o krepitvi vloge regionalnih, podregionalnih in drugih organizacij in ureditev pri uveljavljanju in utrjevanju demokracije (A/RES/59/201),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. aprila 2000o pomoči in opazovanju EU na volitvah (KOM(2000)0191),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2001 o sporočilu Komisije o pomoči in opazovanju EU na volitvah(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. maja 2001 o vlogi EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (KOM(2001)0252),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah(3),

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, sprejete dne 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2003 o upravljanju in razvoju (KOM(2003)0615),

–   ob upoštevanju svoje Resolucije z dne 31. marca 2004 o upravljanju razvojne politike Evropske unije(4),

–   ob upoštevanju skupne deklaracije Sveta in predstavnikov vlad držav članic na zasedanju Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom "Evropsko soglasje"(5),

–   ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči iz leta 2005 in načrta ukrepov iz Akre iz leta 2008 Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. avgusta 2006 z naslovom "Upravljanje v evropskem soglasju o razvojni politiki – usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti usklajenemu pristopu znotraj Evropske unije" (KOM(2006)0421),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (EIDHR)(6),

–   ob upoštevanju sklepa svojega predsedstva z dne 18. junija 2007 o ustanovitvi urada za spodbujanje parlamentarne demokracije,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. maja 2008 o misijah EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi(7),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju na poti k okrepljenemu okviru EU,

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji z dne 30. septembra 2009 o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih (O-0093/2009 – B7-0213/2009),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in 110(2) svojega Poslovnika,

A.   ker so demokracija in človekove pravice temeljne vrednote Evropske unije in držav članic ter od samega začetka sestavni del procesa evropskega združevanja,

B.   ker je v temeljnih pogodbah Evropske unije poudarjena trdna zavezanost demokraciji in človekovim pravicah, köbenhavnska politična merila – stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravna država, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo pravic manjšin – pa so odločilna sestavina širitvenega procesa,

C.   ker vizija EU o krepitvi demokracije in njeni podpori še ni bila predstavljena v skupnem dokumentu,

D.   ker širše razumevanje demokracije prispeva k uspešnemu vključevanju političnih, socialnih in ekonomskih pravic povsod v EU ter je poglavitno pri zagotavljanju stabilnosti in blaginje, kot se v svetovni zgodovini prej še ni zgodilo,

E.   ker je v členu 11 Pogodbe o EU določeno, da je eden od osrednjih ciljev skupne zunanje in varnostne politike razvijati in utrjevati demokracijo in pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

F.   ker člen 21 Pogodbe o EU, kot je bila spremenjena zLizbonsko pogodbo, določa, da "Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve" ter da "Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami",

G.   ker sta uveljavljanje in varstvo vseh človekovih pravic temeljni pogoj za demokratično družbo, kot to ponovno potrjuje resolucija generalne skupščine Združenih narodov št. 59/201, in ker imajo lahko demokratični sistemi različne oblike, kar velja tudi za EU, demokracija pa je univerzalna vrednota in so njena temeljna načela oziroma elementi zapisani v številnih mednarodnih deklaracijah in konvencijah; ker so ti elementi, opredeljeni v prej nevedenih resolucijah generalne skupščine Združenih narodov iz let 2000 in 2004 (A/RES/55/96 in A/RES/59/201), med drugim:

H.   ker je v Deklaraciji tisočletja OZN iz leta 2000 zapisano, da je demokratično in reprezentativno upravljanje, ki izvira iz volje ljudi, najboljši način za to, da moški in ženske uživajo pravico do dostojnega življenja in vzgoje otrok brez pomanjkanja ter strahu pred nasiljem, zatiranjem in krivico,

I.   ker je možnost, da moški in ženske enakopravno sodelujejo v političnem življenju in odločanju, pogoj za resnično demokracijo,

J.   ker so demokracija, razvoj in spoštovanje človekovih pravic, vključno z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi, soodvisni in se vzajemno krepijo,

K.   ker je demokracija nedvoumno povezana z varnostjo, kar potrjuje tudi evropska varnostna strategija, v kateri je zapisano, da so "širjenje dobrega vodenja, podpora družbenim in političnim reformam, boj proti korupciji in zlorabi moči, vzpostavitev pravne države in varstvo človekovih pravic najboljša sredstva krepitve mednarodnega reda",

L.   ker ima Evropska unija na voljo številne instrumente in orodja za podporo demokracije po vsem svetu, od političnega dialoga in diplomatskih pobud do posebnih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja,

M.   ker vsi zunanji finančni instrumenti Evropske unije, na primer instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za stabilnost, ponujajo precejšnje možnosti za demokratično upravljanje ter krepitev institucij in zmogljivosti,

N.   ker je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) eden ključnih instrumentov finančne pomoči na področju človekovih pravic in demokracije, saj je svetovnega obsega in lahko deluje brez privolitve države gostiteljice, prav tako pa neposredno podpira organizacije civilne družbe; ker so misije EU za opazovanje volitev, ki se financirajo iz instrumenta EIDHR, bistven del prispevka EU h krepitvi demokratičnih institucij, kar zlasti vključuje tudi nadaljnje ukrepe glede priporočil misij EU za opazovanje volitev,

O.   ker ima lahko civilna družba pomembno vlogo pri prizadevanjih Evropske unije za krepitev zunanje demokracije, kakor dokazujejo prispevki prostovoljcev k programom za krepitev miru in demokracije,

P.   ker je potreben boljši pregled nad podporo demokraciji, ki jo trenutno nudi EU, nad tem, kako je množica orodij in instrumentov EU za podporo svetovni demokraciji sprejeta v državah partnericah, ter nad delovanjem, dopolnjevanjem in povezovanjem različnih instrumentov in akterjev,

Q.   ker prej navedena resolucija z dne 31. marca 2004 v zvezi s sporočilom Komisije o upravljanju in razvoju poudarja, "kako pomembno si je prizadevati za volilne in parlamentarne reforme, ki bi presegle zgolj vzpostavljanje večstrankarskih volilnih sistemov, da bi zagotovili obsežnejšo in učinkovitejšo politično dejavnost prebivalstva",

1.   se strinja, da nujno potrebujemo doslednejši in enotnejši okvir, s katerim bi zagotovili učinkovitejšo podporo Evropske unije krepitvi demokracije, zlasti ko gre za spodbujanje demokratičnih vrednot in spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu;

2.   pozdravlja prizadevanja prejšnjega in sedanjega predsedstva EU v zvezi z več področij zajemajočo pobudo o krepitvi demokracije v okviru zunanjega delovanja EU, katere cilj je natančneje opredeliti politiko EU, okrepiti njeno delovanje in bolj uskladiti prizadevanja, ter poudarja, da je treba v sklepe Sveta, ki naj bi jih sprejeli novembra 2009, vključiti trajno delovanje na tem področju; v zvezi s tem poudarja, da mora Svet pri obravnavanju tega vprašanja ustrezno upoštevati nekatera ključna načela, kot so preglednost, dostopnost dokumentov, posvetovanje in odgovornost;

3.   priporoča, naj sklepi prihodnjega Sveta vključujejo konkretne in praktične predloge za bolj usklajeno podporo demokraciji v instrumentih Unije s področja zunanje politike, človekovih pravic in razvojne politike; ponovno poudarja, da je treba sprejete državne strategije za človekove pravice in demokracijo obravnavati kot referenčne dokumente za opredelitev prednostnih nalog na tem področju po posameznih državah in jih vključiti v vse ustrezne zunanje politike EU, ter poudarja, da bi lahko instrumenti EU z zadevnimi tretjimi državami izrazito okrepili skladnost, usklajenost in učinkovitost zunanjega delovanja EU;

4.   znova poudarja, da demokratizacija in dobro upravljanje nista zgolj sama sebi namen, pač pa sta bistvenega pomena za zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj, mir in stabilnost; demokracija, kakor dokazujejo notranji integracijski procesi EU, ne spodbuja zgolj širjenja političnih in civilnih, ampak tudi gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic, tudi solidarnosti;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju nove službe za zunanjepolitično delovanje človekove pravice in krepitev demokracije z institucionalnimi sredstvi učinkovito vključijo v vsa področja politike ter naj se učijo iz sedanjih procesov in izkušenj, da bi s tem dosegle napredek pri uveljavljanju demokratičnih vrednot v praksi;

6.   meni, da uveljavljanje demokracije in demokratičnih procesov v tretjih državah ponuja najboljše možnosti za oblikovanje učinkovitih politik v zvezi s svetovnimi vprašanji, ki zadevajo tudi državljane EU; demokratični sistemi se na primer uspešneje borijo proti mednarodnemu kriminalu, nezakonitemu priseljevanju in nezakoniti trgovini; varujejo okolje, vzdržujejo odprt svetovni trgovinski sistem ter zagotavljajo trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo;

7.   priporoča EU, naj javno potrdi opredelitev demokracije, ki jo je oblikovala generalna skupščina Združenih narodov leta 2005, kot referenčno točko za lastno demokratizacijo, da bo lahko okrepila usklajene ukrepe za spodbujanje demokracije po vsem svetu;

8.   poudarja, da demokracije ni mogoče izvažati ali vsiljevati od zunaj; uspešna strategija za uveljavljanje demokracije mora temeljiti na dialogu ter zajemati široko zastavljeno prizadevanje za krepitev civilne družbe in osveščanje v državah v razvoju; poudarja nadaljnjo zavezanost EU načelom odgovornosti, ki jo glede razvojnih strategij in programov nosijo partnerske države same; kljub temu meni, da je mogoče te procese podpreti z različnimi instrumenti EU, prilagojenimi razmeram v posameznih državah;

9.   poudarja, da mora EU razviti strategije za podporo razvoju civilne družbe in demokratičnih struktur; v tem smislu imajo pomembno vlogo politične ustanove, nevladne organizacije in visokošolske ustanove in jih je torej treba podpirati;

10.  Svetu in Komisiji predlaga, naj na vzorcu partnerskih držav opravita celovito in podrobno analizo vseh podpornih ukrepov EU, kar bo pripomoglo k pripravi praktičnih priporočil;

11.   priporoča, da Svet in Komisija pri izvajanju podpornih dejavnosti izvajata pariško deklaracijo OECD za učinkovitost pomoči in načrt ukrepov iz Akre; zlasti predlaga skupne ocene EU o demokratičnih razmerah, skupne programe EU in porazdelitev bremen, da bosta učinek in prepoznavnost dejavnosti EU v podporo demokraciji večja;

12.   poudarja pomen klavzul o človekovih pravicah, ki so že del sporazumov Evropske unije; v zvezi s tem ponovno opozarja, da je treba najprej dosledno izvajati klavzule iz obstoječih sporazumov, ne pa sestavljati novih sporazumov z dodatnimi pogoji;

13.   predlaga, naj Komisija v nacionalne strateške dokumente sistematično vključi poglavje o demokratičnih razmerah in stanju človekovih pravic, kjer bodo zbrana in predstavljena priporočila pristojnih misij EU za opazovanje volitev, po potrebi pa tudi usmeritev za podporo demokraciji v programih sodelovanja z državami partnericami;

14.   poudarja, je treba bolje usklajevati dejavnosti, ki se izvajajo v okviru različnih zunanjih finančnih instrumentov, da bo mogoče v celoti raziskati, kako se geografski in tematski instrumenti dopolnjujejo;

15.   poziva Svet in Komisijo, naj organizirata obširno in izčrpno posvetovanje z vsemi interesnimi skupinami v EU in tretjih državah, vključno z institucionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji, zagovorniki človekovih pravic in neodvisnimi skupinami civilne družbe, preden sprožita nove pobude za krepitev demokracije;

16.   spodbuja Komisijo, naj k pripravi in izvajanju državam prilagojenih instrumentov, kot so sporazumi med Evropsko unijo in posameznimi državami ali nacionalni strateški dokumenti, bolj sistematično pritegne različne demokratične institucije, zlasti parlamente, pa regionalne in lokalne organe;

17.   zahteva, naj Komisija preuči možnosti za oblikovanje prostovoljnih evropskih mirovnih enot, pri tem pa upošteva pozitivne izkušnje evropske prostovoljne službe;

18.  poudarja, da mora biti podpora EU za krepitev demokracije vsestranska in mora zajemati vsa področja iz prej navedene resolucije generalne skupščine Združenih narodov o rezultatu svetovnega vrha 2005, k njenemu izvajanju pa je treba pristopiti dolgoročno; v zvezi s tem meni, da je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ključni finančni instrument, zato poziva, naj se podpora ohrani in okrepi;

19.   pozdravlja koristni prispevek misij EU za opazovanje volitev h krepitvi demokratičnih procesov, večjemu spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, boljšemu upravljanju in pravni državi, zlasti pa k izboljšanju volilnih postopkov po svetu, toda poudarja, da je treba poskrbeti za jasno povolilno politiko, ki bo posebno pozornost namenjala konvergenci tehničnih in političnih povolilnih ukrepov in prispevku civilne družbe ter s katero bo razvojna podpora sledila demokratičnim načelom in vrednotam demokratičnega upravljanja;

20.   poziva Komisijo, naj nadgradi uspešno sodelovanje z ZN v zvezi z misijami za opazovanje volitev ter zaradi spodbujanja demokracije in človekovih pravic okrepi oblikovanje skupne strategije in načrtovanje projektov z Združenimi narodi ter drugimi regionalnimi organizacijami, kot sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Afriška unija, v povezavi s spodbujanjem demokracije in človekovih pravic;

21.   poudarja, da bi se morala prizadevanja Evropske unije za krepitev demokracije sistematično osredotočati na vlogo izvoljenih predstavnikov in političnih strank, na neodvisne medije, pa tudi na večjo vlogo žensk v političnem in javnem življenju; opozarja še na pomembno vlogo podpornih političnih ustanov, nevladnih organizacij in akademskih institucij;

22.   priporoča pripravo posebne strategije za podporo novo in demokratično izvoljenim parlamentom, da bi se demokracija, pravna država in dobro upravljanje trajno utrdili; izraža podporo pripravi instrumenta za medsebojno sodelovanje med poslanci različnih narodnosti o tem, kako učinkovito zastopati interese volilnega telesa ter učinkovito in resnično spremljati izvajanje, ter o načinih in sredstvih za ohranjanje pretoka informacij med vsemi segmenti upravljalnega sistema;

23.   potrjuje odločenost, da bo prispeval h krepitvi demokratičnih procesov in povečal svojo udeležbo pri opazovanju volitev, nadaljnjem ukrepanju po misijah EU za opazovanje volitev in vzpostavljanju parlamentarnih zmogljivosti; v zvezi s tem poziva svoj urad za spodbujanje parlamentarne demokracije, naj ustreznim parlamentarnim odborom predstavi celovit akcijski načrt, ki mora obvezno vsebovati jasen mehanizem za sodelovanje z medparlamentarnimi delegacijami in skupnimi parlamentarnimi odbori; poudarja tudi, kako pomembno je vključevanje parlamentarnih skupščin, kot so AKP-EU, Eurolat, Euromed in Euronest;

24.   spodbuja delegacije Komisije, naj se z uradom za spodbujanje parlamentarne demokracije partnersko povežejo, kadar pripravljajo ali začenjajo programe za parlamentarno podporo;

25.   priporoča, naj se med sklepe Sveta na novembrskem zasedanju uvrstita tudi akcijski načrt ter pregled predvidenega napredka do konca leta 2010; poziva sedanje in prihodnje predsedstvo EU, naj zaključke Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose predstavita ustreznim parlamentarnim odborom;

26.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (2) UL C 343, 5.12.2001, str. 270. (3) UL C 131 E, 5.6.2003, str. 147. (4) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 550. (5) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (6) UL L 386, 29.12.2006, str. 1. (7) Sprejeto besedilo, P6_TA(2008)0194

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o institucionalnih vidikih ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje (2009/2133(INI))

P7_TA(2009)0057 A7-0041/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 3(5) in členov 18, 21, 24, 26, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe,

–   ob upoštevanju izjave št. 15 o členu 27 Pogodbe o Evropski uniji, ki je bila priložena sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi(1), zlasti točke (e) odstavka 5 navedene resolucije,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2000 o skupni diplomaciji Skupnosti(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2001 o sporočilu Komisije o razvoju službe za zunanje delovanje(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o institucionalnih vidikih evropske službe za zunanje delovanje(4),

–   ob upoštevanju delavnice, ki jo je 10. septembra 2008 organiziral Odbor za ustavne zadeve,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A7-0041/2009),

A.   ker je oblika prihodnje evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) izjemno pomembna, da bi zunanji odnosi Unije postali skladnejši, učinkovitejši in bolj prepoznavni,

B.   ker bo EEAS posledica treh novosti po Lizbonski pogodbi: izvoljen bo predsednik nerotacijskega predsedstva Evropskega sveta, ki bo pristojen za zunanje zastopanje Unije na ravni voditeljev držav ali vlad; Evropski svet bo s soglasjem predsednika Komisije imenoval visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo podpredsednik Komisije, pristojen za zunanje odnose ("podpredsednik/visoki predstavnik"); in Uniji bo izrecno dodeljen status pravne osebe, kar ji bo omogočilo popolnoma svobodno delovanje na mednarodni ravni,

C.   ker je EEAS logično nadaljevanje pravnega reda Skupnosti na področju zunanjih odnosov Unije, saj bo služba omogočila tesnejše usklajevanje med ustreznimi upravnimi enotami v zvezi s skupnim pristopom k skupni zunanji in varnostni politiki ter vodenje zunanjih odnosov Skupnosti v skladu z vzorcem Skupnosti; ker evropska služba za zunanje delovanje dopolnjuje diplomatska predstavništva držav članic, ne da bi jih nadomeščala,

D.   ker se je v zadnjih desetletjih razširila vloga Evropske unije kot globalnega akterja in ker je potreben nov pristop, če hoče EU delovati kolektivno in na globalne izzive odgovarjati usklajeno, dosledno in učinkovito,

E.   ker je pomembno poudariti, da je Evropski parlament dosledno pozival k ustanovitvi skupne evropske diplomatske službe, ki bi bila sorazmerna z mednarodno vlogo Unije ter bi povečala prepoznavnost Unije in okrepila njene zmožnosti za učinkovito ukrepanje v mednarodni areni; ker bi bilo treba pozvati Svet, Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost, ki se ponuja z ustanovitvijo EEAS, za oblikovanje bolj usklajene, dosledne in učinkovite zunanje politike,

F.   ker mora ustanovitev EEAS prispevati k preprečevanju podvajanja, neučinkovitosti in potratne porabe sredstev v zvezi z zunanjim delovanjem Unije,

G.   ker bi morala EEAS osveščati javnost o tem, da je EU glavna partnerica držav v razvoju, in graditi na njenih trdnih odnosih s temi državami,

H.   ker Lizbonska pogodba izpostavlja razvojno sodelovanje kot samostojno politično področje s specifičnimi cilji, enakovredno ostalim zunanjim politikam,

I.   ker so v izjavi št. 15 o členu 27 Pogodbe o Evropski uniji vlade držav članic določile, da bi se morali podpredsednik/visoki predstavnik, Komisija in države članice takoj po podpisu Lizbonske pogodbe začeti pripravljati na ustanovitev EEAS,

J.   ker bo podpredsednik/visoki predstavnik po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe pristojen za skladnost zunanjepolitičnega delovanja Unije; ker bo v skladu s to nalogo v svoji vlogi podpredsednika Komisije izvajal pristojnosti te institucije na področju zunanjih odnosov in hkrati tudi skupno zunanjo in varnostno politiko po navodilih Sveta (dvojna vloga); ker bo EEAS pomagala podpredsedniku/visokemu predstavniku; ker bodo v EEAS zaposleni uradniki iz sekretariata Sveta in Komisije ter osebje iz nacionalnih diplomatskih služb,

K.   ker je na podlagi pristojnosti iz pogodb in pravice institucij Skupnosti do lastne organizacije dela, kakor je priznano v sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti, Komisija zaradi razširitve zunanjepolitičnega delovanja Skupnosti ustanovila številne delegacije v tretjih državah in mednarodnih organizacijah; ker ima Svet za vzdrževanje odnosov z OZN svoje urade za zvezo v New Yorku in Ženevi; ker bo s skupnim delovanjem teh delegacij Komisije in uradnikov Sveta iz uradov za zvezo ali njihovo preureditvijo v skupna predstavništva Sveta in Komisije nastala mreža približno 5.000 zaposlenih, kar bo eden od temeljev za ustanovitev EEAS,

L.   ker bosta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe organizacija in delovanje EEAS določena s sklepom Sveta na predlog podpredsednika/visokega predstavnika in po posvetovanju s Parlamentom ter s soglasjem Komisije,

M.   ker je treba pravočasno rešiti številna načelna vprašanja glede oblike EEAS, da bi po imenovanju podpredsednika/visokega predstavnika ta lahko začela čim prej delovati,

N.   ker je ob upoštevanju, da bo Parlament zaprošen za mnenje o ustanovitvi EEAS, in glede na proračunske posledice prepričan, da je zgodnji in vsebinski dialog s Parlamentom bistvenega pomena za učinkovit začetek delovanja EEAS in da se zagotovi, da bo ta dobila potrebna finančna sredstva,

1.   ugotavlja, da je konvencija po intenzivnih razpravah o sestavi EEAS predlagala model, po katerem dobita pomembno vlogo Parlament in Komisija; poudarja, da se s posebnim postopkom, za katerega se je medvladna konferenca na koncu odločila, da ga sprejme v Lizbonski pogodbi – v skladu s katerim se Svet odloča soglasno na predlog podpredsednika/visokega predstavnika in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter s soglasjem Komisije – ohranja institucionalno ravnovesje Unije in zahteva rešitve na podlagi soglasja;

2.   znova opozarja Komisijo, da odločitve o ustanovitvi EEAS ni mogoče sprejeti brez soglasja Komisije; poziva Komisijo, naj se v pripravah za ustanovitev EEAS z vso svojo institucionalno težo zavzame za ohranitev in nadaljnji razvoj modela Skupnosti za zunanje odnose Unije; opominja tudi, da mora ustanovitev EEAS vključevati sporazum o proračunskih vidikih;

3.   poziva Komisijo, Svet, države članice in prihodnjega podpredsednika/visokega predstavnika, naj se jasno zavežejo doseči sporazum, ob sodelovanju s Parlamentom, glede celovitega, ambicioznega in soglasnega načrta za ustanovitev EEAS;

4.   priporoča, da bi bilo treba pri razvoju pristopa k EEAS, ki bo ustanovljena v skladu s členi 18, 27 in 40 Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, upoštevati izkušnje; meni, da organa, kot je EEAS, ni mogoče v celoti opredeliti ali določiti vnaprej, ampak ga je treba vzpostaviti na podlagi medsebojnega zaupanja ter vse obsežnejšega strokovnega znanja in skupnih izkušenj;

5.   opozarja, da mora EEAS zagotoviti, da se bo Listina o temeljnih pravicah polno uporabljala v vseh vidikih zunanjega delovanja Unije v skladu z duhom in namenom Lizbonske pogodbe; poudarja odgovornost EEAS za zagotavljanje skladnosti med svojim zunanjepolitičnim delovanjem in drugimi politikami v skladu s členom 21(3) Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe;

6.   potrjuje naslednja načela in poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih vztraja na njihovem spoštovanju v skladu z duhom in namenom določb Lizbonske pogodbe ter duhom razprav konvencije:

7.   meni, da mora z organizacijskega in proračunskega vidika EEAS kot služba sui generis postati del upravne strukture Komisije, saj bi to zagotovilo polno preglednost; meni, da bi moral sklep o ustanovitvi EEAS na pravno zavezujoč način in na podlagi vodstvenih pristojnosti podpredsednika/visokega predstavnika zagotoviti, da bo služba – kakor je določena v Lizbonski pogodbi – upoštevala sklepe Sveta na tradicionalnih področjih zunanje politike (skupna zunanja in varnostna politika ter skupna varnostna in obrambna politika) in sklepe kolegija komisarjev na področju skupnih zunanjih odnosov; meni, da bi morala biti sestava EEAS takšna:

8.   opozarja, da je treba s Parlamentom skleniti sporazum o prihodnjih predlogih Komisije, ki spreminjajo Finančno uredbo in Kadrovske predpise; ponovno izraža svojo odločenost, da bo v celoti izvajal svoja proračunska pooblastila v povezavi s temi institucionalnimi novostmi; poudarja, da morajo v skladu s pogodbami vsi vidiki financiranja EEAS v celoti ostati pod nadzorom proračunskega organa;

9.   meni v zvezi z EEAS:

10.   ugotavlja, da bodo s tem, ko bodo delegacije EU v tretjih državah dopolnjevale obstoječa diplomatska predstavništva držav članic, nastopile možnosti za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti, saj bi prihodnje delegacije EU lahko v številnih primerih prevzele opravljanje konzularne službe in obravnavanje vprašanj schengenskih vizumov;

11.   meni, da bi moral sklep o vzpostavitvi organizacije in delovanja EEAS določati tudi, da morajo veleposlaništva Unije v tretjih državah zagotoviti logistično in upravno pomoč članom vseh institucij Unije, ko je to potrebno, v skladu z razpoložljivimi sredstvi;

12.   čeprav bodo delegacije Evropske unije sestavni del EEAS in bi morale upoštevati navodila podpredsednika/visokega predstavnika ter biti pod njegovim nadzorom, upravno pa spadati pod Komisijo, zahteva, da se prihodnji podpredsednik/visoki predstavnik zaveže, da bo parlamentarna odbor za zunanje zadeve in razvoj obveščal o imenovanjih na vodilna delovna mesta v EEAS in odboroma dovolil, da zasliši imenovane osebe, če se odbora za to odločita; zahteva tudi, da se prihodnji podpredsednik/visoki predstavnik zaveže ponovnim pogajanjem o sedanjem medinstitucionalnem okvirnem sporazumu(8) z Evropskim parlamentom, zlasti o dostopu do občutljivih podatkov in drugih vprašanjih, ki so pomembna za nemoteno medinstitucionalno sodelovanje;

13.   predlaga, da se opravi preiskava za določitev obsega, v katerem bi osebje veleposlaništva Unije, napoteno iz nacionalnih konzularnih služb, po potrebi postopoma prevzemalo dolžnosti, ki presegajo njihove politične in gospodarske naloge, in sicer za konzularne naloge v zvezi z državljani držav nečlanic in za naloge v zvezi z diplomatsko in konzularno zaščito državljanov Unije v tretjih državah, kakor že določa člen 20 Pogodbe ES; predlaga tudi, da bi bilo treba preučiti možnosti sodelovanja med uradniki Parlamenta in EEAS;

14.   meni, da je treba sprejeti nadaljnje korake glede usposabljanja uradnikov Unije na področju zunanjih odnosov; predlaga, da bi ustanovitev evropske diplomatske akademije, v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi v državah članicah, uradnikom iz Unije in držav članic, ki bodo prevzeli zunanjepolitične funkcije, omogočila usposabljanje na podlagi enotno usklajenega učnega programa skupaj z ustreznim usposabljanjem na področju konzularnega in poslaniškega dela, diplomacije in mednarodnih odnosov ter poznavanja zgodovine in delovanja Evropske unije;

15.   poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj pripravi osnutek predloga sklepa o organizaciji in načinu delovanja za EEAS ob upoštevanju smernic iz te resolucije; si pridržuje pravico, da sprejme podrobno stališče o tem predlogu v skladu s členom 27(3) Pogodbe EU v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, in da med proračunskim postopkom preuči finančne vidike; priporoča pa čimprejšnje sprejetje političnega sporazuma s Parlamentom o vseh vprašanjih, da bi se izognili izgubi dragocenega časa zaradi političnega prerekanja o obliki EEAS po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe;

16.   poziva Komisijo, naj predlog podpredsednika/visokega predstavnika odobri šele, ko bo ta v večji meri skladen s smernicami iz te resolucije ali ko bo po medinstitucionalnih srečanjih ob sodelovanju Parlamenta soglasno dosežena drugačna kompromisna rešitev;

17.   namerava zahtevati, da kandidat za podpredsednika naslednje Komisije poda stališče o zadevah, obravnavanih v tej resoluciji, ko se bo srečal s pristojnim odborom za predstavitev v postopku za imenovanje naslednje Komisije;

18.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 25. (2) UL C 135, 7.5.2001, str. 69. (3) UL C 53 E, 28.2.2002, str. 390. (4) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 232. (5) Na primer člen 6 Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20). (6) Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1). (7) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1). (8) Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo (UL C 121, 24.4.2001, str. 122).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta

P7_TA(2009)0058 RC-B7-0095/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu(1), z dne 5. junija 2008 o vrhunskem srečanju EU-ZDA(2) ter z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v ZDA(3),

–   ob upoštevanju zaključkov vrha EU-ZDA v Pragi z dne 5. aprila 2009,

–   ob upoštevanju skupne izjave in poročila o napredku, ki sta bila sprejeta na tretjem zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta z dne 12. decembra 2008, ter skupne izjave, sprejete na srečanju v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev aprila 2009 v Pragi,

–   ob upoštevanju poročila misije Združenih narodov za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi, ki jo je vodil sodnik Goldstone, objavljenega 15. septembra 2009,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o načrtovanem mednarodnem sporazumu o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah ministrstvu za finance Združenih držav za preprečevanje terorizma oziroma njegovega financiranja in boj proti njemu(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2009 o vrhunskem srečanju skupine G20, ki je potekalo 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu(5),

–   ob upoštevanju člena 110(4) svojega Poslovnika,

A.   ker Evropska unija pozdravlja pripravljenost ameriške administracije za sodelovanje na mednarodnem področju ter okrepitev odnosov med EU in ZDA, ki je temelj zunanje politike EU,

B.   ker igrata EU in ZDA strateško vlogo pri svetovnih gospodarskih izzivih, saj njihov bruto domači proizvod (BDP) predstavlja več kot polovico svetovnega BDP, obe partnerici pa sta oblikovali največje dvostransko trgovinsko in investicijsko partnerstvo na svetu, saj dosega skoraj 40 % svetovne trgovine,

C.   ker imajo EU in ZDA v svetovni politični areni skupne politične interese in deljeno odgovornost za spodbujanje miru, spoštovanje človekovih pravic in stabilnosti ter spoprijemanje z različnimi nevarnostmi in izzivi na svetovni ravni, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe, varnost preskrbe z energijo in razvoj gospodarstev z nizkimi emisijami ogljika, izkoreninjenje revščine in uresničevanje drugih razvojnih ciljev tisočletja,

D.   ker si mora čezatlantski ekonomski svet še naprej prizadevati za uresničenje pravega, integriranega čezatlantskega trga do leta 2015, in sicer z odpravljanjem ovir za trgovanje, kar bo bistveno prispevalo k ponovnemu zagonu rasti in okrevanju gospodarstva,

E.   ker je za uspešno izpolnitev sporazuma o razvoju iz Dohe potrebno skupno vodstvo EU in ZDA,

F.   ker je pomembno, da se v delovanju čezatlantskega ekonomskega sveta ustrezno odraža vloga zakonodajalcev in da so prednostne naloge Evropskega parlamenta primerno upoštevane,

G.   ker se bodo morale EU in ZDA spoprijeti z vedno večjo porabo energije in zahtevami po uresničevanju obveznosti za spopadanje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni, ki jih je treba doseči v Københavnu, ter ker novi standardi in ukrepi za večjo energetsko učinkovitost ne bi smeli ustvariti novih preprek za čezatlantsko trgovino ter zmanjšati varnosti in zanesljivosti cepljivih snovi,

H.   ker bo Evropska unija z orodji zunanje politike iz lizbonske pogodbe lahko prevzela pomembnejšo in skladnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču,

I.   ker se je finančna in gospodarska kriza hitro sprevrgla v krizo zaposlovanja z resnimi socialnimi posledicami in ker sta čezatlantski partnerici skupaj odgovorni za reševanje socialnega vidika gospodarske krize,

J.   ker nedavne raziskave, kot na primer raziskava Čezatlantski trendi 2009, ki jo je izvedel nemški Marshallov sklad, kažejo, da ima ameriška administracija večjo podporo državljanov EU kot kdajkoli prej, in ker je to temelj za ponovno oživitev odnosov med EU in ZDA,

Vrhunsko srečanje EU-ZDA

1.   ponovno poudarja, da so odnosi med EU in ZDA najpomembnejše strateško partnerstvo za EU, ter vztraja, da je pomembno, da EU in ameriška administracija okrepita strateški dialog, sodelovanje in usklajevanje pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi in regionalnimi konflikti; poziva Komisijo, naj po vrhunskem srečanju EU-ZDA predloži sporočilo o strateškem partnerstvu EU-ZDA;

2.   poziva obe partnerici, naj spodbujata spoštovanje človekovih pravic v svetu kot ključen element njunih politik; poudarja, da je potrebno dobro usklajevanje pri preventivni in krizni diplomaciji; poziva ameriško administracijo, naj ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in pristopi k njemu; ponovno poziva k odpravi smrtne kazni; poziva ameriško vlado, naj se vrne k popolnemu upoštevanju mednarodnih standardov pravne države, naj zaustavi vse zunajsodne ukrepe ter naj preneha nekaznovano kršiti človekove pravice;

3.   meni, da morata obe partnerici na vrhu EU-ZDA prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju obvez skupine G20; zato poziva k usklajevanju med reformnim svežnjem ZDA za finančni sektor in sedanjimi zakonodajnimi reformami EU, vključno s finančno nadzorno strukturo, in poziva obe partnerici, naj pospešita sodelovanje pri posodabljanju Mednarodnega denarnega sklada;

4.   poudarja pomen sodelovanja med EU in ZDA, da bi na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 15) v Kobenhavnu decembra 2009 dosegli mednarodni sporazum, ki bi temeljil na znanstvenih dognanjih in bi vključeval ustrezno mednarodno pomoč pri financiranju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje v državah v razvoju; poziva predsedstvo EU, naj na vrhu EU-ZDA poskuša od ZDA pridobiti ambiciozne zaveze k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti po Kjotu ter za sodelovanje pri spodbujanju povezav med sistemom EU ter regionalnimi ali zveznimi sistemi v ZDA za trgovanje z emisijami;

5.   vztraja, da bo treba z Lizbonsko pogodbo okrepiti institucionalne mehanizme povezav med EU in ZDA v skladu z zgoraj navedeno resolucijo z dne 26. marca 2009;

6.   poziva EU in ZDA, naj se na prihodnjem vrhu o okrepljenem čezatlantskem partnerstvu dogovorijo, da se bodo spoprijele s skupnimi svetovnimi izzivi, zlasti z neširjenjem orožja in razorožitvijo, bojem proti terorizmu, podnebnimi spremembami, spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti pandemijam ter doseganjem razvojnih ciljev tisočletja; poudarja, da države v razvoju niso povzročile svetovne finančne krize in gospodarske krize, jih je pa ta nesorazmerno prizadela;

7.   poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti; meni, da je treba razvoj dogodkov v tej širši varnostni strukturi obravnavati v dialogu z Rusijo in državami članicami OVSE, ki niso članice EU, da bi obnovili čezatlantsko soglasje o varnosti; poudarja pomen, ki jo imajo za izboljšanje čezatlantske varnosti evropska varnostna in obrambna politika ter okrepljene evropske obrambne zmogljivosti;

8.   v zvezi s tem pozdravlja odločitev Ruske federacije in ZDA, da se bodo pogajale o sklenitvi novega obsežnega pravno zavezujočega sporazuma, ki bo nadomestil sporazum o omejitvi strateškega orožja (START) (katerega veljavnost poteče decembra 2009), ter da bosta predsednika Barack Obama in Dimitrij Medvedjev v Moskvi dne 6. julija 2009 podpisala dogovor o spremljanju sporazuma o omejitvi strateškega orožja START-1;

9.   pozdravlja napoved ameriškega predsednika, da bo nadaljeval ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; poziva Svet, naj pozitivno in proaktivno sodeluje v pripravah na naslednjo konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, in sicer v tesnem sodelovanju z ZDA in Rusijo;

10.   poudarja, da negotovost o naravi iranskega jedrskega programa ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; podpira cilj, da se v pogajanjih z Iranom poišče rešitev z uporabo dvojne strategije dialoga in sankcij v sodelovanju z drugimi članicami Varnostnega sveta in Mednarodno agencijo za atomsko energijo;

11.   je zaskrbljen zaradi najnovejših jedrskih poskusov, ki jih je opravila Demokratična ljudska republika Koreja, in zaradi njene zavrnitve resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1887 (2009) z dne 24. septembra 2009; kljub temu podpira pristop dvostranskega dialoga, za katerega so se odločile ZDA v okviru šeststranskih pogajanj, katerih namen je razorožitev korejskega polotoka;

12.   ugotavlja, da so Združene države opustile svoje prvotne načrte o vzpostavitvi protiraketnega ščita v Evropi ter tudi nove načrte; poziva k novi ureditvi svetovne varnosti, ki bo vključevala zlasti Evropsko unijo, ZDA, Rusijo in Kitajsko;

13.   poziva partnerici, naj spodbujata tristranski dialog z Latinsko Ameriko, regijo, s katero delita vizijo o demokraciji, človekovih pravicah in načelih multilateralizma;

14.   ponavlja, da je pomembno, da obe partnerici v duhu spoštovanja in preglednosti spodbujata usklajene pristope pri svojih politikah do Irana, Iraka, Afganistana in Pakistana; poziva Evropsko unijo, ZDA, Nato in Združene narode, naj pripravijo nov skupen strateški koncept, ki bo celostno povezoval mednarodno sodelovanje, ter vse sosednje države poziva k sodelovanju pri teh prizadevanjih, da bi stabilizirali regijo;

15.   meni, da prvo srečanje med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom, ki ga je dne 23. septembra 2009 priredil ameriški predsednik Barack Obama, ni izpolnilo pričakovanj; ponovno potrjuje, da je uspešnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ena najpomembnejših prednostnih nalog EU in ZDA, ter jih poziva, naj skupaj spodbujajo delo četvorke pri iskanju skupne osnove za miroljubno rešitev, ki bi vključevala oblikovanje dveh držav in obstoja zmožno palestinsko državo; poziva k temu, da se na vrhu ugotovi, kako je mogoče pritegniti arabski svet; poziva k odpravi izredno težkih humanitarnih razmer v Gazi; obžaluje vlogo Hamasa pri omejevanju osebne svobode in človekovih pravic;

16.   upa, da bosta obe strani na vrhu dosegli sporazum o tem, da mora uspešen zaključek kroga pogajanj iz Dohe vključevati ukrepe, ki bodo preprečevali nihanje cen kmetijskih proizvodov in pomanjkanje hrane; voditelje poziva, naj ne pozabijo, kaj je končni razvojni cilj tega kroga pogajanj, in naj spoštujejo svojo obveznost, da bodo 0,7 % BDP porabili za razvojno sodelovanje; poudarja, da je treba upoštevati nedavne reforme skupne kmetijske politike, in upa, da bodo podobne spremembe vključene v ameriški zakon o kmetijstvu; opozarja na razvoj dogodkov pri vprašanjih, ki so bila nekdaj sporna, na primer glede hormonsko predelanega govejega mesa, piščancev, razkuženih s klorom, in dovoljenj za nekatere gensko spremenjene proizvode; je prepričan, da je mogoče s stalnim dialogom rešiti vprašanja, ki vplivajo na vzajemno trgovino s kmetijskimi proizvodi, preden se za rešitev spora obrne na organe Svetovne trgovinske organizacije;

17.   je seznanjen z zamislijo o ustanovitvi čezatlantskega sveta za energijo; izrecno poudarja, da bi se moral ta ukvarjati le z vidiki, ki so nedvomno zunanje- in varnostnopolitični, in bi v prihodnje moral biti vključen v čezatlantski politični svet, čezatlantski ekonomski svet pa bi se moral ukvarjati s splošno energetsko politiko;

18.   pozdravlja nedavno razširitev programa za odpravo vizumov na še sedem držav članic EU; vendar poziva ZDA, naj vizumski režim odpravijo za celotno Evropsko unijo in naj vse državljane EU obravnavajo enako, na osnovi popolne vzajemnosti; kritizira predvideno uvedbo upravnih taks za dovoljenja, ki so državljanom EU izdana na podlagi elektronskega sistema za odobritev potovanj in izmenjavo podatkov, saj meni, da je to nazadnjaški ukrep, ter poziva Komisijo, naj to obravnava kot prednostno vprašanje v pogovorih z ameriško administracijo, pri čemer naj upošteva možnost uvedbe recipročnih ukrepov;

19.   poziva ZDA, naj omogočijo polno in učinkovito izvajanje prvostopenjskega sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA ter njihovega sporazuma o letalski varnosti; opozarja Komisijo in ameriške organe, da bi lahko nekatere države članice odstopile od prvostopenjskega sporazuma, če ne bi uspela sklenitev sporazuma na drugi stopnji; poziva ZDA, naj se izogibajo ukrepom, ki delujejo proti okrepljenemu sodelovanju, kot so bili tisti o tujih letalskih servisih, izvzetjih od protimonopolnih pravil in državljanstvu letalskih prevoznikov, omenjenih v resoluciji št. 915 ameriškega kongresa;

Zasedanje čezatlantskega ekonomskega sveta in njegova okrepitev

20.   poudarja, da je tesnejše čezatlantsko partnerstvo z namenom dokončnega oblikovanja čezatlantskega trga do leta 2015, temelječega na načelu socialnega tržnega gospodarstva, nepogrešljiv instrument za usmerjanje globalizacije in reševanje svetovnih gospodarskih in socialnih kriz; poudarja, da so številne t. i. necarinske ovire za trgovanje in naložbe, ki naj bi jih čezatlantski ekonomski svet odstranil, plod premišljenega dela zakonodajnih teles za pospeševanje socialnih, zdravstvenih, kulturnih ali okoljevarstvenih ciljev, zato ne smejo biti ukinjene brez ustreznega zakonodajnega akta;

21.   zahteva od Komisije, da določi natančen časovni načrt za obstoječe prepreke pri doseganju tega cilja; opozarja na raziskavo, ki jo je Parlament odobril in financiral v svojem proračunu za leto 2007; želi vedeti, zakaj Komisija doslej še ni objavila nobenega od teh dokumentov, čeprav jo je Parlament večkrat pozval k temu; določa 15. november 2009 kot skrajni rok za njihovo predložitev in objavo;

22.   meni, da je mogoče v čezatlantskem ekonomskem svetu obravnavati čezatlantsko sodelovanje na področju energetske učinkovitosti in tehnologije (vključno z "zeleno energijo") ter na področjih, ki urejajo energetiko; vztraja, da bi moralo čezatlantsko sodelovanje pri zanesljivi oskrbi z energijo predstavljati eno osrednjih vprašanj, ki bi se redno obravnavala v čezatlantskem političnem svetu, katerega ustanovitev je Evropski parlament predlagal v zgoraj navedeni resoluciji z dne 26. marca 2009;

23.   meni, da mora postati čezatlantsko sodelovanje bolj odgovorno, pregledno in predvidljivo, ter da je treba urnike srečanj, dnevne rede, časovne načrte in poročila o napredku redno in nemudoma objavljati na spletnih straneh; predlaga organizacijo letne razprave o napredku pri vprašanjih, ki jih obravnava čezatlantski ekonomski svet, ter o sestavi sveta;

24.   kljub temu meni, da čezatlantski ekonomski svet ne bi smel zanemarjati vpliva, ki so ga na trgovinske dejavnosti imeli ukrepi vlad v zvezi s standardi zasebnosti in varstva podatkov, biometričnih specifikacij, varnosti zračnega prometa, potovalne dokumentacije in izmenjave podatkov o potnikih;

25.   poziva ameriške organe in Komisijo, naj še okrepijo pogajanja, da bi dosegli uravnotežene rešitve, med drugim v zvezi s potrebami letalske varnosti in varstva podatkov na področju evidenc imen letalskih potnikov, revizijo varnostnih pregledov na letališčih in uspešnejšim vključevanjem ukrepov za zmanjšanje vpliva čezatlantskega in mednarodnega letalskega prometa na podnebne spremembe v pogajanja v Københavnu in sporazume v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva;

Vloga čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in čezatlantskega ekonomskega sveta

26.   ponovno poziva vodstvi EU in ZDA ter sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajalcev za uspeh omenjenega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v polni meri in neposredno vključijo v čezatlantski ekonomski svet, saj so zakonodajalci skupaj z ustrezno izvršilno oblastjo odgovorni za izvajanje in nadzor številnih odločitev sveta;

27.   meni, da je bistveno zagotoviti, da se v dialog zakonodajalcev in proces čezatlantskega ekonomskega sveta vključijo najprimernejši člani ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta, da se prepreči nezaželeni vpliv zakonodaje na čezatlantsko trgovino in naložbe; upa, da bo novi sporazum lahko nadgradil sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev v čezatlantsko medparlamentarno skupščino v skladu s priporočili zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 26. marca 2009;

Čezatlantski ekonomski svet ter gospodarska in finančna kriza

28.   pozdravlja dejstvo, da čezatlantskemu ekonomskemu svetu svetujejo številne interesne skupine, vključno s predstavniki podjetij, in zahteva, naj imajo predstavniki sindikalnega gibanja na obeh straneh Atlantika primerljivo vlogo, da je v celoti upoštevana socialna razsežnost; se zavzema, da bi bila v skupino svetovalcev vključena vodja čezatlantskega dialoga o delu in prihodnjega čezatlantskega dialoga o energiji; kljub temu meni, da je treba njihovo posvetovalno vlogo ločevati od zakonodajne vloge ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta;

29.   poudarja vlogo čezatlantskega ekonomskega sveta pri spodbujanju in zagotavljanju usklajenega zakonodajnega odziva ZDA in EU na krize, zlasti glede alternativnih investicijskih skladov, infrastrukture finančnega trga (zlasti zunajborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti), kapitalskih zahtev, davčnih oaz in čezmejnega reševanja nesolventnosti; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči usklajenost in najboljšo prakso plačne politike finančnih institucij in zagotovi, da bodo plače temeljile na dolgotrajnih rezultatih, kar bo zmanjšalo izpostavljenost tveganjem;

30.   poudarja, da nevarnost kreditnega krča še ni minila; nadalje poudarja, da je za zagotovitev trajnostne oživitve svetovnega gospodarstva ter spopadanje z naraščajočo brezposelnostjo ključnega pomena usklajevanje makroekonomskih politik;

31.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da bodo ameriški organi pri izvajanju drugega baselskega sporazuma upoštevali spremembe direktiv EU o kapitalskih zahtevah; pozdravlja predlog ameriške vlade o ureditvi vseh izvedenih finančnih instrumentov in njena prizadevanja za osrednjo klirinško ustanovo za kompleksne strukturirane proizvode ter poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči, kako spodbujati usklajen pristop k obravnavi naložb ter enakovrednost podjetij in infrastrukture;

32.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo ameriški organi v izogib regulativni arbitraži delovali usklajeno s predlagano direktivo EU v zvezi z upravitelji alternativnih investicijskih skladov (direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov);

33.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava vprašanje institucij, ki so "prevelike, da bi propadle", ter podpira predloge skupine G20 za ukrepe, s katerimi bi sistemsko pomembne čezmejne institucije "ohranili pri življenju"; meni, da bi za sistemsko pomembne finančne institucije lahko veljale strožje zahteve po razkritju podatkov, na primer omejitve poslovne zaupnosti, tako kot so temu podvržene vodilne družbe v skladu s politiko EU glede konkurence;

34.   podpira poziv skupine G20, da se pospeši zbliževanje računovodskih standardov; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj pozove ameriški odbor za računovodske standarde in odbor za mednarodne računovodske standarde, da določita enotno zbirko kakovostnih globalnih računovodskih standardov in do junija 2011 zaključita svoj projekt zbliževanja; poudarja, da mora odbor za mednarodne računovodske standarde nadaljevati svojo reformo upravljanja;

35.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da morajo ameriške oblasti spoštovati svoj načrt, ki od domačih uporabnikov v ZDA zahteva, da uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja; ponovno zahteva, da dokler ZDA ne sprejmejo mednarodnih standardov računovodskega poročanja, Komisija za vrednostne papirje upošteva mednarodne standarde računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU; dokler ne bo sprejeta odločitev, da morajo uporabniki v ZDA uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja, so ti standardi enakovredni splošno sprejetim računovodskim načelom ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja razvoj poročanja za večnacionalne skupine po posameznih državah;

36.   upa, da bo čezatlantski ekonomski svet terjal spremembe v ameriškem zavarovalniškem nadzoru, da bo EU lahko ta režim priznala kot enakovrednega tistemu iz druge direktive o solventnosti; meni, da bi pobuda o ustanovitvi urada za nacionalno zavarovanje izboljšala sodelovanje med EU in ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo ameriške oblasti izboljšale zavarovalniški nadzor na zvezni ravni, po potrebi tako, da bodo davčne in druge zadeve ločile od izključno nadzornega vidika;

37.   pozdravlja razširitev svetovnega foruma o preglednosti in izmenjavi informacij in meni, da je dogovor vseh 87 sodelujočih držav o sprejetju standardov za izmenjavo davčnih podatkov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zelo obetaven; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo EU in ZDA pokazale skupno vodilno vlogo, ki jo imajo v svetu, tako da bodo do marca 2010 zagotovile potrebne spodbude, tudi sankcije; poziva jih tudi, naj hitro, z vsemi stranmi, izvedejo program medsebojnega pregleda, namenjenega oceni napredka, vendar meni, da je treba ta okvir okrepiti in s tem preprečiti izogibanje davkom in davčne utaje; poudarja, da mora biti samodejna izmenjava informacij standardna v vseh mednarodnih davčnih zadevah;

38.   meni, da bi izmenja najboljših praks med ZDA in EU pomembno vplivala na odnos podjetij do njihove družbene odgovornosti ter na njihova prizadevanja pri reševanju socialnih in okoljskih vprašanjih; meni, da je treba pri regulativnem sodelovanju upoštevati okrepitev regulativnega okvira EU v zvezi z direktivo o kapitalskih zahtevah, zlasti politiko nagrajevanja v sektorju finančnih storitev;

39.   pozdravlja sklepe voditeljev skupine G20;

Čezatlantski ekonomski svet in intelektualna lastnina

40.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj na prihodnjem srečanju spodbudi strateško čezatlantsko sodelovanje o varovanju intelektualne lastnine, pri tem pa v celoti spoštuje temeljne in državljanske pravice državljanov; poudarja, da širitev tehnologije ne sme izkriviti sistema varovanja intelektualne lastnine, ki omogoča sprejemanje finančnih in gospodarskih tveganj v postopku inovacije;

41.   opominja čezatlantski ekonomski svet, da je informacijska družba osnovni steber čezatlantskega gospodarskega prostora, ki temelji na dostopu do znanja in na novem modelu varstva in izmenjave digitalnih vsebin ob upoštevanju sorazmernosti;

Čezatlantski ekonomski svet in varstvo potrošnikov

42.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja skupne akcije za zagotavljanje, da tretje države, zlasti Kitajska, povišajo svoje proizvodne standarde tako, da bodo v skladu z varnostnimi zahtevami EU in ZDA, zlasti kar zadeva igrače, ter naj zagotovi strogo izvrševanje predpisov o varnosti izdelkov, zlasti igrač, na obeh straneh Atlantika, prav tako pa naj zagotovi strožjo nacionalno inšpekcijo;

43.   poziva Komisijo, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razvije močnejše in učinkovitejše mehanizme za čezmejno sodelovanje na področju zagotavljanja spoštovanja predpisov, da bi sistem opozarjanja na potrošniške izdelke, ki so resna grožnja za potrošnike (RAPEX), povezali s sistemom opozarjanja ameriškega odbora za varnost potrošniških izdelkov, ter da bi povezali dejavnosti mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov z dejavnostmi ameriških organov;

44.   predlaga, naj čezatlantski ekonomski svet podpre sprejetje zavezujočega instrumenta sodelovanja, ki bi usmerjal in omogočal izmenjavo informacij o varnosti izdelkov ter razvoj skupnega programa ukrepov za sodelovanje;

45.   poziva Komisijo, naj zaradi bližnjega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta in vrha EU-ZDA pospeši prizadevanja za sklenitev dolgo pričakovanega dvostranskega sporazuma o okrepljenem sodelovanju, ki bi na ZDA prenesel njihove izvršilne dejavnosti v okviru uredbe EU o sodelovanju na področju varstva potrošnikov(6) ter ameriškega zakona o spletni varnosti;

46.   poziva Komisijo, naj sodeluje s svojimi partnerji v ZDA, da bo omogočila čezatlantskemu ekonomskemu svetu, da bo preučil možnosti za povečanje varnosti potrošnikov ob spoštovanju digitalnih pravic potrošnikov, pa tudi za sodelovanje na področju predpisov o blagu z napako;

Dvostranska trgovina – carinske zadeve, nadzor trga in varnost trgovanja

47.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja močnejše sodelovanje med carinskimi organi in organi za nadzor trga v EU in ZDA, da nevarni proizvodi, zlasti igrače, ne bi prišle do potrošnikov;

48.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj izrazi zaskrbljenost EU zaradi enostranskega zakonodajnega ukrepa ZDA v zvezi s 100-odstotnim pregledom tovornih ladijskih zabojnikov, namenjenih v ZDA, ki ga je sprejel ameriški kongres; meni, da bi čezatlantski ekonomski svet v Bruslju in Washingtonu lahko organiziral seminarje o vprašanju 100-odstotnega pregleda, ki bi pospešili razumevanje med zakonodajalci ZDA in EU ter spodbudili hitro in obojestransko sprejemljivo rešitev te težave; poziva Komisijo, naj za bližnje srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta oceni morebitne stroške tega ukrepa pri poslovanje in v gospodarstvo EU ter njegov morebitni vpliv na carinske postopke;

49.   je odločen, da bo nadalje pozival zakonodajalca ZDA – Komisijo pa prosi, da to stori v čezatlantskem ekonomskem svetu – naj ponovno preuči obveznost 100-odstotnega pregleda zabojnikov, in da bo razvil sodelovanje z ZDA, ki bo temeljilo na upravljanju tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA v skladu s standardi okvira SAFE Mednarodne carinske organizacije;

Vzajemno priznavanje in standardizacija

50.   poziva Komisijo, naj si zaradi bližnjega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, ki jih mora testirati še tretja oseba, zlasti za opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in električno opremo, ter naj vztraja pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, zlasti pri sprejemanju označevanja izdelkov EU za ZDA zgolj z metričnimi enotami, ter naj z ameriškimi oblastmi preuči standardizacijo, redno organizira okrogle mize o inovativnih rešitvah in poskrbi za mednarodno uskladitev;

Okoljska vprašanja in vprašanja javnega zdravja

51.   meni, da je dialog v čezatlantskem ekonomskem svetu o novih živilih in uporabi novih tehnologij pri proizvodnji hrane izjemnega pomena; poudarja, da je zaskrbljen zaradi kloniranja pri vzreji živali;

52.   pozdravlja dejstvo, da je ameriška vlada priznala potrebo po spremembi svojega zakona o nadzoru nad nevarnimi snovmi; poziva EU in ZDA, naj sodelujejo pri vzpostavitvi regulativnega sistema v ZDA, ki bo prinesel raven zaščite, ki bo približno primerljiva z REACH;

Energija, industrija in znanost

53.   poziva k temu, da bi se v čezatlantskem ekonomskem svetu začelo sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa upošteval pristop EU "Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja";

54.   spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj razvije sodelovanje v smeri skupne energetske strategije, ki bo spodbujala diverzifikacijo in podpirala ekološko učinkovito gospodarstvo, da bi povečali varnost oskrbe; spodbuja ga tudi, naj pomaga pri približevanju trajnostnih meril za biogoriva;

55.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje pri raziskavah, da se bolje izkoristijo možnosti, ki jih ponuja razširjeni sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA;

Mednarodna trgovina

56.   meni, da je dostop do trga v tretjih državah skupnega pomena in v skupnem interesu za EU in ZDA; je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj deluje v smeri enotnejšega pristopa EU in ZDA pri sklepanju novih sporazumov o prosti trgovini, da bi bili ti usklajeni in bi vključevali socialne in okoljske standarde;

57.   poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava pravni okvir in tehnološke standarde, da se popravijo nejasni pravni pogoji in da se v zvezi s tem obravnavajo vprašanja pogodb, carin in pravne varnosti v ZDA;

Pravosodno in policijsko sodelovanje ter vizumi

58.   pričakuje, da bo na ministrskem srečanju EU-ZDA, ki bo 28. oktobra 2009 v Washingtonu, sprejeta skupna deklaracija o policijskem in pravosodnem sodelovanju, zlasti na področju kibernetske varnosti;

59.   opozarja na svojo odločenost za boj proti terorizmu in svoje trdno prepričanje, da je treba doseči pravo ravnovesje med varnostnimi ukrepi in varstvom državljanskih svoboščin in temeljnih pravic ter hkrati zagotoviti kar največje spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov; ponovno poudarja, da sta nujnost in sorazmernost ključni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne more biti učinkovit;

60.   meni, da je za tesno sodelovanje med EU in ZDA pri zadevah, povezanih s pravico, svobodo in varnostjo potreben trden pravni in politični okvir ter da je močnejše partnerstvo, ki vključuje parlamentarno in demokratično razsežnost, nujno potrebno za učinkovito obravnavo skupnih izzivov, na primer boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu brez poseganja v temeljne pravice in načela pravne države, pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, upravljanja migracijskih tokov in varstva pravice posameznika, da poišče azil, ter spodbujanja potovanj brez vizumov med ozemljema za vse dobronamerne državljane;

61.   v zvezi s tem opominja, da temelji Evropska unija na načelih pravne države in da je treba pri vseh prenosih evropskih osebnih podatkov tretjim državam iz varnostnih razlogov spoštovati postopkovna jamstva in pravico do obrambe ter zagotoviti skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni;

62.   opozarja, da člen 4 Sporazuma med EU in ZDA o pravni pomoči v okviru čezatlantskih odnosov, ki bo začel veljati 1. januarja 2010, določa, da se omogoči dostop do iskanih finančnih podatkov na zahtevo, prek nacionalnih državnih oblasti; meni tudi, da bi to lahka bila boljša pravna podlaga za prenos podatkov združenja SWIFT kot pa predlagani začasni sporazum;

63.   ugotavlja, da se EU in ZDA pogajata o začasnem sporazumu za prenos takih podatkov, ki bi veljal v vmesnem obdobju z uporabo klavzule o časovni omejitvi veljavnosti, ki naj ne bi presegla 12 mesecev; ugotavlja tudi, da bodo pri novem sporazumu, ki je bil sklenjen brez poseganja v postopek, določen z lizbonsko pogodbo, morali polno sodelovati Evropski parlament in nacionalni parlamenti, zagotovljeni pa bodo morali biti tudi pogoji iz tretjega odstavka zgoraj navedene resolucije z dne 17. septembra 2009;

o
o   o

64.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsedujočim čezatlantskega dialoga zakonodajalcev ter sopredsedujočim in sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0192. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0256. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0193. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0016. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0028. (6) Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 364, 9.12.2004, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o razmerah v Gvineji

P7_TA(2009)0059 RC-B7-0102/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila mednarodne kontaktne skupine za Gvinejo v Abudži (Nigerija) z dne 13. oktobra 2009,

–   ob upoštevanju dolgotrajne nestabilnosti v regiji reke Mano, zaradi katere trpi lokalno prebivalstvo,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gvineji – Conakry,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 29. septembra 2009 v zvezi z nasiljem v Conakryu (Republika Gvineja),

–   ob upoštevanju razprave Evropskega parlamenta z dne 7. oktobra 2009,

–   ob upoštevanju člena 122 svojega Poslovnika,

A.   ker je 23. decembra 2008 vojaška hunta, ki jo je vodil poveljnik Moussa Dadis Camara, prevzela oblast po smrti predsednika Lasana Contéja,

B.   ker je zadušitev mirnih demonstracij opozicije, organiziranih 28. septembra 2009, na dan obletnice referenduma, ki je državi prinesel neodvisnost, po navedbah terjala med sto in dvesto mrtvih (vojaki so pobrali številna trupla, da bi preprečili njihovo štetje in družinam onemogočili žalovanje) in več kot tisoč ranjenih zaradi streljanja oziroma razparanja z bajonetom, zabeležena pa so bila tudi številna posilstva,

C.   ker so bili odgovorni člani opozicije pretepeni, ranjeni in aretirani, novinarje, ki so kritični do oblasti, pa preganjajo in hunta grozi z dejanskim etničnim konfliktom,

D.   ker grozljiva pričanja govorijo o vojakih, ki so za posiljevanje žensk uporabili puškina kopita ali celo bajonete, druge ženske pa so pripadniki varnostnih sil slekli obleke in jim tako odvzeli dostojanstvo, nato pa so se javno znašali nad njimi, jih poniževali in posiljevali,

E.   ker so primeri nasilja nad ženskami vojni zločin in zločin proti človeštvu, vsi storilci takšnih dejanj pa bi morali stopiti pred sodišče, da bi se preprečilo nekaznovanje,

F.   ker člena 8 in 9 sporazuma iz Cotonouja, katerega podpisnica je Gvineja, zahtevata spoštovanje človekovih pravic in demokracije,

G.   ker je bil 27. julija 2009 v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja določen časovni načrt za zagotovitev prehoda v demokratično državo,

H.   ker so se člani hunte, ki izhajajo iz stranke Nacionalni svet za demokracijo in razvoj, zavezali, da bodo v kar najkrajšem času organizirali svobodne volitve, in so zagotovili, da sami na teh volitvah ne bodo kandidirali,

I.   ker je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča začel predhodno preiskavo razmer v Gvineji, da bi določil, ali so bili zagrešeni zločini, ki spadajo v pristojnost tega sodišča,

J.   ker, je vojaška hunta uporabila oborožene sile na neodgovoren način za zatiranje ljudstva in se s tem ne kvalificira za pripravo prehoda države proti demokraciji s svobodnimi in pravičnimi volitvami,

K.   ob upoštevanju stališča Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav in Afriške unije in imenovanja burkinafaškega predsednika Blaisa Compaoréja za posrednika,

L.   ker je mednarodna kontaktna skupina za Gvinejo, ki jo sestavljajo diplomati Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, Združenih narodov, Afriške unije, Evropske unije in predstavniki mednarodnih organizacij za spremljanje človekovih pravic, obiskala Gvinejo in poročala o tem obisku,

M.   ker sta Evropska unija in Gvineja decembra 2008 podpisali sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju(1), in sicer le nekaj dni, preden je z vojaškim udarom na oblast prišel poveljnik Moussa Dadis Camara, prvo plačilo iz naslova tega sporazuma pa je določeno za 30. november 2009,

N.   ob upoštevanju dejstva, da je ultimat Afriške unije poveljniku Dadisu Camari, s katerim mu ukazujejo, da se ponovno zaveže, da ne bo na prihodnjih predsedniških volitvah kandidiral, že potekel,

O.   ob upoštevanju poziva Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav mednarodni skupnosti, naj v Gvinejo napoti nevtralno silo za zaščito prebivalcev in nasprotnikov režima, in poziva kontaktne skupine za popoln embargo na orožje, namenjeno v Gvinejo,

P.   ob upoštevanju pomembnih rudnih virov, ki se nahajajo na ozemlju Gvineje, in ponujajo možnost razvoja; ker je organizacija "Transparency International" Gvinejo uvrstila med afriške države, kjer je največ korupcije,

1.   obsoja krvavo in morilsko represijo proti neoboroženim demonstrantom in izraža sožalje družinam žrtev;

2.   obsoja vsa dejanja spolnega nasilja nad ženskami in dekleti ter poziva k vzpostavitvi medicinske in psihološke pomoči žrtvam posilstev; poleg tega poziva Komisijo, naj nemudoma uvede posebne programe za rehabilitacijo žensk, žrtev nasilja v Gvineji;

3.   pozdravlja sporočilo mednarodne kontaktne skupine za Gvinejo o krizi v Gvineji po njenem srečanju 12. oktobra 2009 v Abudži, v katerem je pozvala vojaško hunto, naj nemudoma izpusti vse samovoljno aretirane, zlasti tiste, ki so v priporu zaradi incidenta z dne 28. septembra 2009 v Conakryu, ter hunto pozvala, naj do sobote, 17. oktobra 2009, določi načine, s katerimi bi izključila sodelovanje svojih članov na predsedniških volitvah, predvidenih za januar 2010;

4.   pozdravlja, da so Združeni narodi oblikovali neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo, ki naj bi določila odgovornosti za ta poboj, in da je Mednarodno kazensko sodišče začelo predhodno preiskavo, da bi se preprečilo nekaznovanje;

5.   zahteva, da se sprejmejo vsi ukrepi za zagotovitev varnosti prič in družin žrtev, ki jih bo zaslišala mednarodna preiskovalna komisija;

6.   poziva vladajočo hunto, naj spoštuje pravico do svobodnega mnenja, izražanja in združevanja, vključno s pravico do mirnega zbiranja, kot to določa splošna deklaracija o človekovih pravicah;

7.   ocenjuje, da je samo vlada, oblikovana na podlagi svobodnih in pravičnih volitev, zakonita in sposobna zastopati dolgoročne interese države;

8.   zahteva vzpostavitev prehodne vlade, ki bo vsebovala glavne opozicijske stranke, in katere naloga bo priprava predsedniških in parlamentarnih volitev;

9.   zahteva, da Svet sprejme ustrezne ukrepe, predvidene v členu 96 sporazuma iz Cotonouja, in preuči možnosti za odgovor na vprašanje Gospodarske skupnosti držav zahodne Afrike glede organizacije misije za podporo afriškim silam za zaščito prebivalcev, da bi se jim zagotovila potrebna sredstva za zaključek misije, pa tudi dolgoročnejša civilna misija za pomoč pri organizaciji varnostnih sil;

10.   poziva Afriško unijo, naj v sodelovanju z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav uvede stroge sankcije proti pripadnikom vojaške hunte, hkrati pa naj s pomočjo komisije za resnico in spravo pripravi nacionalni dialog;

11.   poziva vse države, naj v skladu s sklepom Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav prekličejo dobavo vojaškega in policijskega orožja, streliva in druge opreme, ki bi jih gvinejske varnostne sile lahko uporabile za kršenje človekovih pravic;

12.   obžaluje, da se kitajska državna in zasebna podjetja praktično ne zmenijo za človekove pravice državljanov Gvineje, kamor vlagajo;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, organom Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, kot tudi hunti na oblasti v Republiki Gvineji.

(1) Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s sporazumom med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo o ribolovu v gvinejskih obalnih vodah za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2012 (UL L 156, 19.6.2009, str. 40).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o Iranu

P7_TA(2009)0060 RC-B7-0104/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju izjav predsedstva EU, Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, zunanjih ministrov EU, voditeljev držav in vlad skupine G8, Evropskega sveta in predsednika Evropskega parlamenta o zatiranju demonstracij med povolilnimi nemiri v Iranu junija 2009,

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 23. septembra 2009 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–   ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2009, kjer je ponovil obvezo Parlamenta za svetovno odpravo smrtne kazni in posebej obsodil smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih zagrešijo mladoletniki, ter bližajoče se usmrtitve v Iranu,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 13. oktobra 2009 o usmrtitvi Behnuda Šodžeja v Iranu,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 20. septembra 2009, v kateri obsoja večkratne zavrnitve iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada glede obstoja holokavsta in pravice države Izrael do obstoja,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 18. oktobra 2009, s katero obsojajo samomorilni napad, ki se je zgodil konec tedna v iranski provinci Sistan-Balučistan, v katerem je bilo ubitih najmanj 42 ljudi,

–   ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007 in 63/168 z dne 18. decembra 2008 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih podpisnik je tudi Islamska republika Iran,

–   ob upoštevanju člena 122 svojega Poslovnika,

A.   ker se v Iranu razmere na področju osnovnih človekovih pravic še naprej slabšajo, zlasti od predsedniških volitev junija 2009;

B.   ker je Iranu država z največjim številom usmrtitev za Kitajsko, številke pa so se štirikratno povečale, odkar je leta 2005 prišel na oblast predsednik Mahmud Ahmadinedžad, in ker na žalost Iran še vedno izstopa po tem, da je edina država na svetu, kjer se še vedno izvajajo usmrtitve mladoletnih prestopnikov; ker po poročilih zagovornikov človekovih pravic vsaj 140 otrok storilcev kaznivih dejanj v Iranu čaka na izvršitev smrtne kazni;

C.   ker je bil Behnud Šodžej 11. oktobra 2009 obešen kljub močnim nacionalnim in mednarodnim prošnjam za njegovo oprostitev ter je tretji mladoletni prestopnik, ki je bil usmrčen v Islamski republiki Iran od začetka leta 2009 po usmrtitvi Delare Darabi in Mola Gol Hasana, in ker mladoletnim prestopnikoma Safarju Angotiju in Abasu Hoseiniju grozi skorajšnja usmrtitev;

D.   ker je še naprej močno razširjeno mučenje in slabo ravnanje z zaporniki, odrekanje spanja, zapiranje v samico, tajni pripor, kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje ter nekaznovanje državnih agentov;

E.   ker se je povečalo nasilno zatiranje političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, avtorjev spletnih dnevnikov, učiteljev, intelektualcev, univerzitetnih profesorjev, homoseksualcev, žensk, študentov, sindikalistov in pripadnikov verskih, etničnih in jezikovnih manjšin;

F.   ker je sedem voditeljev bahajcev še vedno v zaporu, zaprti pa so zgolj zaradi svojega verskega prepričanja;

G.   ker je predsednik Mahmud Ahmadinedžad 4. avgusta 2009 prejel formalno podporo za drugi predsedniški mandat, potem ko je bil razglašen za zmagovalca volitev 12. junija 2009, medtem ko sta njegova nasprotnika Mir-Hosein Musavi in Mehdi Karubi ter številni opazovalci oblasti obtožili velikega ponarejanja volilnih rezultatov;

H.   ker se je v naslednjih tednih in mesecih na desettisoče protestnikov podalo na ulice; ker je umrlo približno 150 ljudi, več kot 1.000 demonstrantov pa je bilo aretiranih;

I.   ker se menda nadaljujejo množična sojenja 140 opozicijskim podpornikom, skupaj s pomembnimi reformatorji in aktivisti, ki so bili obtoženi od povzročanja nemirov do vohunjenja in poskusov strmoglavljenja iranskih voditeljev;

J.   ker so bili štirje posamezniki obsojeni na smrt zaradi protestov, čeprav so v zaporu od aprila 2009, torej precej pred povolilnimi demonstracijami;

K.   ker je glede na poročila organizacij za človekove pravice na desetine poročevalcev, fotografov in avtorjev spletnih dnevnikov zapustilo Iran oziroma namerava zbežati iz države, na tisoče pa jih je izgubilo službo, oblasti so v preteklih tednih ukinile številne časopise, menda pa iranske oblasti še vedno zadržujejo 19 novinarjev in pet avtorjev spletnih dnevnikov;

1.   resno dvomi v točnost volilnih izidov, po katerih je bil predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu potrjen drugi predsedniški mandat kljub očitnim znamenjem velikih volilnih nepravilnosti, ter meni, da je kredibilnost iranskega predsednika resno omajana;

2.   izreka priznanje vsem iranskim možem in ženam, ki branijo svoje osnovne svoboščine in demokratična načela ter izražajo, da želijo živeti v družbi brez zatiranja in zastraševanja; izreka posebno priznanje iranskim ženam, ki so imele ključno vlogo pri junijskih povolilnih protestih, zlasti Nedi Aghi Soltan, ki je postala simbol nasilnega zatiranja, pa tudi zagovornici človekovih pravic Šadi Sadr, ki je bila 15. julija 2009 aretirana, ker je javno govorila o kršitvah človekovih pravic v zaporih, ki so se zgodile po spornih iranskih predsedniških volitvah;

3.   obsoja veliko in pretirano uporabo sile, samovoljne aretacije in domnevno mučenje pri zatiranju protestov zaradi spornih iranskih predsedniških volitev; poziva iransko vlado, naj spoštuje temeljne državljanske in politične pravice, zlasti pravico do svobodnega izražanja, ter zahteva brezpogojno izpustitev vseh miroljubnih demonstrantov in vseh, ki so bili aretirani v zvezi z nedavnimi nemiri, pa naj bodo to študentje, univerzitetni učitelji, aktivisti, novinarji ali zagovorniki človekovih pravic;

4.   poziva iranske oblasti, naj Mednarodnemu odboru Rdečega križa dovolijo obisk vseh zapornikov brez izjeme ter naj mednarodnim organizacijam za človekove pravice dovolijo opazovanje razmer v državi;

5.   poziva iranske oblasti, naj pravno in dejansko odpravijo vse oblike mučenja in drugega krutega, nehumanega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter naj uveljavljajo pravice do sodnega postopka in odpravijo nekaznovanost zaradi kršitev človekovih pravic;

6.   obsoja samomorilni bombni napad v provinci Sistan–Balučistan 17. oktobra 2009, kjer je bilo ubitih ali ranjenih na desetine ljudi; je zaskrbljen, da je samomorilni napad morda povezan z zatiranjem etničnih in verskih manjšin v tej provinci; zavrača terorizem kot sredstvo za reševanje političnih sporov;

7.   ponovno poziva iranske oblasti, naj spoštujejo obveznost vlade za spoštovanje verskih manjšin ter naj takoj izpustijo voditelje bahajcev Faribo Kamalabadi, Džamaledina Handžanija, Afifa Najemija, Sajida Rezaija, Mavaš Sabet, Behruza Tavakolija in Vahida Tizfama;

8.   ponovno poziva iranske oblasti naj v celoti odpravijo smrtno kazen, do takrat pa naj uvedejo moratorij na usmrtitve, kot pozivata resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov 62/149 in 63/168;

9.   strogo obsoja smrtne kazni in usmrtitve v Iranu, zlasti tiste, izrečene mladoletnim prestopnikom in mladoletnikom ali izvršene nad njimi, ter odločno protestira proti usmrtitvi Behnuda Šodžeja 11. oktobra 2009 v Iranu; poziva iranske oblasti, naj spoštujejo mednarodno priznana pravna jamstva mladoletnikom, kot sta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodna konvencija o otrokovih pravicah, ter naj zlasti ne usmrtijo Safarja Angutija in Abasa Hoseinija;

10.   priporoča, naj visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice pošlje posebnega odposlanca, ki bi spremljal položaj političnih pripornikov ter zagotovil, da iranske oblasti spoštujejo mednarodne standarde za postopke ter svoje pravne obveznosti glede človekovih pravic;

11.   obžaluje sistematično omejevanje svobode informiranja, in sicer z blokiranjem spletnih strani, prepovedjo poročanja o nedovoljenih demonstracijah na spletnih straneh ter z uvajanjem omejitev, po katerih morajo novinarji za poročanje o vseh temah dobiti dovoljenje;

12.   poziva iranske oblasti, naj prenehajo preganjati novinarje, ki delajo za mednarodne medijske hiše, ter predvsem poziva k takojšnji izpustitvi mlade iransko-kanadske novinarke in znane avtorice spletnih dnevnikov Faribe Padžu, ki je bila aretirana na svojem domu v Teheranu 24. avgusta 2009;

13.   obsoja, da zagovornik človekovih pravic Abdulfatah Soltani 2. oktobra 2009 ni smel potovati iz Teherana v Nürnberg v Nemčiji, da bi prejel nagrado tega mesta za človekove pravice;

14.   poziva Komisijo, naj v Teheranu vzpostavi delegacijo Evropske unije, da bi spodbudila in okrepila dialog z oblastmi in s civilno družbo ter okrepila sodelovanje, zlasti pri pomoči beguncem in boju proti trgovini z mamili;

15.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o Šrilanki

P7_TA(2009)0061 RC-B7-0100/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 18. maja 2000(1), 14. marca 2002(2) 20. novembra 2003(3) o Šrilanki, z dne 13. januarja 2005(4) o cunamiju v Indijskem oceanu, z dne 18. maja 2006(5) o razmerah v Šrilanki in z dne 5. februarja 2009(6) o Šrilanki,

–   ob upoštevanju odprtih pisem evropske komisarke za zunanje odnose z dne 16. junija 2009 in 21. septembra 2009 o razmerah v Šrilanki,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o Šrilanki,

–   ob upoštevanju člena 122 svojega Poslovnika,

A.   ker so bila vsa ozemlja, ki so jih prej nadzorovali Osvobodilni tigri tamilskega Elama (LTTE), ponovno zavzeta,

B.   ker je 25 let trajajoči konflikt, ki se je končal s porazom LTTE, terjal več kot 90 000 smrtnih žrtev,

C.   ker po končanem konfliktu zadržujejo več kot 250 000 tamilskih civilistov v taboriščih, da bi jih pregledali in preselili; ker resno zaskrbljenost povzročajo prenatrpanost, neustrezen dostop do čiste vode, sanitarij in zdravstvenih storitev v taboriščih, kjer ni dovoljeno svobodno gibanje,

D.   ker šrilanška vlada humanitarnim organizacijam in organizacijam za človekove pravice ne dovoli ustreznega dostopa do taborišč,

E.   ker mora mednarodna skupnost še naprej zagotavljati humanitarno pomoč in usposobljeno osebje,

F.   ker mora biti vlada širokogrudna in proaktivna pri obravnavi težav in interesov tamilskih državljanov in mora hitro in v celoti izvesti 13. spremembo šrilanške ustave ter nadaljnje pomembne ukrepe za decentralizacijo, da bo tudi tamilsko ljudstvo gledalo na poraz LTTE kot na osvoboditev,

G.   ker je malo verjetno, da se bo položaj človekovih pravic izboljšal brez vključitve stalnih mednarodnih opazovalcev, zlasti iz organizacij, kot je Mednarodni odbor Rdečega križa,

H.   ker so bili številni novinarji, ki so poročali o konfliktu v Šrilanki in razmerah po njem, žrtve nasilja in ustrahovanja,

I.   ker bo gospodarsko okrevanje Šrilanke močno odvisno od neposrednih tujih investicij in tudi od stalne podpore Evropske unije,

J.   ker so obsežni deli območij, kjer so se odvijali konflikti, prepredeni s protipehotnimi minami in drugimi eksplozivnimi ostanki vojne,

1.   globoko obžaluje, da je več kot 250 000 ljudi še pridržanih v taboriščih, in poziva šrilanško vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za organizacijo hitrega vračanja pridržanih na njihove domove ter nujne dostave humanitarne pomoči tem ljudem, skladno z zavezo vlade, da ščiti vse ljudi, ki spadajo pod njeno jurisdikcijo; poudarja, da je treba ključno vlogo nameniti Mednarodnemu odboru Rdečega križa in specializiranim agencijam Združenih narodov;

2.   poziva šrilanške oblasti, naj omogočijo prost dostop humanitarnim organizacijam v taborišča, da oskrbijo pridržane s potrebno humanitarno pomočjo, zlasti ob upoštevanju bližajočega se monsunskega deževja na severu države;

3.   poziva vse družbe sveta, naj še naprej zagotavljajo humanitarno mecenstvo in s tem prispevajo k trajnemu miru; poziva mednarodne donatorje, naj financiranje taborišč pogojujejo s spoštovanjem zavez o preselitvi ter naj izvajajo časovno omejen program pomoči taboriščem;

4.   poziva tamilske voditelje, naj se zavzamejo za politično rešitev in naj se trajno odpovedo terorizmu in nasilju;

5.   vztraja, da je šrilanška vlada pri sodnih postopkih zoper pripadnike LTTE dolžna spoštovati mednarodne standarde človekovih pravic;

6.   priznava oblikovanje nacionalnega akcijskega načrta za spodbujanje in zaščito človekovih pravic;

7.   poziva vlado v Šrilanki, naj pohiti z načrti za spravo in regionalno decentralizacijo, kot je zapisano v državni ustavi;

8.   poziva vlado Šrilanke, naj naredi konec zatiranju medijev na osnovi protiteroristične zakonodaje in omogoči svobodo tiska; poziva vlado, naj po koncu konflikta pregleda svojo protiteroristično zakonodajo in zagotovi izčrpno, odprto in pregledno preiskavo domnevnih kršitev svobode medijev;

9.   poziva šrilanško vlado, naj še naprej namenja izdatno pozornost odstranjevanju pehotnih min, saj resno ogrožajo vzpostavitev normalnih razmer in gospodarsko obnovo; v zvezi s tem jo poziva, naj sprejme resnično pozitivno odločitev in pristopi k ottawski konvenciji o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju; poziva zlasti Komisijo, naj dodatno finančno podpre nujno dejavnost odstranjevanja min v Šrilanki;

10.   odobrava predlog zakona o pomoči žrtvam in pričam ter njihovi zaščiti, ki je trenutno v šrilanškem parlamentu v drugi obravnavi;

11.   jemlje na znanje potek lokalnih volitev na severu države;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju britanskega Commonwealtha, mednarodnemu odboru Rdečega križa, organizaciji Human Rights Watch, mednarodni kampanji za prepoved kopenskih min, vladi Šrilanke in vsem drugim državam članicam Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje.

(1) UL C 59, 23.2.2001, str. 278. (2) UL C 47 E, 27.2.2003, str. 613. (3) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 527. (4) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 147. (5) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 384. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0054.