Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. oktobra 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (C(2015)07555 – 2015/2939(DEA))

P8_TA(2015)0448 B8-1336/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2015)07555),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 12. novembra 2015, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor predsedniku konference predsednikov odborov z dne 27. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(1), zlasti člena 210,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 15. decembra 2015,

A.  ker je treba zaradi Direktiv 2014/23/EU(3) in 2014/24/EU(4), ki ju morajo države članice do 18. aprila 2016 prenesti v nacionalno zakonodajo, spremeniti Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, kar zadeva postopke javnega naročanja institucij EU in naročila, ki jih oddajo za svoj račun;

B.  ker je bila zaradi tega Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 dne 28. oktobra 2015 spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929, da bi jo uskladili z zgornjima direktivama, veljati pa je začela 30. oktobra 2015;

C.  ker je Komisija 30. oktobra 2015 sprejela delegirano uredbo (C(2015)07555), da bi zagotovila začetek uporabe posodobljene Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 od začetka proračunskega leta, in s tem jasen prehod na nova pravila o javnem naročanju in koncesijskih pogodbah EU;

D.  ker lahko delegirana uredba (C(2015)07555) v skladu s členom 210 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje takšnih delegiranih aktov, načeloma začne veljati šele ob koncu obdobja pregleda Parlamenta in Sveta, ki traja dva meseca od dneva obvestila – tj. do 30. decembra 2015 – in se lahko podaljša še za dva meseca;

E.  ker pa je Komisija dne 12. novembra 2015 prosila Parlament, naj jo v primeru, da ne nasprotuje delegiranemu aktu, o tem ustrezno obvesti najkasneje do 21. decembra 2015, saj bi bilo treba delegirani akt za zagotovitev njegove pravočasne objave v Uradnem listu pred 31. decembrom 2015 in predvidenega začetka njegove veljavnosti s 1. januarjem 2016 do 21. decembra 2015 posredovati Uradu za publikacije;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 286, 30.10.2015, str. 1. (3) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1). (4) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. oktobra 2015 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (C(2015)07554 – 2015/2940(DEA))

P8_TA(2015)0449 B8-1337/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2015)07554),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 12. novembra 2015, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor predsedniku konference predsednikov odborov z dne 27. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1602/2002(1), zlasti člena 210,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 2015 o spremembe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 15. decembra 2015,

A.  ker so Evropski parlament, Svet in Komisija v skupni izjavi o ločeni razrešnici za skupna podjetja v skladu s členom 209 Finančne uredbe(3) izrecno izjavili, da nameravajo „v okviru prihodnje revizije Finančne uredbe predlagati ustrezne spremembe njenih členov 209 in 60(7)“;

B.  ker je bila Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 dne 28. oktobra 2015 spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929, da bi se poleg uskladitve z Direktivo 2014/23/EU(4) in Direktivo 2014/24/EU(5) ter okrepitve sistema zaščite proračuna EU, spremenila tudi člena 209 in 60 ter uskladila pravila o razrešnici, zunanji reviziji in letnem poročanju subjektov iz člena 209 Finančne uredbe s pravili organov iz člena 208;

C.  ker je Komisija 30. oktobra 2015 sprejela delegirano uredbo (C(2015)07554) o posodobitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (ki je bila tako usklajena z ustreznimi določbami Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, ki se uporablja za organe iz člena 208 Finančne uredbe), da bi se uporabljala od začetka proračunskega leta, in tako zagotovila jasen prehod na nova pravila;

D.  ker lahko delegirana uredba (C(2015)07554) v skladu s členom 210 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje takšnih delegiranih aktov, načeloma začne veljati šele ob koncu obdobja pregleda Parlamenta in Sveta, ki traja dva meseca od dneva obvestila – tj. do 30. decembra 2015 – in se lahko podaljša še za dva meseca;

E.  ker pa je Komisija dne 12. novembra 2015 pozvala Parlament, naj jo v primeru, da ne nasprotuje delegiranemu aktu, o tem ustrezno obvesti najkasneje do 21. decembra 2015saj bi bilo treba delegirani akt za zagotovitev njegove pravočasne objave v Uradnem listu pred 31. decembrom 2015 in predvidenega začetka njegove veljavnosti s 1. januarjem 2016 do 21. decembra 2015 posredovati Uradu za publikacije;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 286, 30.10.2015, str. 1. (3) UL L 163, 29.5.2014, str. 21. (4) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1). (5) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o podaljšanju mandata predsednika Evropskega bančnega organa (EBA) (C8-0313/2015 – 2015/0903(NLE))

P8_TA(2015)0450 A8-0347/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga odbora nadzornikov Evropskega bančnega organa (EBA) z dne 8. septembra 2015 o podaljšanju mandata predsednika EBA za nadaljnjih pet let (C8-0313/2015),

–  ob upoštevanju člena 48(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(1),

–  ob upoštevanju Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0347/2015),

A.  ker je odbor nadzornikov EBA leta 2011 na podlagi odprtega izbirnega postopka imenoval prvega predsednika EBA za petletni mandat v skladu s členom 48(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010;

B.  ker je v členu 48(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010 določeno, da lahko odbor nadzornikov EBA ob upoštevanju ocene iz te določbe enkrat podaljša mandat predsednika EBA, če to potrdi Evropski parlament;

C.  ker je odbor nadzornikov EBA 8. septembra 2015 predlagal podaljšanje mandata sedanjega predsednika EBA Andree Enrie za nadaljnjih pet let in o tem ustrezno obvestil Evropski parlament;

D.  ker je imel sedanji predsednik EBA Andrea Enria 17. novembra 2015 v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve predstavitev, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1.  odobri priporočilo za podaljšanje mandata Andree Enrie kot predsednika EBA za nadaljnjih pet let;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, EBA in vladam držav članic.

(1) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o podaljšanju mandata predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (C8-0314/2015 – 2015/0904(NLE))

P8_TA(2015)0451 A8-0348/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga odbora nadzornikov Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) z dne 30. septembra 2015 o podaljšanju mandata predsednika EIOPA za nadaljnjih pet let (C8-0314/2015),

–  ob upoštevanju člena 48(4) Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES(1),

–  ob upoštevanju Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0348/2015),

A.  ker je odbor nadzornikov EIOPA leta 2011 na podlagi odprtega izbirnega postopka imenoval prvega predsednika EIOPA za petletni mandat v skladu s členom 48(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010;

B.  ker je v členu 48(4) Uredbe (EU) št. 1094/2010 določeno, da lahko odbor nadzornikov EIOPA ob upoštevanju ocene iz te določbe enkrat podaljša mandat predsednika EIOPA, če to potrdi Evropski parlament;

C.  ker je odbor nadzornikov EIOPA 30. septembra 2015 predlagal podaljšanje mandata sedanjega predsednika EIOPA Gabriela Bernardina za nadaljnjih pet let in o tem ustrezno obvestil Evropski parlament;

D.  ker je imel sedanji predsednik EIOPA Gabriel Bernardino 17. novembra 2015 v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve predstavitev, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1.  odobri priporočilo za podaljšanje mandata Gabriela Bernardina kot predsednika EIOPA za nadaljnjih pet let;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, EIOPA in vladam držav članic.

(1) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o podaljšanju mandata predsednika Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) (C8-0315/2015 – 2015/0905(NLE))

P8_TA(2015)0452 A8-0346/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga odbora nadzornikov Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) z dne 24. septembra 2015 o podaljšanju mandata predsednika ESMA za nadaljnjih pet let (C8-0315/2015),

–  ob upoštevanju člena 48(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(1),

–  ob upoštevanju Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0346/2015),

A.  ker je odbor nadzornikov ESMA leta 2011 na podlagi odprtega izbirnega postopka imenoval prvega predsednika ESMA za petletni mandat v skladu s členom 48(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010;

B.  ker je v členu 48(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010 določeno, da lahko odbor nadzornikov ESMA ob upoštevanju ocene iz te določbe enkrat podaljša mandat predsednika ESMA, če to potrdi Evropski parlament;

C.  ker je odbor nadzornikov ESMA 24. septembra 2015 predlagal podaljšanje mandata sedanjega predsednika ESMA Stevena Maijoorja za nadaljnjih pet let in o tem ustrezno obvestil Evropski parlament;

D.  ker je imel sedanji predsednik ESMA Steven Maijoor 17. novembra 2015 v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve predstavitev, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1.  odobri priporočilo za podaljšanje mandata Stevena Maijoorja kot predsednika ESMA za nadaljnjih pet let;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, ESMA in vladam držav članic.

(1) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Bosno in Hercegovino in Evropskim policijskim uradom (Europol) s strani Europola (10509/2015 – C8-0276/2015 – 2015/0808(CNS))

P8_TA(2015)0453 A8-0352/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10509/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0276/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(1), zlasti člena 23(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij(2), zlasti členov 5 in 6,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0352/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj določbe iz sporazuma o sodelovanju, zlasti določbe o varstvu podatkov, oceni po začetku veljavnosti nove uredbe o Europolu (2013/0091(COD)); poziva Komisijo, naj obvesti Parlament in Svet o izidu te ocene in po potrebi predloži priporočilo za odobritev začetka ponovnih mednarodnih pogajanj o sporazumu;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37. (2) UL L 325, 11.12.2009, str. 6. (3) UL L 325, 11.12.2009, str. 12.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/006 – IE/PWA International, Irska) (COM(2015)0555 – C8-0329/2015 – 2015/2295(BUD))

P8_TA(2015)0454 A8-0363/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0555 – C8-0329/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0363/2015),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Irska je vložila vlogo EGF/2015/006 IE/PWA International za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpustitve 108 presežnih delavcev v podjetju PWA International (PWAI), ki deluje v oddelku 33 NACE po reviziji 2 („Popravila in montaža strojev in naprav“)(4) v irski regiji Southern and Eastern na ravni 2 NUTS, pri čemer naj bi v ukrepih sodelovali vsi delavci;

E.  ker vloga ne izpolnjuje običajnih meril za upravičenost iz uredbe o ESPG, kar zadeva število odpuščenih delavcev, temveč je bila vložena v skladu z merilom za pomoč iz člena 4(2) navedene uredbe, ki omogoča odstopanje v izjemnih okoliščinah;

1.  se strinja s Komisijo, da je iz utemeljitve Irske mogoče razbrati, da gre res za „izjemne okoliščine“, zato je Irska v skladu z omenjeno uredbo upravičena do finančnega prispevka v znesku 442 293 EUR;

2.  ugotavlja, da so irski organi vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložili 19. junija 2015, Komisija pa je njeno oceno dokončala 6. novembra 2015; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3.  ugotavlja, da je bilo podjetje PWAI ustanovljeno leta 1989 v dublinskem okrožju Rathcoole kot skupno podjetje United Technologies Corporation in Lufthansa Technik Airmotive Ireland;

4.  ugotavlja, da se je Irska v 90. letih specializirala v sektorju vzdrževanja, popravil in remonta, kar je bilo takrat donosno, zaradi nedavnega trenda, da se te dejavnosti selijo v bližino središč svetovne letalske rasti, tj. v Azijo, in zaradi škodljivih učinkov svetovnih trgovinskih dogovorov pa je ta država postala posebej ranljiva; meni, da sta drugi dve vlogi Irske za sredstva iz ESPG, ki se prav tako nanašata na sektor popravil in montaže strojev in naprav(5), dokaz te ranljivosti; ugotavlja še, da so bile posledice za dejavnosti vzdrževanja, popravil in remonta v Evropi zelo hude, zlasti na Irskem, saj je leta 2009 prenehalo poslovati podjetje SR Technics, leta 2014 pa Lufthansa Technik Airmotive Ireland, zaradi česar je delo izgubilo približno 1520 delavcev;

5.  ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti v okrožju Južni Dublin le nekoliko višja (11,61 %) od nacionalnega povprečja (10,83 %), vendar ti podatki prikrivajo precejšnjo zapostavljenost tamkajšnjih lokalnih skupnosti; meni tudi, da je imelo zaprtje podjetja PWAI hude posledice za zaposlenost ter za lokalno, regionalno in državno gospodarstvo, saj so bile razmere na tem območju že prej slabe, še zaostrilo pa jih je dejstvo, da so v kratkem obdobju vrata zaprla kar tri velika podjetja za vzdrževanje, popravila in remont;

6.  se strinja, da obstoječe slabe razmere na tem območju, ki so se še zaostrile, ker so v kratkem obdobju prenehala poslovati kar tri velika podjetja za vzdrževanje, popravila in remont, in dejstvo, da na Irskem zdaj ni več nobenega delodajalca v tem sektorju, upravičujejo odstopanje od praga 500 presežnih delavcev iz člena 4(1) uredbe o ESPG; v zvezi s tem Komisiji znova priporoča, naj pojasni merila za odstopanje iz člena 4(1) uredbe o ESPG ali zniža prag 500 presežnih delavcev;

7.  pozdravlja odločitev irskih organov, da bodo začeli prilagojene ukrepe izvajati 22. maja 2015, precej pred sklepom o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem čim prej ponudili pomoč;

8.  pozdravlja tudi to, da bodo prilagojene storitve, sofinancirane s sredstvi ESPG, prav tako na voljo za 108 mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in ki na datum predložitve vloge še niso dopolnili 25 let;

9.  je seznanjen, da Irska načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi; svetovanje in načrtovanje poklicne poti ter razvoj, (ii) nepovratna sredstva za usposabljanje iz ESPG, (iii) programe usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja, (iv) visokošolske programe in (v) časovno omejena nadomestila; priporoča, naj bo ta program ESPG podoben programu ESPG za podjetje SR Technics, ki je imel pozitivne rezultate, saj je imelo približno 53,45 % upravičencev ponovno zaposlitev že septembra 2012, torej manj kot 12 mesecev po izteku programa; ugotavlja, da bodo odhodki za te ukrepe upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG med 22. majem 2014 in 19. junijem 2017;

10.  pozdravlja pestro izbiro ukrepov za usposabljanje, ki so na voljo upravičencem; ugotavlja, da bodo podporni ukrepi za podjetja in samozaposlitev na voljo samo omejenemu številu upravičencev;

11.  ugotavlja, da bo po oceni organov le 24,81 % stroškov uporabljenih za časovno omejena nadomestila, kar je precej pod najvišjo dovoljeno mejo, ki znaša 35 % skupnih stroškov;

12.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s socialnimi partnerji;

13.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki bodo podprte s sredstvi ESPG, predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

14.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

15.  ugotavlja, da so irski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

16.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; ugotavlja, da utegne zaradi novega urnika nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

17.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vedno preučene morebitne posledice odločitev o trgovinski politiki na trg dela v Uniji;

18.  obžaluje, da se uporaba ESPG predlaga samo za 108 presežnih delavcev, ki bodo upravičeni do ukrepov, in opozarja, da širša razlaga člena 4(1) uredbe o ESPG morda ne bi bila ustrezna;

19.  ugotavlja, da ta predlog predvideva uporabo ESPG za doslej najmanjše število odpuščenih delavcev;

20.  ugotavlja, da je skoraj 80 % presežnih delavcev starih od 30 do 54 let in da so torej visoko zaposljiva skupina z manjšim tveganjem dolgoročne brezposelnosti;

21.  poudarja, da je vseh 108 presežnih delavcev delalo v gospodarskem sektorju popravil in montaže strojev in naprav, natančneje letalskih reaktivnih motorjev, torej so kvalificirani in se lahko prilagodijo trgu dela;

22.  poudarja, da so bili delavci odpuščeni v Rathcoolu v bližini Dublina, gospodarskega in industrijskega središča, kjer se brezposelnost zmanjšuje, poslovne dejavnosti in splošna gospodarska rast pa se krepijo;

23.  opozarja, da je sklicevanje na vlogo EGF/2009/021 IE/SR Technics pretirano, saj je primer iz leta 2009;

24.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

(vloga z Irske – EGF/2015/006 IE/PWA International)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU 2015/2458.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). (5) EGF/2014/016 IE/Lufthansa Technik (COM(2013)0047) in EGF/2009/021 IE/SR Technics (COM(2010)0489)).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (D041932/01 – 2015/3010(RSP))

P8_TA(2015)0455 B8-1345/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene uredbe Komisije o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (D041932/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst(1), zlasti njenega člena 4(1),

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker bo Komisija z izvedbenimi akti sprejela seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije), na podlagi meril, določenih v členu 4(3) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o invazivnih tujerodnih vrstah), in ker se ti izvedbeni akti sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2) uredbe;

B.  ker bodo osnutki izvedbenih aktov predloženi odboru iz člena 27(1) uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah do 2. januarja 2016, veljati pa bodo začeli 20. dan po objavi v Uradnem listu;

C.  ker seznam Unije v celoti zavezuje in se neposredno uporablja v vseh državah članicah;

D.  ker je invazivnih tujerodnih vrst veliko in je zato pomembno zagotoviti, da se prednostno obravnavajo tiste, za katere se šteje, da zadevajo Unijo;

E.  ker bi bilo za invazivne tujerodne vrste treba šteti, da zadevajo Unijo, če je škoda, ki jo povzročijo v prizadetih državah članicah, tako velika, da upravičuje sprejetje posebnih ukrepov, ki se uporabljajo v celotni Uniji, tudi v državah članicah, ki še niso prizadete ali najverjetneje sploh ne bodo;

F.  ker je bilo v neuradnih tristranskih pogajanjih ugotovljeno, da je bistveno zagotoviti, da določanje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ostane sorazmerno in osredotočeno na vrste, katerih uvrstitev na seznam Unije bi na stroškovno učinkovit način uspešno preprečevala, čim bolj zmanjšala ali ublažila njihove škodljive vplive;

G.  ker so merila za uvrstitev na seznam Unije ključni instrument za uporabo uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah;

H.  ker bi morala merila za uvrstitev na seznam Unije zagotoviti, da se na seznam uvrstijo tiste potencialne invazivne tujerodne vrste, ki imajo najbolj škodljiv vpliv, s čimer bi zagotovili tudi učinkovito uporabo sredstev;

I.  ker bi bilo treba na podlagi uvodne izjave 13 uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah vzpostaviti skupna merila za izvedbo ocen tveganja, da bi zagotovili skladnost s pravili iz ustreznih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije in usklajeno uporabo uredbe;

J.  ker je v uvodni izjavi 32 uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah navedeno, da bi bilo treba zato, da bi upoštevali najnovejša znanstvena dognanja na okoljskem področju, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov, da se določijo skupni elementi za pripravo ocen tveganja;

K.  ker je v uvodni izjavi 32 uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah nadalje navedeno, da je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, ter da bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način;

L.  ker Parlament ni bil ustrezno obveščen o določitvi skupnih elementov za pripravo ocen tveganja in ker mu ustrezni dokumenti niso bili predloženi istočasno, pravočasno in na ustrezen način;

M.  ker se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 29 uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah, s katerimi podrobneje določi vrste sprejemljivih dokazov za namene točke (b) člena 4(3) te uredbe ter pripravi podroben opis uporabe točk od (a) do (h) odstavka 1 člena 5 te uredbe; ker mora podrobni opis vključevati metodologijo, ki se uporabi pri oceni tveganja, pri kateri se upoštevajo ustrezni nacionalni in mednarodni standardi ter potreba po prednostni razvrstitvi ukrepov proti invazivnim tujerodnim vrstam, ki so povezane z znatnimi škodljivimi vplivi na biotsko raznovrstnost ali povezane ekosistemske storitve ali bi lahko imele take škodljive vplive ter imajo ali bi lahko imele take škodljive vplive na človekovo zdravje ali gospodarstvo, kar šteje za dodaten dejavnik pri prednostnem razvrščanju;

N.  ker Komisija ni upoštevala določb člena 4(3) uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah niti podrobneje določila vrste sprejemljivih dokazov za namene točke (b) člena 4(3) te uredbe in ker prav tako ni predložila podrobnega opisa uporabe točk od (a) do (h) odstavka 1 člena 5 te uredbe, vključno z metodologijo, ki se uporabi pri oceni tveganja;

O.  ker Komisija ni zagotovila, da bi vse države članice pri pripravi predlogov za uvrstitev vrst na seznam Unije na enak način uporabile metodologijo, ki se uporabi pri oceni tveganja, in ker ni mogoče zagotoviti, da države članice uporabljajo enake vrste dokazov in uporabljajo iste splošne standarde;

P.  ker razlogi za uvrstitev vrst na osnutek seznama Unije ne temeljijo na znanstvenih temveč na političnih merilih;

Q.  ker uvrstitev vrst na seznam ne temelji na standardizirani oceni tveganja in metodologiji, temveč na politični volji držav članic;

R.  ker v osnutku seznama Unije problematika invazivnih tujerodnih vrst ni obravnavana na celosten način, da bi lahko zaščitili domačo biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter čim bolj zmanjšali in ublažili vplive, ki bi jih te vrste utegnile imeti na človekovo zdravje ali gospodarstvo;

S.  ker bi se lahko z uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah kot namenskim zakonodajnim instrumentom EU spoprijeli z obstoječimi izzivi, povezanimi z izgubo biotske raznovrstnosti, in pri tem dosegli rezultate ter prispevali k doseganju ciljev strategije za biotsko raznovrstnost, vendar samo, če bi se uredba pravilno izvajala in če bi jo podpirali lokalni organi ter širša javnost;

T.  ker je prvotni seznam Komisije kritiziralo več pristojnih nacionalnih organov in deležnikov ter širša javnost, ki zdaj resno dvomijo o učinkovitosti uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah v prihodnosti, zlasti zaradi tega, ker številne med najbolj problematičnimi invazivnimi tujerodnimi vrstami niso uvrščene na seznam, medtem ko so nanj uvrščene nekatere vrste, ki ne morejo imeti znatnega negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, zdravje ljudi ali gospodarstvo, ali pa bi ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti v zvezi z njimi, povzročili nesorazmerne stroške;

U.  ker so na prvotnem seznamu prezrte nekatere med najbolj škodljivimi invazivnimi tujerodnimi vrstami v Evropi; ker nekatere vrste kopenskih rastlin in sesalcev izpolnjujejo ustrezna merila in je zanje na voljo groba ocena tveganja, vendar niso uvrščene na seznam; ker nanj prav tako niso uvrščene nekatere med vrstami sesalcev, ki se v zadnjih letih v Evropi najhitreje širijo, pa tudi ne nekatere rastlinske vrste, ki so razširjene in se hitro širijo ter imajo znaten in dobro dokumentiran škodljiv vpliv na zdravje ljudi;

1.  meni da osnutek izvedbene uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v uredbi (EU) št. 1143/2014;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbene uredbe in odboru predloži nov osnutek;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 317, 4.11.2014, str. 35. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (2015/3006(RSP))

P8_TA(2015)0456 B8-1365/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) in zlasti členov 7(3) in 19(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 15. julija 2015(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Monsanto Europe S.A. 17. maja 2010 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nizozemskem pristojnem organu vložila prošnjo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo NK603 x T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

B.  ker gensko spremenjena koruza MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2, kot je opisano v prošnji, izloča beljakovino CP4 EPSPS, ki omogoča odpornost na herbicid glifosat, in beljakovino PAT, ki omogoča odpornost na herbicide na osnovi amonijevega glufosinata, in ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) (specializirana agencija za rak pri Svetovni zdravstveni organizaciji) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi(5),

C.  ker je Komisija, čeprav je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane 1. decembra 2015 sprejel predlog resolucije, v katerem je nasprotoval osnutku izvedbenega sklepa o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, odločila, da ne bo upoštevala načela lojalnega sodelovanja med institucijami EU in je 4. decembra 2015 sprejela izvedbeni sklep, kar je bilo 10 dni pred začetkom prvega plenarnega zasedanja Parlamenta, na katerem bi ta lahko glasoval o predlogu resolucije po njenem sprejetju v odboru;

D.  ker je 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu svojega zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisija izrazila obžalovanje, ker je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sklepe o odobritvi sprejela Komisija v skladu z veljavno zakonodajo, brez podpore mnenj držav članic v odboru, ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločitve, kar je precejšnja izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri sprejemanju odločitev o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

E.  ker je bila Komisija imenovana na podlagi sklopa političnih smernic, predstavljenih Parlamentu, in ker so te smernice vsebovale obvezo, da se pregleda zakonodaja, ki velja za odobritev gensko spremenjenih organizmov (GSO);

F.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003(6), ker se GSO sicer pridelujejo na ozemlju držav članic, a trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da ne more veljati tradicionalna prepoved trgovine in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah;

G.  ker sedanji sistem odobritve gensko spremenjenih živil in krme ne deluje dobro, saj je francoski časnik Le Monde 14. oktobra 2015 objavil(7), da je bilo izdano dovoljenje za uvoz v EU šest sort gensko spremenjene koruze, katerih genske spremembe niso bile vključene v oceno, ko so poljščine bile odobrene, družba Syngenta pa je julija 2015 Evropsko agencijo za varnost hrane in Komisijo le obvestila o dodatnih gensko spremenjenih lastnostih, čeprav so bile sorte odobrene za uvoz med letoma 2008 in 2011;

H.  ker je Parlament, ko je zavrnil zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, pozval Komisijo, naj umakne svoj predlog in predloži novega;

1.  meni, da Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2279 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da Komisija s svojo odločitvijo, da nadaljuje s postopkom za sprejetje Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/2279, čeprav je pristojni odbor osnutek pred zadevnim glasovanjem na plenarnem zasedanju zavrnil, krši člen 13(2) Pogodbe o Evropski uniji glede medsebojnega lojalnega sodelovanja med institucijami;

3.  meni, da bi treba izvedbeni sklep v sedanji, nedelujoči različici, ki dovoljuje, da se dajo na trg proizvodi, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, začasno preklicati, dokler se ne na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme nova uredba;

4.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 396/2005(8), ki je v skladu z glavnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002(9) ta, da se v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo določijo temelji za zagotavljanje visoke stopnje zaščite človeškega življenja in zdravja, zdravja in dobrobiti živali, interesov okolja in potrošnikov, hkrati pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga;

5.  poziva Komisijo, naj razveljavi svoj izvedbeni sklep (EU) 2015/2279;

6.  poziva Komisijo, naj na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži nov zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj upošteva pogosto izražene nacionalne pomisleke, ki ne zadevajo le vprašanj v zvezi z varnostjo GSO za zdravje ali okolje;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 322, 8.12.2015, str. 58. (2) UL L 268, 18.10.2003, str.1. (3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (4) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), 2015. Znanstveno mnenje o vlogi (EFSA-GMO-NL-2010-80) družbe Monsanto za dajanje na trg proti herbicidom odporne gensko spremenjene koruze NK603 x T25 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003. Glasilo EFSA: 2015; 13(7):4165, 23 str. doi:10.2903/j.efsa.2015.4165. (5) Monografije IARC, zvezek 112: evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides 20 March 2015 (ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov, 20. marec 2015, ni SL različice, op. prev. http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/pdf/MonographVolume112.pdf (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379. (7) http://www.lemonde.fr/planete/article/2015/10/14/failles-dans-l-homologation-de-six-mais-ogm-en-europe_4788853_3244.html (8) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). (9) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (2015/2010(INL))

P8_TA(2015)0457 A8-0349/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju osnutka poročila posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (2015/2066(INI) (posebni odbor TAXE 1);

–  ob upoštevanju končnega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, objavljenega 5. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0349/2015),

Najpomembnejše ugotovitve glede škandala LuxLeaks

A.  ker je Mednarodno združenje raziskovalnih novinarjev v zvezi z davčnimi stališči in drugimi škodljivimi primeri prakse v Luksemburgu (LuxLeaks) novembra 2014 razkrilo, da je skoraj 340 multinacionalnih podjetij z državo sklenilo skrivne dogovore, na podlagi katerih so številna med njimi lahko na račun državljanov Unije znižala svoje svetovne davčne prispevke na minimalno raven, obenem pa so v Luksemburgu opravljala zelo malo gospodarske dejavnosti ali nič;

B.  ker so razkritja pokazala, da so nekateri davčni svetovalci med letoma 2002 in 2010 mednarodnim podjetjem zavestno in načrtno pomagali pridobiti vsaj 548 davčnih stališč v Luksemburgu; ker ti skrivni dogovori vključujejo zapletene finančne strukture, zasnovane za znatno znižanje davkov;

C.  ker so zaradi teh davčnih stališč številna podjetja plačevala manj kot 1 % davka na dobiček, ki so ga preusmerila v Luksemburg; ker imajo multinacionalna podjetja tam, kjer poslujejo, koristi od številnih javnih dobrin in storitev, vendar nekatera izmed njih ne plačujejo svojega poštenega deleža davkov; ker lahko obdavčitev dobička, ki ga ustvarijo nekatera multinacionalna podjetja, po skoraj ničodstotni davčni stopnji škoduje Uniji in drugim gospodarstvom;

D.  ker je fizična prisotnost luksemburških hčerinskih družb z obsegom poslovanja v vrednosti več sto milijonov evrov v Luksemburgu v številnih primerih majhna, skromna je tudi njihova gospodarska dejavnost, na nekaterih naslovih pa je prijavljenih več kot 1600 podjetij;

E.  ker so preiskave, opravljene v okviru posebnega odbora TAXE 1, razkrile, da se praksa davčnih stališč ne izvaja izključno v Luksemburgu, temveč je razširjena po vsej Uniji; ker se davčna stališča lahko uporabljajo zakonito, da se podjetjem zagotovi potrebna pravna varnost in zmanjša finančno tveganje za poštena podjetja, a kljub temu obstaja nevarnost morebitne zlorabe in izogibanja davkom, poleg tega pa dejstvo, da je pravna varnost zagotovljena samo za izbrane akterje, lahko povzroči določeno mero neenakosti med podjetji, ki so pridobila davčna stališča, in podjetji, ki jih ne uporabljajo;

F.  ker je treba upoštevati poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, objavljeno 12. februarja 2013, o obravnavanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, v katerem so predlagani novi mednarodni standardi za boj proti eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička;

G.  ker je treba upoštevati sporočilo po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20, ki je potekalo 5. oktobra 2015;

H.  ker nacionalni politični voditelji, z nekaterimi hvalevrednimi izjemami, niso pokazali zadostne pripravljenosti za reševanje vprašanja izogibanja davkom pri obdavčitvi pravnih oseb;

I.  ker je Evropska unija dosegla velik napredek pri gospodarskem povezovanju, med drugim z ustanovitvijo ekonomske in monetarne unije ter bančne unije, usklajevanje davčnih politik na ravni Unije v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije pa je neločljiv del procesa povezovanja;

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb in agresivno davčno načrtovanje

J.  ker je leta 2012 prihodek od davka na dohodke pravnih oseb v 28 državah članicah Unije v povprečju predstavljal 2,6 % BDP(1);

K.  ker je ob pomanjkanju naložb in rasti pomembno zadržati podjetja v Uniji ali jih vanjo pritegniti in ker je zato nadvse pomembno, da Unija veča svojo privlačnost za lokalna in tuja podjetja;

L.  ker mora davčno načrtovanje vedno potekati v mejah prava in veljavnih pogodb;

M.  ker se pri agresivnem davčnem načrtovanju izkoriščajo tehnične značilnosti davčnega sistema, neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi ali vrzeli v zakonodaji, da se zmanjšajo davčne obveznosti;

N.  ker sheme agresivnega davčnega načrtovanja pogosto izkoriščajo kombinacijo mednarodnih davčnih neskladij, zelo ugodnih posebnih nacionalnih davčnih pravil in uporabo davčnih oaz;

O.  ker so davčne goljufije in davčne utaje za razliko od agresivnega davčnega načrtovanja predvsem nezakonite dejavnosti, namenjene neplačevanju davčnih obveznosti;

P.  ker se zdi, da je najustreznejši način za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja dobra zakonodaja, njeno primerno izvajanje in mednarodno usklajevanje za dosego želenih rezultatov;

Q.  ker se skupna izguba državnih prihodkov zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb običajno nadomesti s splošnim povišanjem obdavčitve, zmanjšanjem javnih storitev ali povečanjem nacionalnega zadolževanja, kar škoduje drugim davkoplačevalcem ter gospodarstvu na splošno;

R.  ker bi lahko po ocenah neke študije(2) izguba prihodkov za Unijo zaradi izogibanja plačilu davkov od dohodkov pravnih oseb letno znašala okoli 50–70 milijard EUR, kar se izgubi zaradi preusmeritve dobička, in ker se v tej študiji ocenjuje tudi, da bi lahko ta izguba prihodkov za Unijo zaradi izogibanja plačilu davkov od dohodkov pravnih oseb v resnici znašala približno 160–190 milijard EUR, če upoštevamo posebne davčne dogovore, neučinkovitost pri pobiranju davkov ter druge podobne dejavnosti;

S.  ker se v študiji ocenjuje, da je učinkovitost davka od dohodkov pravnih oseb 75 %, čeprav študija tudi potrjuje, da to ni znesek, ki ga lahko davčni organi zares pričakujejo, saj bi bilo del tega zneska pretirano drago ali tehnično težavno pobrati; ker se v študiji predvideva, da bi v primeru celovite rešitve vprašanja erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, če bi bila na voljo in izvedljiva po vsej Uniji, pozitiven učinek na davčne prihodke vlad držav članic znašal 0,2 % skupnih prihodkov od davkov;

T.  ker izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ogrožajo pravilno delovanje notranjega trga ter verodostojnost, učinkovitost in poštenost sistemov obdavčevanja pravnih oseb v Uniji; ker je v študiji tudi pojasnjeno, da v izračunih ni zajeta ocena dejavnosti sive ekonomije in da je zaradi nepreglednosti nekaterih struktur in plačil podjetij težko natančno oceniti učinek na prihodke od davkov, zato bi utegnil učinek biti bistveno večji, kot predvideva poročilo;

U.  ker izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmeritve dobička jasno razkrivajo tudi neenake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delujejo samo v eni državi članici in tam plačujejo davke, zlasti mala in srednja podjetja, družinska podjetja in samozaposlene osebe, ter nekaterimi multinacionalnimi podjetji, ki lahko dobiček načrtno preusmerjajo iz jurisdikcij z visokimi davki v tiste z nizkimi ter izvajajo agresivno davčno načrtovanje, s čimer zmanjšajo svojo skupno davčno osnovo in dodatno obremenijo javne finance, vse to pa v škodo državljanov Unije ter malih in srednjih podjetij;

V.  ker multinacionalna podjetja, ki se poslužujejo praks agresivnega davčnega načrtovanja, delujejo v nasprotju z načelom pravične konkurence in družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot je opredeljena v sporočilu COM(2011)0681, saj so za pripravo strategij davčnega načrtovanja potrebna sredstva, ki so na voljo samo velikim podjetjem, to pa ustvarja neenake konkurenčne pogoje med malimi in srednjimi podjetji ter velikimi podjetji, kar je nujno treba odpraviti;

W.  ker poleg tega poudarja, da je lahko davčna konkurenca v Uniji in v odnosu do tretjih držav v nekaterih primerih škodljiva in lahko vodi do tekmovanja v zniževanju standardov glede davčnih stopenj, medtem ko so večja preglednost, usklajevanje in zbliževanje učinkovit okvir za zagotavljanje poštene konkurence med podjetji v Uniji in ščitijo državne proračune pred negativnimi posledicami;

X.  ker so ukrepi, ki dopuščajo agresivno davčno načrtovanje, nezdružljivi z načelom lojalnega sodelovanja med državami članicami;

Y.  ker so vse večja kompleksnost podjetij ter digitalizacija in globalizacija gospodarstva nekateri od dejavnikov, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, kar vodi v izkrivljanje konkurence, ki škoduje rasti in podjetjem v Uniji, predvsem malim in srednjim podjetjem;

Z.  ker se države članice ne morejo posamično bojevati proti agresivnemu davčnemu načrtovanju; ker nepregledne in neusklajene politike obdavčevanja dohodkov pravnih oseb ogrožajo fiskalno politiko držav članic, kar prinaša neproduktivne rezultate, kot je večja obdavčitev manj mobilnih davčnih osnov;

AA.  ker države članice zaradi pomanjkanja usklajenih ukrepov sprejemajo enostranske nacionalne ukrepe; ker se ti pogosto izkažejo za neučinkovite, nezadostne in v nekaterih primerih celo škodljive;

AB.  ker je zato treba ubrati usklajen pristop z več strani, in sicer na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

AC.  ker je Unija pionirka na področju svetovnega boja proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, predvsem s spodbujanjem napredka pri preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička v okviru OECD; ker bi morala Unija ohraniti svoj pionirski status tudi v naslednjih fazah tega projekta in si prizadevati, da bi preprečila škodo, ki jo erozija davčne osnove in preusmeritev dobička lahko povzročita državam članicam, pa tudi državam v razvoju po vsem svetu; to vključuje ukrepanje glede vprašanj, povezanih z erozijo davčne osnove in preusmeritvijo dobička, ter drugih vprašanj, pomembnih za države v razvoju, kot so navedena v poročilu delovne skupine G-20 za razvoj iz leta 2014;

AD.  ker morajo Komisija in države članice zagotoviti, da se bo celovit sveženj ukrepov OECD v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmeritvijo dobička izvajal kot minimalni standard na ravni Unije in ostal ambiciozen; ker je izjemno pomembno, da projekt v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmeritvijo dobička izvajajo vse države članice OECD;

AE.  ker bi morala Komisija jasno določiti, kako bo na področjih ukrepanja, že omenjenih v tem poročilu, in drugih področjih izvajala vseh 15 ugotovitev projekta OECD in skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, ter pri tem čim prej določiti ambiciozen in konkreten načrt za zakonodajne ukrepe, da bi spodbudila druge države, naj sledijo smernicam OECD ter zgledu Unije pri izvajanju akcijskega načrta; ker bi morala Komisija razmisliti tudi, na katerih področjih Unije bi bilo treba preseči minimalne standarde, ki jih priporoča OECD;

AF.  ker je v skladu s pogodbami Unije sprejemanje zakonov o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb zdaj v pristojnosti držav članic, večina težav, povezanih z agresivnim načrtovanjem davkov, pa je multinacionalne narave;

AG.  ker je tako edini način za doseganje enakih konkurenčnih pogojev in preprečevanje ukrepov, ki bi dajali prednost velikim multinacionalnim podjetjem v škodo malih in srednjih podjetij, večje usklajevanje nacionalnih davčnih politik;

AH.  ker neusklajenost davčnih politik v Uniji ustvarja precejšnje stroške in upravno breme za državljane in podjetja, ki poslujejo v več državah članicah Unije, kar še toliko bolj velja za mala in srednja podjetja, povzroča pa tudi nenamerno dvojno obdavčevanje, dvojno neobdavčenje ali omogoča agresivno davčno načrtovanje, in ker bi bilo treba te primere odpraviti in so zato potrebne preglednejše in preprostejše rešitve;

AI.  ker bi bilo treba pri oblikovanju davčnih pravil in sorazmernih upravnih postopkov posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem ter družinskim podjetjem, na katerih sloni gospodarstvo Unije;

AJ.  ker mora biti do 26. junija 2017 vzpostavljen vseevropski register dejanskega lastništva, ki bo pripomogel k odkrivanju morebitnega izogibanja davkom in preusmerjanja dobička;

AK.  ker razkritja škandala LuxLeaks in delo, ki ga je opravil posebni odbor TAXE 1, jasno kažejo, da je treba povečati preglednost zakonodajnih ukrepov Unije ter njihovo usklajenost in konvergenco s politikami na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji;

AL.  ker bi se bilo treba pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb ravnati po načelu obdavčitve dobička tam, kjer je bil ustvarjen;

AM.  ker bi morale Evropska komisija in države članice še naprej imeti zelo dejavno vlogo v mednarodni areni in si prizadevati za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bodo temeljili predvsem na načelih preglednosti, izmenjave informacij in odpravljanja škodljivih davčnih ukrepov;

AN.  ker mora Unija po načelu „usklajenost politik za razvoj“, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije, zagotoviti, da se na nobeni stopnji oblikovanja politik na vseh področjih, to velja tudi glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ne bo delalo v nasprotju s ciljem trajnostnega razvoja, temveč da se bo spodbujal;

AO.  ker bi usklajen pristop k sistemu obdavčevanja dohodkov pravnih oseb po vsej Uniji omogočil, da bi odpravili nelojalno konkurenco in okrepili konkurenčnost podjetij Unije, zlasti malih in srednjih;

AP.  ker bi morale Komisija in države članice še naprej uvajati elektronske rešitve pri davčnih postopkih, da bi zmanjšale upravno breme in poenostavile čezmejne postopke;

AQ.  ker bi morala Komisija oceniti učinek davčnih ugodnosti, dodeljenih obstoječim posebnim gospodarskim območjem v Uniji, in v zvezi s tem spodbujati izmenjavo dobre prakse med davčnimi organi;

Preglednost

AR.  ker lahko večja preglednost na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb izboljša pobiranje davkov, poveča učinkovitost davčnih organov in je bistvena za zagotovitev večjega zaupanja javnosti v davčne sisteme in vlade ter bi morala biti pomembna prednostna naloga;

Usklajevanje

AS.  ker je sprejemanje zakonov o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb v pristojnosti držav članic, večina težav, povezanih z agresivnim načrtovanjem davkov, pa je multinacionalne narave; ker je zato intenzivnejše usklajevanje nacionalnih davčnih politik edini izvedljivi način za reševanje težav zaradi erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter agresivnega davčnega načrtovanja;

Konvergenca

AT.  ker samo izboljšano usklajevanje ne bo rešilo temeljnih težav, do katerih prihaja zaradi različnih pravil o obdavčevanju dohodka pravnih oseb v različnih državah članicah; ker mora del skupnega odziva na agresivno davčno načrtovanje vključevati konvergenco omejenega števila nacionalnih davčnih praks; ker je to mogoče doseči, ne da bi okrnili suverenost držav članic glede drugih elementov njihovih sistemov obdavčevanja dohodkov pravnih oseb;

AU.  ker agresivno davčno načrtovanje in dejavnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička niso edine, ki spodkopavajo skupno učinkovitost pobiranja davkov, koncept davčne poštenosti in verodostojnost nacionalnih davčnih uprav; ker bi morale Unija in države članice odločno ukrepati, da bi obravnavale problem davčnih utaj in davčnih goljufij tako pri obdavčevanju pravnih in fizičnih oseb kot tudi pri problematiki v zvezi s pobiranjem davkov, ki niso davki od dohodka pravnih oseb, zlasti DDV; ker vsi ti drugi elementi pobiranja davkov in davčnega upravljanja znatno poglabljajo obstoječo davčno vrzel;

AV.  ker bi zato morala Komisija premisliti, kako bo obravnavala ta širša vprašanja, vključno z uveljavljanjem pravil glede DDV v državah članicah in njihovo uporabo v čezmejnih primerih, pa tudi z neučinkovitostjo pri pobiranju DDV (ki je v nekaterih državah članicah pomemben vir nacionalnega dohodka), praksami izogibanja plačevanja DDV in tudi negativnimi posledicami nekaterih davčnih amnestij ali nepreglednih shem „davčnih oprostitev“; ker bi bilo treba pri vseh teh ukrepih upoštevati uravnoteženost stroškov in koristi.

1.  poziva Komisijo, naj Parlamentu do junija 2016 v skladu s podrobnimi priporočili iz Priloge k tej resoluciji predloži enega ali več zakonodajnih predlogov;

2.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti;

3.  meni, da bi morali finančne posledice zahtevanega predloga kriti z ustrezno dodelitvijo proračunskih sredstev;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena podrobna priporočila Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA K RESOLUCIJI

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

A.  Preglednost

Priporočilo A1. Obvezno, javno poročanje po posameznih državah za multinacionalna podjetja v vseh sektorjih

Evropski parlament ponovno poziva Evropsko komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi do prvega četrtletja 2016 za vsa multinacionalna podjetja v vseh sektorjih uvedli izčrpno in javno poročanje po posameznih državah.

–  Predlog bi morala oblikovati na podlagi zahtev iz predloge za poročanje po posameznih državah, ki jo je septembra 2014 objavil OECD (13. ukrep projekta OECD in skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička).

–  Pri oblikovanju predloga bi morala Komisija upoštevati tudi:

–  rezultate posveta Komisije o poročanju po posameznih državah, ki je potekal med 17. junijem in 9. septembrom 2015 in pri katerem so pretresli različne možnosti za morebitno izvajanje tovrstnega poročanja v Uniji;

–  predloge za popolnoma javno poročanje po posameznih državah, opisano v pregledani direktivi o pravicah delničarjev, izglasovani 8. julija 2015(10) v Evropskem parlamentu, in v potekajočih tristranskih pogajanjih o tej direktivi.

Priporočilo A2. Nova oznaka „Fair Tax Payer“ (Pošten plačnik davkov) za podjetja, ki spoštujejo dobre davčne prakse

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj čim prej vloži ustrezen zakonodajni predlog o prostovoljni evropski oznaki Fair Tax Payer“ (Pošten plačnik davkov).

–  Predlog bi moral vsebovati evropski okvir z merili upravičenosti, po katerem bi lahko nacionalni organi podeljevali to oznako.

–  V okviru bi moralo biti tudi nedvoumno določeno, da se oznaka podeljuje samo podjetjem, ki izpolnjujejo več kot zgolj črko unijskih in nacionalnih predpisov.

–  Podjetja bi morala oznaka „Fair Tax Payer“ (Pošten plačnik davkov) motivirati k vključitvi plačila poštenega zneska davkov v svojo politiko družbene odgovornosti, prav tako pa bi morala o svojem stališču do davčnih zadev poročati v svojem letnem poročilu.

Priporočilo A3. Obvezno obveščanje o novih davčnih ukrepih

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj čim prej vloži predlog za nov mehanizem, v katerem bi morale države članice nemudoma obvestiti druge države članice in Komisijo, če bi nameravale uvesti novo davčno olajšavo, oprostitev, spodbudo ali podoben ukrep, ki bi utegnil znatno vplivati na dejansko davčno stopnjo v državi članici ali na davčno osnovo v drugi državi članici.

–  Dolžno obveščanje držav članic naj bi zajemalo analize učinka prelivanja o tem, ali bi novi davčni ukrepi znatno vplivali na druge države članice in države v razvoju, s tem pa bi podprli delo skupine za kodeks ravnanja pri prepoznavanju škodljivih davčnih praks.

–  Nove davčne ukrepe bi bilo treba zajeti v procesu evropskega semestra, oblikovati pa bi bilo treba tudi priporočila za nadaljnje ukrepanje.

–  Evropski parlament bi moral biti redno obveščen o vsem obveščanju in ocenjevanju, ki ga opravi Evropska komisija.

–  Za države članice, ki ne bodo izpolnjevale zahtev glede poročanja, bi bilo treba predvideti kazni.

–  Komisija bi morala tudi razmisliti, ali ne bi bilo ustrezno zahtevati od davčnosvetovalnih podjetij, da obvestijo nacionalne davčne organe, kadar razvijejo in začnejo tržiti nekatere davčne ureditve, ki naj bi podjetjem pomagale zmanjšati skupno davčno obveznost, kakor se dogaja v nekaterih državah članicah. Razmisliti bi morala tudi, ali bi bilo deljenje teh informacij med državami članicami prek skupine za kodeks ravnanja dovolj učinkovito orodje za izboljšave na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji.

Priporočilo A4. Avtomatična izmenjava podatkov o davčnih stališčih, ki naj bi se razširjeno uporabljala za vsa davčna stališča, podatki pa bi se deloma objavili

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj dopolni Direktivo 2011/16/EU z elementi avtomatične izmenjave podatkov o davčnih stališčih, in sicer z:

–  razširjenim obsegom avtomatične izmenjave podatkov, tako da ne bodo zajeta samo čezmejna davčna stališča, marveč vsa, ki zadevajo davek od dohodkov pravnih oseb. Posredovani podatki morajo biti celoviti in v skupno dogovorjeni obliki, tako da jih bodo lahko davčni organi v ustreznih državah dejansko uporabili;

–  občutno povečano preglednostjo davčnih stališč na ravni Unije, upoštevaje poslovno zaupnost in poslovne skrivnosti, pa tudi aktualne najboljše prakse, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah, in sicer z vsakoletno objavo poročila, v katerem bodo povzete najpomembnejše zadeve iz varnega osrednjega imenika davčnih stališč in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, ki ga bo vzpostavila Komisija.

–  podatke je treba predložiti v dogovorjeni, standardizirani obliki in tako javnosti omogočiti, da jih bo lahko dejansko uporabila;

–  zagotovitvijo, da bo Komisija prevzela popolno in smiselno vlogo pri obvezni izmenjavi podatkov o davčnih stališčih z oblikovanjem varnega osrednjega imenika o vseh sklenjenih davčnih stališčih v Uniji, do katerega bodo lahko dostopale države članice in Komisija;

–  zagotovitvijo, da bodo državam članicam, ki podatkov o davčnih stališčih ne izmenjujejo avtomatsko, tako kot bi morale, naložene ustrezne sankcije.

Priporočilo A5. Preglednost prostocarinskih območij

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  določitev najdaljšega roka, do katerega se lahko na prostocarinskih območjih prodaja blago, oproščeno carine, trošarine in davka na dodano vrednost;

–  določitev obveznosti, da morajo upravni organi teh območij nemudoma obvestiti davčne organe držav članic in tretjih držav o vseh transakcijah, ki so jih njihovi davčni rezidenti izvedli na teh območjih.

Priporočilo A6. Ocena Komisije o vrzeli pri davku od dohodkov pravnih oseb

Evropski parlament poziva Komisijo, naj:

–  na podlagi najboljše prakse, ki se že uporablja v državah članicah, oblikuje harmonizirano metodologijo, ki bi morala biti objavljena in s katero bi lahko države članice ovrednotile obseg davčne vrzeli zaradi neposredne in posredne obdavčitve dohodkov pravnih oseb – torej razlike med dolgovanim in plačanim davkom – v vseh državah članicah;

–  sodeluje z državami članicami in tako zagotovi posredovanje potrebnih podatkov, ki naj bi se analizirali po tej metodologiji, da bodo rezultati kolikor mogoče točni;

–  uporablja dogovorjeno metodologijo in potrebne podatke ter vsaki dve leti pripravi in objavi oceno vrzeli zaradi neposredne in posredne obdavčitve dohodkov pravnih oseb za vso Unijo.

Priporočilo A7. Zaščita prijaviteljev nepravilnosti

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog, s katerim bi:

–  zaščitili prijavitelje nepravilnosti, ki delujejo izključno v javnem interesu (ne pa tudi za denar ali druge osebne interese) ter izpostavijo nepravilno ravnanje, kršitve, zlorabe ali nezakonite dejavnosti glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v kateri koli državi članici Evropske unije. Prijavitelje nepravilnosti bi morali zaščititi, če domnevno nepravilno ravnanje, kršitve, goljufije ali nezakonite dejavnosti prijavijo ustreznemu pristojnemu organu, pa tudi, če v primeru dolgotrajno nerešenega nepravilnega ravnanja, kršitev, goljufij ali nezakonitih dejavnosti glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki škodujejo javnemu interesu, sporočijo svoje pomisleke širši javnosti;

–  zagotovili, da bomo v Evropski uniji obvarovali pravico do izražanja in obveščanja;

–  tovrstno varstvo bi moralo biti skladno s splošnim pravnim sistemom in bi moralo varovati tudi pred neutemeljenim pravnim preganjanjem, ekonomskimi sankcijami in diskriminacijo;

–  zakonodajni predlog o tem bi se moral opirati na uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter upoštevati vso morebitno prihodnjo unijsko zakonodajo s tega področja;

–  tak zakonodajni predlog bi moral slediti tudi priporočilu Sveta Evrope CM/Rec(2014)7(12) o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ter opredelitvi prijavitelja nepravilnosti kot nekoga, ki prijavi ali razkrije informacije o nevarnosti ali škodi za javni interes v okviru svojih odnosov na delovnem mestu, ne glede na to, ali gre pri tem za javni ali zasebni sektor.

B.  Usklajevanje

Priporočilo B1. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj čim prej vloži zakonodajni predlog za uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

Prvi korak bi bil obvezna skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb v Uniji do junija 2016, razen morda z začasno izjemo za mala in srednja podjetja, ki niso multinacionalna, ter podjetja, ki ne poslujejo čezmejno, zato da bi za podjetja, ki poslujejo v več državah članicah, obdavčljive dobičke obračunavali samo po enem naboru pravil.

Drugi korak bi moral slediti čim prej, najkasneje konec leta 2017, in sicer obvezna skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, pri kateri bi ustrezno upoštevali nabor različnih možnosti (na primer upoštevanje stroškov vključitve malih in srednjih podjetij ter podjetij, ki ne poslujejo čezmejno).

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bi morala temeljiti na formuli porazdelitve, ki bi upoštevala resnično gospodarsko dejavnost podjetij in ne bi neupravičeno koristila samo nekaterim državam članicam.

V vmesnem obdobju med uvedbo obvezne skupne in obvezne skupne konsolidirane davčne osnove bi morali izvajati nekaj ukrepov, s katerimi bi zmanjšali preusmerjanje dobička (predvsem z določanjem transfernih cen), na primer vsaj zakonodajni predlog o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička v Uniji. Ti ukrepi ne bi smeli zajemati začasne ureditve za izravnavo čezmejnih izgub, razen če bi Komisija lahko zagotovila, da bodo izravnave pregledne in ne bodo omogočale zlorab za namen agresivnega davčnega načrtovanja.

Komisija bi morala razmisliti, do katere mere bi bil potreben enoten sklop splošno sprejetih računovodskih načel, da bi ustrezne računovodske podatke pripravili za uporabo za namene skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

Vsak predlog za obvezno skupno ali obvezno skupno konsolidirano davčno osnovo bi moral vključevati klavzulo za preprečevanje izogibanju plačilu davkov.

Priporočilo B2. Okrepiti mandat in izboljšati preglednost skupine Sveta za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij)

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži predlog, da bi skupino za kodeks ravnanja vključili v metodo Skupnosti kot delovno skupino Sveta, pri čemer bi sodelovala Evropska komisija ter Parlament kot opazovalec.

–  Skupina za kodeks ravnanja bo tako preglednejša in učinkovitejša ter bolj odgovorna, med drugim zaradi:

–  rednega zagotavljanja, posodabljanja in objavljanja pregleda o tem, do katere mere država članica izpolnjuje priporočila, ki jih skupina za kodeks ravnanja določi v poročilu o napredku, tega pa vsakih šest mesecev pošlje finančnim ministrom;

–  rednega zagotavljanja, posodabljanja in objavljanja seznama škodljivih davčnih praks vsaki dve leti;

–  rednega oblikovanja, zagotavljanja in objavljanja zapisnikov, vključno z večjo preglednostjo v procesu oblikovanja priporočil, zlasti tako, da se navedejo stališča predstavnikov držav članic;

–  imenovanja političnega predsednika s strani ministrov ECOFIN;

–  imenovanja predstavnika na visoki ravni in njegovega namestnika iz vsake države članice, da bi povečali prepoznavnost tega organa.

–  Naloge skupine za kodeks ravnanja so:

–  prepoznavati škodljive davčne prakse v Uniji;

–  predlagati ukrepe in roke za odpravo teh praks in spremljati rezultate priporočil in predlaganih ukrepov;

–  pregledati poročila o učinkih prelivanja pri novih davčnih ukrepih, ki jih, kot je navedeno zgoraj, posredujejo države članice, in oceniti, ali je potrebno ukrepanje;

–  predlagati druge pobude v zvezi z davčnimi ukrepi v zunanji politiki Unije;

–  izboljšati mehanizme izvrševanja proti praksam, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje.

Priporočilo B3. Posebna ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine in druge preferenčne sheme: povezovanje preferenčnih shem z ustvarjanjem vrednosti

Evropski parlament poziva Komisijo, naj še naprej usmerja države članice pri izvajanju tovrstnih ureditev v skladu s spremenjenim pristopom povezanosti in tako zagotovi, da ne bodo škodljive.

–  Pri usmerjanju bi moralo biti jasno, da morajo preferenčne sheme, na primer ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, izhajati iz spremenjenega pristopa povezanosti, kakor je bilo opredeljeno v procesu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (5. ukrep), torej da mora obstajati neposredna povezava med davčnimi ugodnostmi in z njimi povezanimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi.

–  Zelo obsežne tovrstne ureditve, ki niso vezane na geografsko poreklo in „starost“ strokovnega znanja, bi morale veljati za škodljivo prakso.

–  Če države članice v 12 mesecih tega pristopa ne bodo dosledno uporabljale, bi morala Komisija vložiti ustrezen obvezujoč zakonodajni predlog.

–  Komisija bi morala predstaviti predloge za skupne evropske standarde in opredelitve, kaj šteje za spodbujanje raziskav in razvoja in kaj ne, ter za harmonizirano uporabo ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine in inovacij, pa tudi skrajšati rok za odpravo starega sistema na 30. junij 2017, s tem da skrajša obdobje veljave predhodnih pravil.

Priporočilo B4. Tuje odvisne družbe

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  zagotovitev usklajenega okvira za pravila Unije o tujih odvisnih družbah, zato da bo dobiček, pridobljen v državah z nizkimi ali ničelnimi davki, vendarle obdavčen, s tem pa razlike v teh predpisih po Uniji tudi ne bodo izkrivljale delovanja notranjega trga. S tem okvirom bi tudi zagotovili, da se zakonodaja o tujih odvisnih družbah ne bo uporabljala zgolj za popolnoma umetne ureditve. To posameznim državam članicam ne preprečuje, da bi uvedle strožja pravila.

Priporočilo B5. Boljše usklajevanje držav članic pri davčnem nadzoru

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog za spremembo Direktive 2011/16/EU, da bi:

–  zagotovili učinkovitejši hkratni davčni nadzor in kontrole, kadar se bosta dva nacionalna davčna organa odločila izvesti kontrolo pri eni ali več osebah, pri katerih imata skupen ali dopolnjujoč se interes;

–  zagotovili, da bodo ustrezni davčni organi hkrati izvajali nadzor pri nadrejenem podjetju in njegovih odvisnih podjetjih v Uniji, in sicer pod vodstvom davčnega organa nadrejenega podjetja, tako da bo zagotovljen učinkovit pretok informacij med temi organi. Ob tem naj velja:

–  davčni organi bi morali redno izmenjevati informacije o svojih preiskavah in tako zagotoviti, da skupine ne bodo izkoriščale neskladij ali vrzeli pri kombiniranju različnih nacionalnih davčnih sistemov;

–  roki za izmenjavo informacij o potekajočem davčnem nadzoru bi morali biti čim krajši;

–  davčni organ, pristojen za posamezno podjetje, bi moral o ugotovitvah davčnega nadzora sistematično obvestiti davčne organe, pristojne za druge subjekte v isti skupini;

–  davčni organ ne bi smel sprejemati odločitev o ugotovitvah davčnega nadzora, dokler ne obvesti drugih ustreznih davčnih organov.

Priporočilo B6. Uvedba skupne evropske davčne identifikacijske številke

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži predlog za evropsko davčno identifikacijsko številko.

–  Predlog naj temelji na orisu evropske davčne identifikacije številke iz Akcijskega načrta Komisije za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam iz leta 2012 (22. ukrep)(13) in izid s tem povezanega posvetovanja leta 2013(14).

C.  Konvergenca

Priporočilo C1. Nov pristop do mednarodnih davčnih sporazumov

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog, ki bi Uniji omogočil, da bi glede mednarodnih davčnih sporazumov nastopala enotno.

–  Komisiji bi bilo treba podeliti mandat za pogajanja o davčnih sporazumih s tretjimi državami v imenu Unije, saj sedanji način dvostranskih pogajanj ne daje optimalnih rezultatov, zlasti za države v razvoju.

–  Komisija mora zagotoviti, da bodo ti sporazumi vsebovali določbe o recipročnosti in da bodo prepovedovali vse škodljive učinke za državljane Unije in za podjetja, zlasti mala in srednja, do česar bi utegnilo priti zaradi zunajozemeljske uporabe zakonodaje tretjih držav v jurisdikciji Unije in držav članic.

–  Uvesti bi bilo treba skupni večstranski sporazum Unije o dvojnem obdavčevanju, s katerim bi nadomestili sedanje veliko število dvostranskih davčnih sporazumov med državami članicami ter med državami članicami in drugimi državami.

–  Vsi novi mednarodni trgovinski sporazumi, ki jih bo sklepala Unija, bi morali vsebovati določbo o dobrem davčnem upravljanju.

–  V vseh mednarodnih davčnih sporazumih se predvidi mehanizem izvrševanja.

Priporočilo C2. Skupna in stroga opredelitev davčne oaze

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži predlog, da bi v sodelovanju z OECD in Združenimi narodi, med drugimi, oblikovali stroga merila za opredelitev davčnih oaz.

–  Merila bi morala temeljiti na poglobljenih, preglednih, robustnih, objektivno preverljivih in skupno sprejetih kazalnikih, s katerimi bi nadalje razvili načela dobrega upravljanja, ki jih je Komisija opredelila v svojem sporočilu iz leta 2009 „Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah“(15), in sicer: izmenjavo podatkov in upravno sodelovanje, pravično davčno konkurenco in preglednost.

–  Ta merila bi morala zajemati koncepte, kot so bančna tajnost, beleženje podatkov o lastništvu podjetij, trustov in fundacij, objavljanje računovodskih izkazov podjetij, zmogljivosti za izmenjavo podatkov, učinkovitost davčnega upravljanja, spodbujanje davčne utaje, obstoj škodljivih pravnih instrumentov, preprečevanje pranja denarja, avtomatičnost izmenjave podatkov, obstoj dvostranskih sporazumov ter mednarodne obveznosti v zvezi s preglednostjo in pravosodnim sodelovanjem.

–  Na podlagi teh meril bi morala Komisija predložiti revidiran seznam davčnih oaz, s katerim bi nadomestila svoj začasni seznam, objavljen junija 2015.

–  Seznam davčnih oaz bi moral biti kot referenčna točka za druge politike in direktive povezan z ustrezno davčno zakonodajo.

–  Seznam bi morala pregledati in dopolniti vsaj vsaki dve leti ali pa na utemeljeno zahtevo jurisdikcije, navedene na seznamu.

Priporočilo C3. Ukrepanje proti podjetjem, ki izkoriščajo davčne oaze

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog za nabor protiukrepov, ki bi jih morale Unija in države članice kot delničarke in financerke javnih organov, bank in programov financiranja uporabiti za podjetja, ki uporabljajo davčne oaze za agresivno davčno načrtovanje in ne spoštujejo unijskih standardov dobrega davčnega upravljanja.

–  Protiukrepi bi morali zajemati:

–  prepoved dostopanja do državne pomoči ali javnih razpisov na ravni Unije ali nacionalni ravni;

–  prepoved dostopanja do nekaterih skladov Unije.

–  To bi morali med drugim doseči z:

–  dopolnitvijo statuta Evropske investicijske banke (EIB) (protokol št. 5 k temeljnim pogodbam). Tako bi zagotovili, da EIB ne bi financirala končnih upravičencev ali finančnih posrednikov, ki uporabljajo davčne oaze ali škodljive davčne prakse(16);

–  spremembo Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta(17), da bi zagotovili, da sklad ne bi financiral tovrstnih podjetij(18);

–  spremembo uredb (EU) št. 1305/2013(19), (EU) št. 1306/2013(20), (EU) št. 1307/2013(21) in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(22), da bi zagotovili, da skupna kmetijska politika ne bi financirala tovrstnih podjetij;

–  nadaljevanjem posodabljanja državne pomoči. Tako bi zagotovili, da države članice tovrstnim podjetjem ne bi dajale državne pomoči(23);

–  spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(24), da bi zagotovili, da nobeno tovrstno podjetje ne bi moglo pridobiti finančnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo);

–  spremembo sporazuma o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj, da bi zagotovili, da ne bo financirala tovrstnih podjetij(25);

–  prepovedjo sklepanja trgovinskih sporazumov med Unijo in jurisdikcijami, ki jih Komisija opredeli kot davčne oaze.

Komisija prouči, ali se lahko obstoječi trgovinski sporazumi z državami, ki so bile opredeljene kot davčne oaze, začasno nehajo izvajati ali razveljavijo.

Priporočilo C4. Stalna poslovna enota

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  prilagoditev opredelitve stalne poslovne enote, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državah članicah, kjer so ekonomsko dejavne; opredelitev bi morala zajemati tudi situacije, ko tudi za podjetja, ki opravljajo povsem dematerializirane digitalne dejavnosti, velja, da imajo v državi članici stalno poslovno enoto, če imajo v gospodarstvu te države znatno digitalno prisotnost;

–  opredelitev (na ravni Unije) najmanjše ekonomske vsebine, s čimer bi zagotovili, da bodo podjetja v državi članici, kjer so davčni zavezanci, resnično ustvarjala vrednost in prispevala h gospodarstvu te države članice.

Opredelitvi bi morali biti sestavni del konkretne prepovedi navideznih podjetij (tako imenovanih „poštnih nabiralnikov“).

Priporočilo C5. Izboljšati okvir za določanje transfernih cen v EU

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  razvoj posebnih smernic Unije, s katerimi bi določili, kako naj se uporabljajo nova načela OECD o določanju transfernih cen in kako jih je treba tolmačiti v kontekstu EU, in sicer na podlagi izkušenj in analize teh načel. S tem bi:

–  upoštevali ekonomsko stvarnost na notranjem trgu;

–  državam članicam in podjetjem, ki poslujejo v Uniji, zagotovili gotovost, jasnost in pravičnost;

–  zmanjšali nevarnost zlorabe pravil za preusmerjanje dobička.

Priporočilo C6. Hibridna neskladja

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog, da bi bodisi:

–  harmonizirali nacionalne opredelitve dolga, lastniškega kapitala, nepreglednih in preglednih subjektov, harmonizirali pripisovanje sredstev in obveznosti stalni poslovni enoti, pa tudi razporejanje odhodkov in prihodkov med različne subjekte v skupini bodisi

–  v primeru neskladja preprečili dvojno neobdavčitev.

Priporočilo C7. Spremembe v ureditvi državne pomoči v Uniji v povezavi z davki

Evropski parlament poziva Komisijo, naj najkasneje do sredine leta 2017 vloži ustrezen predlog glede:

–  smernic o državni pomoči, s katerimi bi razjasnili, kako bo Komisija določila, kdaj je državna pomoč povezana z davki, ter s tem podjetjem in državam članicam zagotovila večjo pravno varnost, pri tem pa je treba upoštevati, da so se tovrstne smernice v drugih sektorjih v državah članicah izkazale za izredno učinkovite pri zaustavljanju in preprečevanju praks, ki so v nasprotju z zakonodajo Unije o državni pomoči; ta učinek je mogoče doseči le z zelo nadrobnimi smernicami, ki morajo vsebovati tudi številčne pragove;

–  javnega razkritja davčnih politik, ki niso skladne s politiko državne pomoči, tako da bi podjetja in države članice usmerjala in jim zagotovila pravno varnost; Komisija za ta namen preusmeri sredstva v generalni direktorat za konkurenco, tako da se bo lahko zares ukvarjal s problematiko nezakonite državne pomoči (tudi s selektivnimi davčnimi ugodnostmi).

Evropski parlament Komisijo tudi poziva, naj na dolgi rok oceni možnost spremembe veljavnih pravil, zato da zneskov, izterjanih po kršitvi pravil EU o državni pomoči, ne bi vrnili državam članicam, ki so odobrile nezakonito pomoč, povezano z davki, kakor omogočajo sedanja pravila. Izterjano državno pomoč bi lahko na primer vrnili v proračun Unije ali dodelili državam članicam, ki so utrpele erozijo davčne osnove.

Priporočilo C8. Sprememba direktiv Sveta 90/435/EGS(26), 2003/49/ES in 2005/19/ES ter druge ustrezne zakonodaje Unije ter uvedba splošnega pravila o preprečevanju zlorab

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen predlog.

–  Po uvedbi splošnega pravila o preprečevanju zlorab v Direktivo 90/435/EGS ga je treba čim prej uvesti tudi v Direktivo 2003/49/ES ter predlagati, da bi ga uvedli tudi v Direktivo 2005/19/ES in drugo ustrezno zakonodajo Unije.

–  To pravilo bi morali vključiti v vso prihodnjo zakonodajo Unije, ki bi se dotikala davčnih zadev ali bi vplivala na davke.

–  Poleg uvedbe splošnega pravila o preprečevanju zlorab bi bilo treba iz Direktive 2003/49/ES črtati zahtevo, da morajo države članice ugodneje obravnavati plačila obresti in licenčnin, če drugje v Uniji dejansko niso obdavčene.

–  V Direktivo 2005/19/ES pa bi bilo treba poleg splošnega pravila o preprečevanju zlorab uvesti dodatne obveznosti glede preglednosti. Če te ne bi zadoščale za preprečitev agresivnega davčnega načrtovanja, bi bilo treba uvesti še določbo o minimalnem davku, ki bi ga zahtevali za uporabo „davčnih ugodnosti“ (na primer neobdavčitev dividend) ali drugih ukrepov s podobnim učinkom.

Priporočilo C9. Izboljšanje mehanizmov za reševanje sporov o čezmejnem obdavčevanju

Evropski parlament poziva Komisijo, naj do poletja 2016 vloži ustrezen predlog.

–  Izboljšati bi bilo treba sedanje mehanizme v Uniji za reševanje sporov o čezmejnem obdavčevanju, tako da bi se poleg primerov dvojne obdavčitve ukvarjali z dvojno neobdavčitvijo. Namen tega je doseči usklajen pristop Unije do reševanja sporov z jasnejšimi pravili in strožjimi roki, opirali pa bi se na že obstoječe sisteme.

–  Delovanje in odločitve mehanizma za reševanje sporov bi morali biti pregledni, zato da bi zmanjšali nejasnosti za podjetja pri izvajanju davčne zakonodaje.

Priporočilo C10. Uvedba davčnega odtegljaja ali ukrepa s podobni učinkom, da iz Unije ne bi odtekali neobdavčeni dobički

Evropski parlament poziva Komisijo, naj do poletja 2016 vloži predlog za davčni odtegljaj ali ukrep s podobni učinkom, s katerim bi zagotovili, da bi bili v Uniji ustvarjeni dobički tu tudi dejansko obdavčeni, preden odtečejo iz nje.

D.  Drugi ukrepi

Priporočilo D1. Dodatni ukrepi za zapolnitev davčne vrzeli

Evropski parlament poziva Komisijo, naj se poleg agresivnega davčnega načrtovanja, erozije davčne osnove in preusmeritve dobička osredini tudi na druge dejavnike, ki večajo obstoječo davčno vrzel, in naj med drugim:

–  preišče vzroke nizke učinkovitosti pri pobiranju davkov, tudi DDV;

–  preišče vzroke davčne nepravičnosti ali neverodostojnosti davčnih uprav tudi na drugih področjih, ne samo pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb;

–  določi načela za davčno amnestijo, vključno z okoliščinami, ko bi bila upravičena, in okoliščinami, ko bi bile primernejše druge možnosti politike, določi naj tudi zahtevo, da morajo države članice vnaprej obvestiti Komisijo o vsaki novi davčni amnestiji, zato da bi odpravili negativne posledice tovrstnih politik na prihodnje pobiranje davkov;

–  predlaga najnižjo stopnjo preglednosti za sisteme davčnih oprostitev in diskrecijskih davčnih olajšav, ki jih izvajajo nacionalne vlade;

–  državam članicam naj omogoči večjo svobodo pri upoštevanju tega, ali pravne osebe izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, zlasti upoštevanju sistematičnega neizpolnjevanja teh obveznosti, kot dejavnika pri podeljevanju pogodb o javnih naročilih;

–  zagotovi, da bodo imeli davčni organi popoln in smiseln dostop do osrednjih registrov dejanskih lastnikov podjetij in trustov ter da se bodo ti registri ustrezno vzdrževali in preverjali.

To se lahko doseže tako, da države članice hitro prenesejo četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja in tako zagotovijo širok in poenostavljen dostop do podatkov v centralnih registrih dejanskih lastnikov, tudi organizacijam civilne družbe, novinarjem in državljanom.

(1) http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/gen_info/economic_analysis/tax_structures/2014/report.pdf (2) European added value of legislative report on bringing Transparency, coordination and convergence to corporate tax policies in the European Union (Evropska dodana vrednost zakonodajnega poročila o spodbujanju preglednosti, skladnosti in konvergence v politike na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji), Benjamin Ferrett, Daniel Gravino in Silvia Merler – še ni objavljeno. (3) Sprejeta besedila z dne 8.7.2015, P8_TA(2015)0257. (4) http://ec.europa.eu/finance/consultations/2015/further-corporate-tax-transparency/index_en.htm. (5) Ena takšnih je oznaka „Fair Tax Mark“ (oznaka za pošteno plačane davke): http://www.fairtaxmark.net/. (6) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1). (7) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A8-2015-0040+0+DOC+XML+V0//EN (8) Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49). (9) Direktiva Sveta 2005/19/ES z dne 17. februarja 2005 o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 58, 4.3.2005, str. 19). (10) Sprejeta besedila z dne 8.7.2015, P8_TA(2015)0257. (11) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1). (12) http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/cdcj/Whistleblowers/protecting_whistleblowers_en.asp (Ni na voljo v slovenščini, op. prev.) (13) COM(2012)0722. (14) https://circabc.europa.eu/faces/jsp/extension/wai/navigation/container.jsp (15) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0201:FIN:SL:PDF (16) http://www.eib.org/attachments/general/governance_of_the_eib_en.pdf (17) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1). (18) http://ec.europa.eu/priorities/jobs-growth-investment/plan/docs/proposal_regulation_efsi_en.pdf (19) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487). (20) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549). (21) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608). (22) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671). (23) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2013-0026+0+DOC+XML+V0//SL (24) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320). (25) http://www.ebrd.com/news/publications/institutional-documents/basic-documents-of-the-ebrd.html (26) Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 6).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko (2015/2003(INI))

P8_TA(2015)0458 A8-0350/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko 6. maja 1975,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo izvajati leta 2003,

–  ob upoštevanju glavnega pravnega okvira za odnose s Kitajsko, namreč Sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med ES in Kitajsko(1) podpisanega maja leta 1985, ki pokriva področji gospodarskih in trgovinskih odnosov ter program sodelovanja med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko 2020, o katerem je bil dogovor dosežen 21. novembra 2013,

–  ob upoštevanju strukturiranega političnega dialoga med EU in Kitajsko, ki je bil uradno vzpostavljen leta 1994, in strateškega dialoga na visoki ravni o strateških vprašanjih in vprašanjih zunanje politike, ki je bil vzpostavljen leta 2010, zlasti 5. strateškega dialoga na visoki ravni med EU in Kitajsko 6. maja 2015 v Pekingu,

–  ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki potekajo od leta 2007,

–  ob upoštevanju pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki so se začela januarja 2014,

–  ob upoštevanju 17. vrha EU-Kitajska, ki je potekal 29. junija 2015 v Bruslju, in skupne izjave ob njegovem zaključku,

–  ob upoštevanju pripomb predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na skupni tiskovni konferenci s kitajskim predsednikom vlade Li Keqiangom po 17. vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015, v katerih je izrazil „zaskrbljenost EU zaradi stanja na področju svobode izražanja in združevanja na Kitajskem, tudi zaradi položaja pripadnikov manjšin, kot so Tibetanci in Ujguri“, in spodbudil „Kitajsko, naj ponovno začne konstruktiven dialog s predstavniki dalajlame“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 24. oktobra 2006 z naslovom „EU–Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti“ (COM(2006)0631),

–  ob upoštevanju političnih smernic Sveta za vzhodno Azijo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 11. in 12. decembra 2006 z naslovom Strateško partnerstvo EU-Kitajska,

–  ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o Kitajski 2007–2013, večletnega okvirnega programa 2011–2013, vmesnega pregleda strateškega dokumenta iz leta 2010 in pregleda večletnega okvirnega programa 2011–2013,

–  ob upoštevanju prvega dokumenta Kitajske o njeni politiki do EU, ki je bil objavljen 13. oktobra 2003,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel nov zakon o nacionalni varnosti in da je bil 5. maja 2015 objavljen drugi osnutek novega zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij,

–  ob upoštevanju bele knjige o kitajski vojaški strategiji z dne 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 32. kroga tega dialoga v Pekingu 8. in 9. decembra 2014,

–  ob upoštevanju 60 sektorskih dialogov med Kitajsko in EU, ki so trenutno v teku in med drugim zadevajo okolje, regionalno politiko, zaposlovanje in socialne zadeve ter civilno družbo,

–  ob upoštevanju vzpostavitve dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko februarja 2012, ki bo vključeval vse skupne pobude EU in Kitajske na tem področju,

–  ob upoštevanju sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES in Kitajsko, ki je začel veljati leta 2000(2), in sporazuma o znanstvenem in tehnološkem partnerstvu, podpisanega 20. maja 2009,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Kitajske o podnebnih spremembah s 17. vrha EU-Kitajska, ki je potekal junija 2015, in načrtovanih nacionalno določenih prispevkov, ki jih je Kitajska 30. junija 2015 predložila Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC),

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Kitajske o energetski varnosti, podane 3. maja 2012 v Bruslju, in energetskega dialoga med ES in Kitajsko,

–  ob upoštevanju okroglih miz EU–Kitajska,

–  ob upoštevanju 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske od 8. do 14. novembra 2012 in sprememb v vodstvu stalnega odbora politbiroja, ki so bile sprejete na tem kongresu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju izidov četrtega plenarnega zasedanja 18. centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (četrtega plenuma) od 20. do 23. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju izjave predsedujočega 26. vrha ASEAN z dne 27. aprila 2015,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. maja 2015 po njenem srečanju s predsednikom vlade Kitajske Li Keqiangom,

–  ob upoštevanju zadnjega medparlamentarnega srečanja Evropskega parlamenta s Kitajsko 26. novembra 2013,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Kitajski, zlasti tistih z dne 23. maja 2012 o EU in Kitajski: neuravnotežena trgovina?(3), z dne 2. februarja 2012 o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije(4), z dne 14. marca 2013 o jedrskih grožnjah in človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji(5), z dne 17. aprila 2014 o razmerah v Severni Koreji(6), z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(7) in z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu(8),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 o odnosih med EU in Kitajsko(9), z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko(10), z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko(11), z dne 9. oktobra 2013 o pogajanjih med EU in Kitajsko za dvostranski sporazum o naložbah(12) in z dne 9. oktobra 2013 o trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o človekovih pravicah, in sicer z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem(14), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang, Kitajska)(15), z dne 5. julija 2012 o škandalu s prisilnim splavom na Kitajskem(16), z dne 12. decembra 2013 o pridobivanju organov na Kitajskem(17) in z dne 13. marca 2014 o prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice(18),

–  ob upoštevanju embarga na orožje, ki ga je EU uvedla zaradi zadušitve demonstracij na Trgu nebeškega miru junija leta 1989 in ga je Parlament podprl v svoji resoluciji z dne 2. februarja 2006 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o odnosih med Evropsko unijo, Kitajsko in Tajvanom ter varnosti na Daljnem vzhodu(20),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tibetu, zlasti tistih z dne 25. novembra 2010 o Tibetu – načrti, da postane kitajščina glavni učni jezik(21), z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov,(22) ter z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu(23),

–  ob upoštevanju devetih krogov pogovorov med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlame med letoma 2002 in 2010, ob upoštevanju kitajske bele knjige o Tibetu z naslovom Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok (ang. Tibet's Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta, ob upoštevanju memoranduma iz leta 2008 in opombe k memorandumu resnični avtonomiji iz leta 2009, ki so ju predstavili predstavniki 14. dalajlame,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0350/2015),

A.  ker leta 2015 mineva 40 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko; ker je strateško partnerstvo med EU in Kitajsko bistvenega pomena za odnose med EU in Ljudsko republiko Kitajsko ter za iskanje vzajemnih odgovorov na vrsto globalnih vprašanj in za prepoznavanje skupnih interesov, kot so svetovna in regionalna varnost, boj proti terorizmu, boj proti organiziranemu kriminalu, kibernetska varnost, orožje za množično uničevanje in neširjenje jedrskega orožja, zanesljiva oskrba z energijo, svetovna finančna in tržna ureditev, podnebne spremembe in trajnostni razvoj, pa tudi za oblikovanje okvira za reševanje dvostranskih vprašanj med EU in Kitajsko;

B.  ker sta Kitajska in EU leta 2013 začeli pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah;

C.  ker je Kitajska pomembna trgovinska partnerica EU in ima velik in rastoč trg; ker so sedanja pogajanja o sporazumu o naložbah med najpomembnejšimi vprašanji dvostranskih gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Kitajsko;

D.  ker je Kitajska pod sedanjim vodstvom generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in kitajskega predsednika Xi Jinpinga začela z različnimi pobudami, vključno s projektom „nove svilene poti“ za gospodarsko povezavo Kitajske s srednjo Azijo in nato z Evropo in Afriko, ustanovitvijo Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB) in strateško pomembnim energetskim poslom z Rusijo za dobavo 38 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, izgradnjo naftovoda in drugimi skupnimi projekti za iskanje in črpanje nafte na Kitajskem; ker Kitajska v zadnjih letih izvaja vse bolj dejavno naložbeno politiko v EU in tudi v njenem vzhodnem sosedstvu,

E.  ker je predsednik Xi Jinping sprožil pobudo „Kitajski sen“, ki je bila predstavljena kot zasnova in vizija za uresničitev nacionalnega preporoda in izgradnjo zmerno uspešne družbe s širokim spektrom gospodarskih, družbenih, kulturnih in političnih razsežnosti, pa tudi za to, da bi Kitajska do leta 2049 postala povsem razvita država;

F.  ker je bila gospodarska rast Kitajske v zadnjih dvajsetih letih zelo visoka in ker se je 600 milijonov kitajskih državljanov rešilo revščine;

G.  ker je zlom kitajske borze leta 2015 negativno vplival na svetovno finančno stabilnost, tudi v EU;

H.  ker je kitajska politika načrtovanja družine od 80-ih let 20. stoletja povzročila hitro staranje prebivalstva, tako da je sedaj že več kot 200 milijonov državljanov starejših od 60 let;

I.  ker je propadanje okolja na Kitajskem doseglo dramatične razsežnosti, zaradi česar so vedno bolj potrebni nujni, odločni in osredotočeni ukrepi vlade; ker je bila na nedavnem vrhunskem srečanju EU-Kitajske obravnavana tudi tema trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb ter sprejeta skupna izjava o podnebnih spremembah;

J.  ker je Kitajska priznala, da je treba obravnavati nevarnosti podnebnih sprememb, in ker se je na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu obvezala, da bo sprejela protokol ali kateri koli pravni instrument, s katerim bi dosegli splošen dogovor o tej zadevi;

K.  ker je priljubljena protikorupcijska kampanja predsednika Xi Jinpinga – ki se je začela leta 2012 in naj bi bila namenjena reševanju vprašanj upravljanja, osredotočena pa je bila na partijske, vladne in vojaške uradnike ter uradnike državnih podjetij, osumljene korupcije – zahtevala že več odmevnih žrtev, pri tem pa ni razkrila zgolj zlorab položajev, temveč tudi ogromna bogastva, ki so jih nakopičili kitajski voditelji, in infiltracijo močnih hudodelskih omrežij v politični sistem;

L.  ker tuje nevladne organizacije uspešno delujejo in imajo osrednjo vlogo pri razvoju lokalnih nevladnih organizacij in odpiranju Kitajske po reformi;

M.  ker je Kitajska zaradi nacionalne varnosti letos objavila tri nove osnutke zakonov, ki vsebujejo določbe o kibernetski varnosti in nevladnih organizacijah;

N.  ker so bili Peking, Kunming in Urumqi v letih 2013 in 2014 tarče večjih in nasilnih terorističnih napadov, v katerih je umrlo 72 ljudi, 356 pa je bilo ranjenih; ker Kitajska pripravlja protiteroristični zakon, s čimer se še bolj poudarja dejstvo, da vlada postavlja boj proti terorizmu med najpomembnejše prednostne naloge;

O.  ker je zakonodajni svet Hongkonga junija 2015 glasoval proti spornemu predlogu, ki bi volivcem omogočil, da izvolijo svojega glavnega upravitelja, vendar le iz skupine kandidatov, ki bi jih preveril odbor, naklonjen Pekingu; ker je prav ta predlog sprožil 79-dnevne množične proteste dežnikarskega gibanja v podporo demokraciji, ki so trajali od konca septembra do sredine decembra 2014;

P.  ker novo kitajsko vodstvo meni, da je vzpon Ljudske republike Kitajske nepovratno dejstvo, ki vodi v premik od diplomacije odzivanja k proaktivni diplomaciji;

Q.  ker nova bela knjiga o vojaški strategiji Kitajske navaja, da je treba opustiti tradicionalni pristop, po katerem je ozemlje pomembnejše od morja, in večji pomen namenjati obvladovanju morij ter zaščiti pomorskih pravic in interesov; ker Kitajska ne priznava Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) v zvezi s spori v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju;

R.  ker so v izjavi o ravnanju iz leta 2002 Kitajska in države ASEAN obljubile, da bodo ustvarile pogoje za „miroljubno in trajno rešitev“ v Južnokitajskem morju; ker napetost v odnosih s sosednjimi državami, kot so Tajvan, Vietnam, Filipini, Malezija in Brunej, kljub temu še naprej narašča;

S.  ker je Kitajska glavna politična podpornica Severne Koreje in največja vlagateljica v to državo, največja donatorica pomoči zanjo, njena najpomembnejša dobaviteljica hrane in energije ter najpomembnejša trgovinska partnerica; ker so kitajski izvedenci nedavno razkrili, da utegne imeti Severna Koreja že 20 jedrskih bojnih konic;

T.  ker sta Rusija in Kitajska ob začetku ukrajinske krize kot še nikoli prej okrepili medsebojne odnose;

U.  ker sta Rusija in Kitajska 8. maja 2015 podpisali dvostranski sporazum o informacijski varnosti, kjer so kibernetske grožnje opredeljene kot „prenos informacij, ki bi utegnile ogroziti družbenopolitični in družbenogospodarski sistem ter duhovno, moralno in kulturno okolje obeh držav“;

V.  ker je Kitajska od leta 2005 povečala posojila latinskoameriškim državam na skupno vrednosti približno 100 milijard USD; ker je Kitajska trenutno največja trgovinska partnerica Brazilije in na primer druga največja trgovinska partnerica Argentine, Venezuele in Kube;

W.  ker kitajska vlada priznava pomen in univerzalnost človekovih pravic, a ne dosega oprijemljivih rezultatov pri izboljšanju stanja na tem področju;

X.  ker je Kitajska uradno in deklarativno sprejela univerzalnost človekovih pravic ter se je v preteklih treh desetletjih s podpisom vrste mednarodnih pogodb na tem področju vključila v mednarodno strukturo človekovih pravic ter tako postala del mednarodnega pravnega in institucionalnega okvira človekovih pravic;

Y.  ker je predsednik Xi Jinping leta 2015 javno naznanil, da namerava razširiti načelo pravne države po vsej državi, saj je prepričan, da je učinkovito pravosodje poglavitno za sodobno kitajsko gospodarstvo in družbo;

Z.  ker Komunistična partija Kitajske priznava pet verstev, ki pa jih navsezadnje nadzoruje oddelek za delo združene fronte pod okriljem same partije; ker je seznam izključujoč in so zato druge vere in verstva diskriminirani;

AA.  ker se EU in Kitajska že od leta 1995 udejstvujeta v dialogih o človekovih pravicah;

AB.  ker je Evropska varuhinja človekovih pravic v svojem osnutku priporočila z dne 26. marca 2015 izrazila nezadovoljstvo, ker v okviru pogajanj o sporazumu o naložbah in trgovini z Vietnamom ni bila pripravljena ocena učinka na človekove pravice v povezavi z mehanizmom reševanja sporov med vlagatelji in državo; ker je to pomemben precedens za pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko;

AC.  ker Tibetanci izražajo svojo kulturno identiteto z gibanjem Lhakar („bela sreda“), ko vsako sredo nosijo samo tibetanska oblačila, govorijo zgolj tibetansko in jedo le tibetansko hrano; ker si je do danes več kot 140 Tibetancev vzelo življenje, tako da so se zažgali v protest proti politiki kitajske vlade v avtonomni regiji Tibet; ker so se nedavno pojavile nove napetosti, ker je v zaporu umrl lama Tenzin Delek Rinpoče; ker se v Tibetu izvajajo politike priseljevanja pripadnikov ljudstva Han; ker leta 2015 obeležujemo 50. obletnico ustanovitve Avtonomne pokrajine Tibet; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka vse od zadnjega kroga mirovnih pogovorov leta 2010;

AD.  ker EU v pristopu do odnosov med Tajvanom in Kitajsko upošteva svojo politiko ene Kitajske;

Strateško partnerstvo in sodelovanje med EU in Kitajsko

1.  pozdravlja 40. obletnico diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko kot vir navdiha za krepitev strateškega partnerstva, ki je v multipolarnem in globaliziranem svetu močno potrebno, ter za pospešitev tekočih pogajanj za nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju na podlagi zaupanja, preglednosti in spoštovanja človekovih pravic; poudarja, da sta obe strani na nedavnem vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015 ponovno izrazili zavezanost poglabljanju partnerstva; poudarja, da je Kitajska osrednja mednarodna sila in ena najpomembnejših partneric EU; poudarja, da sta obe strani zavezani, da bosta v naslednjem desetletju spodbujali poglobljeno strateško partnerstvo EU-Kitajska, ki bo v obojestransko korist tako EU kot Kitajske; podpira (pol)letni strateški dialog na visoki ravni, gospodarski in trgovinski dialog na visoki ravni, dialog na visoki ravni za povezovanje ljudi ter več kot 60 sektorskih dialogov med EU in Kitajsko o pestrem naboru vprašanj; poziva, naj ti sektorski dialogi vodijo v krepitev zaupanja in do oprijemljivih rezultatov;

2.  pozdravlja izid 17. vrha EU-Kitajska 29. junija 2015 v Bruslju, na katerem so se dvostranski odnosi dvignili na novo raven in je bil podan signal za tesnejše politično sodelovanje, ki bo presegalo zgolj trgovinske odnose ter bo usmerjeno v usklajen strateški pristop k spoprijemanju s skupnimi globalnimi izzivi in grožnjami; se zaveda, da sta obe strani popolnoma seznanjeni, kolikšen napredek pomeni izvajanje strateškega programa za sodelovanje EU-Kitajska do leta 2020, in da bo vzpostavljen dvostranski mehanizem pregleda na ravni uradnikov, da bi spremljali nadaljnje ukrepanje; pozdravlja, da sta obe strani na srečanju na vrhu soglašali o naboru prednostnih nalog, s katerimi bosta okrepili dvostransko sodelovanje in poglobili svetovno razsežnost svojega strateškega partnerstva;

3.  poudarja, da morajo države članice EU nastopati enotno v odnosih s kitajsko vlado, zlasti glede na sedanjo diplomatsko dinamičnost Pekinga in preoblikovanje globalne strukture upravljanja; poudarja, da so se sklenila pogajanja o statutu Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB), ter se nadeja tesnega sodelovanja EU s to banko v prihodnosti; obžaluje, da na ravni EU manjka poglobljene razprave in tesnega usklajevanja glede članstva držav članic v AIIB; poudarja pomen trgovinske in naložbene politike, saj je očitno to področje, na katerem je mogoče izvajati največji pritisk v strateških odnosih s Kitajsko; je seznanjen z nedavnim razvojem sodelovanja med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope, ki je poznano tudi kot „skupina 16 + 1“ in vključuje več držav članic EU, vendar meni, da to ne bi smelo razdeliti EU ali oslabiti njenega položaja v odnosu do Kitajske, obravnavati pa bi moralo tudi vprašanja človekovih pravic; poziva Evropsko služba za zunanje delovanje in Komisijo, naj Parlamentu predložita letno poročilo o razvoju odnosov med EU in Kitajsko; poziva h krepitvi trgovine in naložb s Kitajsko, ki bodo izvršljive in bodo temeljile na pravilih;

4.  priznava, da bi morala biti vloga Kitajske v večstranskih finančnih institucijah pomembnejša, kar bi bolje odražalo velikost njenega gospodarstva; meni, da je nedavno ustanovljena banka AIIB priložnost, da bi Kitajska delovala kot odgovorna akterka v večstranski ureditvi; spodbuja novoustanovljeno institucijo, naj ne ponavlja preteklih napak, ko se je dajala prednost financiranju velikopoteznih infrastrukturnih projektov, ter naj raje da prednost tehnični pomoči in dostopu do svetovnega znanja, obenem pa skuša uravnotežiti okoljske, socialne in razvojne prednostne naloge;

5.  šteje za bistveno, da bi evropski prispevek k Azijski infrastrukturni investicijski banki vključeval: pregledne postopke za oceno posojil; jasne standarde s področja dobrega upravljanja, družbene odgovornosti in okolja; pozornost zagotavljanju, da breme dolga ne bo ušlo izpod nadzora držav posojilojemalk;

6.  pozdravlja sodelovanje več držav članic v AIIB; vseeno obžaluje odsotnost poglobljene razprave, tesnega usklajevanja in usklajenega odziva in pristopa na ravni EU do pobud kitajske vlade za ustanovitev novih večstranskih institucij; poziva institucije EU in države članice, naj to razumejo kot poziv k streznitvi, da se v prihodnosti takšno pomanjkanje usklajevanja ne bi ponovilo;

7.  pozdravlja politični dogovor o izboljšanju strateških infrastrukturnih povezav med EU in Kitajsko; zato pozdravlja odločitev o vzpostavitvi nove platforme za povezljivost, da bi oblikovali ugodno okolje za trajnostna in interoperabilna čezmejna infrastrukturna omrežja v državah in regijah med EU in Kitajsko; želi še posebej pohvaliti pripravljenost EU, da bo ta projekt začela na evropski ravni; poziva obe strani, naj izkoristita priložnosti, ki jih bo prineslo tesno medsebojno povezovanje partnerjev, tudi s sodelovanjem pri infrastrukturnih naložbah v državah ob „novi svilni poti“ in „novi pomorski svilni poti“;

8.  izpostavlja močno rast kitajskega gospodarstva v zadnjih dvajsetih letih in poudarja, da bi morale države članice EU bolj izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja ta gospodarski razvoj; opaža kitajsko zanimanje za naložbe v strateško infrastrukturo v Evropi in poudarja, da je treba na tem področju s Kitajsko in drugimi državami v regiji sodelovati pri projektih, kot sta kitajski „En pas, ena pot“ in Junkerjev naložbeni načrt EU, ki vključuje železniške povezave, pristanišča in letališča; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj razmislita o učinku kitajske svetovne naložbene politike in njenih naložbenih dejavnosti v EU in njenem vzhodnem sosedstvu; poudarja – v skladu s poprej sprejetimi stališči Parlamenta in ob popolnem spoštovanju pristojnosti odbora INTA – pomen dvostranskega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko, o katerem trenutno potekajo pogajanja; poziva k vključitvi celovitega poglavja o trajnostnem razvoju v dvostranski sporazum o naložbah, ki bo določal zavezujoče obveznosti glede osrednjih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in ključnih večstranskih okoljskih sporazumov; poudarja, da se evropska podjetja vedno pogosteje pritožujejo, da so žrtev muhastih pravil in diskriminacije; poudarja pomen uspešnega zaključka tekočih pogajanj o sporazumu o naložbah, da bi se dodatno spodbudile naložbe ter uveljavili zaščita naložb, dostop do trga, tudi za javna naročila, in pošteno obravnavanje podjetij v EU in na Kitajskem; poziva, naj dodatni ukrepi in dejavno spremljanje zajamčijo bolj uravnotežene trgovinske odnose po odpravi ovir za trgovinskih in naložbenih ovir za evropska podjetja; poziva Kitajsko in EU, naj dodatno okrepita sodelovanje, da bi izboljšali dostop za MSP na obeh trgih; poudarja zavezanost EU in Kitajske odprtemu svetovnemu gospodarstvu ter poštenemu, preglednemu in na pravilih temelječemu trgovinskemu in naložbenemu okolju, zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in nasprotovanju protekcionizmu;

9.  glede tega je seznanjen z začetkom pobude „En pas, ena cesta“ za izgradnjo ene glavnih energetskih in komunikacijskih povezav med srednjo, zahodno in južno Azijo pa vse do Evrope; meni, da bi bilo treba to pobudo glede na njen geostrateški pomen udejanjati večstransko; meni, da je izredno pomembno sinergijo in projekte razvijati popolnoma pregledno in v sodelovanju z vsemi deležniki;

10.  poziva k boljšemu usklajevanju med EU in Kitajsko na področjih strateškega pomena, kot so G-20, varnost in obramba, boj proti terorizmu, nezakonite migracije, mednarodni kriminal, neširjenje jedrskega orožja, svetovna in regionalna varnost, kibernetska varnost, orožje za množično uničevanje, zanesljiva oskrba z energijo, globalno upravljanje in reguliranje financ in trgov, podnebne spremembe, pa tudi urbanizacija, razvojni programi in programi pomoči ter trajnostni razvoj; izpostavlja pomen sodelovanja na področju regionalnega razvoja ter dialoga in izmenjav v zvezi s strategijo Evropa 2020 in prihajajočim trinajstim petletnim načrtom Kitajske;

11.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi, da bodo človekove pravice visoko na dnevnem redu odnosov in dialogov s Kitajsko;

12.  poziva, da je treba zaveze o poglobitvi izmenjav med EU in Kitajsko pri vprašanjih človekovih pravic, sprejete med obiskom predsednika Xi Jinpinga v Bruslju marca 2014, pospremiti z opaznim izboljšanjem razmer na terenu;

13.  poziva Svet in Komisijo, naj dodatno pritegneta Kitajsko s konstruktivnim dialogom, ki bo usmerjen v spodbujanje njenega prehoda v vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic ter bo podpiral njeno vključevanje v svetovno gospodarstvo;

14.  pozdravlja poglabljanje partnerstva EU-Kitajska na področju urbanizacije; poziva k nadaljnjemu sodelovanju pri urbanističnem načrtovanju in projektiranju, javnih storitvah, okolju prijaznih zgradbah in pametnem prevozu; spodbuja začetek izvajanja novih skupnih programov med evropskimi in kitajskimi mesti in podjetji;

15.  pozdravlja skupno izjavo s tretjega srečanja dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko 15. septembra 2015; poudarja pomen izmenjav za povezovanje ljudi ter spodbujanja izmenjav med državljani EU in Kitajske; podpira razvoj dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi, da bi se osredotočili na skupne projekte in izmenjave najboljših praks ter spodbujanje izmenjav med ljudmi; poudarja, da bi bilo treba še posebej spodbujati izmenjavo strokovnjakov in študentov med stranema;

16.  je zaskrbljen zaradi dampinških praks in pomanjkljive preglednosti kitajskih vladnih politik in subvencij prek davčnih posojil, zemljiških subvencij, poceni posojil, subvencioniranih surovin in drugih ukrepov;

17.  je zaskrbljen zaradi ovir, s katerimi se evropska podjetja srečujejo na kitajskem trgu, kot so denimo prisilni prenos tehnologije, ohlapno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in diskriminatorno obravnavanje; poudarja pomen reforme trga na Kitajskem in izvajanja načel tržnega gospodarstva ter odprave diskriminacije in neupravičenih omejitev;

18.  se zaveda priložnosti, ki jih prinašajo kitajske naložbe v Evropi v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe; poudarja, da je sklad sicer odprt za naložbe številnih akterjev, a bi morala z njim vseeno še naprej upravljati EU;

19.  priznava, da je izziv kitajsko gospodarstvo usmeriti na resnično trajnostno pot v okviru „nove normalnosti“; meni, da bi lahko vidnejše sodelovanje Kitajske v mednarodnih gospodarskih organizacijah, kot je Mednarodni denarni sklad, pozitivno prispevalo k bolj trajnostnemu in uravnoteženemu kitajskemu in svetovnemu gospodarstvu ter k reformi teh organizacij; poziva kitajske oblasti, naj zagotovijo zanesljive statistične podatke o stanju gospodarstva in izboljšajo tozadevno preglednost;

20.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so kitajski delniški indeksi v zadnjih mesecih izgubili tretjino vrednosti in da je bilo zaustavljeno trgovanje z delnicami več sto podjetij zaradi prevelikega padca njihove vrednosti; izraža zaskrbljenost zaradi sedanje finančne krize, ki je prizadela Kitajsko in zlasti njene borze, ter priznava, da to predstavlja grožnjo svetovnemu gospodarstvu, saj ima ta država pomembno vlogo v svetovni trgovini in svetovnem finančnem sistemu; poziva kitajske oblasti, naj se spoprimejo z izzivom prehoda s sedanjega gospodarskega modela na vzdržno gospodarstvo; ugotavlja, da se je morala kitajska vlada, za katero je značilna kultura nadzora, zaradi nedavnih padcev vrednosti delnic na kitajskih trgih soočiti z dejstvom, da so finančni trgi po svoji naravi nestanovitni;

21.  pozdravlja, da se je v zadnjih desetletjih veliko kitajskih državljanov zaradi občutne gospodarske rasti in postopnega odpiranja kitajskega gospodarstva izkopalo iz skrajne revščine; kljub temu ima izraža pomisleke, da tovrstno gospodarsko izboljšanje pogosto povzroči okoljske probleme in veliko neenakost;

22.  pozdravlja, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi o podnebnih spremembah, sprejeti na vrhu 29. junija 2015, izrazili zavezanost sodelovanju za sklenitev ambicioznega in pravno zavezujočega sporazuma na podnebni konferenci v Parizu leta 2015; poziva vse strani, ki bodo sodelovale na tej konferenci, naj izkoristijo zagon, ki ga prinašata izjavi o podnebnih spremembah EU in Kitajske ter ZDA in Kitajske; poudarja, da je treba sodelovati na področju energije za skupno reševanje številnih izzivov, povezanih z zanesljivostjo oskrbe z energijo in svetovno energetsko ureditvijo;

Notranje razmere

23.  ugotavlja, da kitajska vlada pod vodstvom predsednika Xija Jinpinga kaže vedno večjo samozavest, tako navznoter kot navzven; poudarja, da se aktivisti za državljanske pravice, pravniki, novinarji, blogerji, akademiki in drugi predstavniki civilne družbe sedaj soočajo s hujšim kratenjem svoje svobode, kot je bilo to značilno več let poprej; ugotavlja, da je raven spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem še vedno zelo zaskrbljujoča;

24.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skorajšnjega sprejetja osnutka kitajskega zakona o upravljanju nevladnih organizacij, saj utegne ta predstavljati nadaljnje krčenje prostora za kitajsko civilno družbo in resno omejiti svobodo združevanja in izražanja v državi, vključno s prepovedjo, da bi nevladne organizacije iz tujine, ki niso prijavljene pri kitajskem ministrstvu za javno varnost in regionalnih oddelkih za javno varnost, financirale kitajske posameznike ali organizacije, ter prepovedjo za kitajske skupine, da bi izvajale „dejavnosti“ v imenu neprijavljenih tujih nevladnih organizacij ali z njihovim pooblastilom, kar vključuje tudi organizacije s sedežem v Hongkongu ali Macau; poziva kitajske oblasti, naj ta zakon bistveno spremenijo in uskladijo z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

25.  izraža zaskrbljenost zaradi novega osnutka zakona o kibernetski varnosti, ki bi še okrepil in institucionaliziral prakse cenzure in nadzora kibernetskega prostora ter utegne prisiliti evropska podjetja, da v svojo informacijsko infrastrukturo vključijo obvezna „stranska vrata“; je seznanjen s strahovi kitajskih reformističnih pravnikov in zagovornikov državljanskih pravic, da bo ta zakon še bolj omejil svobodo izražanja in da bo samocenzura še večja; opozarja na zelo neugodne posledice zakonov o kibernetski varnosti in o nevladnih organizacijah za dejavnosti evropskih podjetij in ustanov v Ljudski republiki Kitajski in zato poziva Evropski svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj pri kitajskih oblasteh še naprej ostro protestirajo zaradi teh izredno spornih ukrepov; je zaskrbljen zaradi ohlapne kitajske definicije državne varnosti in večjih groženj v novem zakonu o državni varnosti, saj grožnje na primer vključujejo škodljiv kulturni vpliv; ugotavlja, da so interesi kitajske nacionalne varnosti v novem zakonu opredeljeni tako ohlapno in nejasno, da imajo kitajske oblasti praktično neomejena pooblastila za ukrepanje zoper dejanja, osebe ali objave, s katerimi se ne strinjajo;

26.  izraža zaskrbljenost, ker je sicer treba protikorupcijsko kampanjo, ki jo je začelo kitajsko vodstvo in si prizadeva okrepiti zaupanje državljanov v vlado, pohvaliti, vendar je zanjo značilno pomanjkanje preglednosti, v večini primerov pa se ne upošteva pravna država; ugotavlja, da se kampanja v nekaterih primerih zlorablja za notranje boje ter krepitev vloge in moči Komunistične partije Kitajske; vendar obžaluje, da je bila ta kampanja izvršena na način, ki dodatno ogroža pravno državo, pri čemer so bili obtoženi uradniki domnevno priprti v okviru nezakonitega sistema za pridržanje, odvzeta jim je bilo osnovno pravno varstvo, mnogi pa so bili prisiljeni k priznanju;

27.  izraža sožalje družinam in prijateljem več kot 173 žrtev uničujoče eksplozije v pristaniškem mestu Tianjin 12. avgusta 2015, zaradi katere je bilo razseljenih več tisoč stanovalcev; je seznanjen z vedno večjim številom mirnih množičnih okoljskih protestov v različnih delih države; opozarja, da je bilo na tisoče ton izjemno strupenih kemičnih snovi nezakonito uskladiščenih samo 600 metrov od stanovanjskih območij; meni, da je politika počasnega uradnega obveščanja o nesreči v Tianjinu in prikrivanja informacij zelo neproduktivna, zlasti v povezavi s cenzuro poročil o tej hudi tragediji v družbenih medijih; poudarja pomen uveljavljanja vseh standardov varnosti pri delu v skladu s kitajsko zakonodajo in mednarodnim pravom in poziva Kitajsko vlado, naj zviša varnostne in okoljske standarde proizvodnje nevarnih snovi in jih predvsem uskladi s kitajsko zakonodajo;

28.  ugotavlja, da mora Kitajska zaradi eksplozij z dne 12. avgusta 2015 v Tianjinu in z dne 31. avgusta 2015 v Dongyingu nujno obravnavati vprašanje industrijske varnosti, zlasti v zvezi s korupcijo in nekaznovanjem;

29.  poudarja nujnost dodatnih ukrepov za varstvo okolja, glede na to, da je v letu 2014 samo osem od 74 večjih mest dosegalo nacionalni standard koncentracije onesnaženosti zraka 2,5 PM in da na leto na Kitajskem zaradi onesnažene vode zboli 190 milijonov ljudi; svari, da utegne dvojna kriza na področju vode (velika onesnaženost in povečana poraba vode) privesti do večje politične in družbene nestabilnosti; opozarja, da posledice propadanja okolja na Kitajskem čutijo tudi v sosednjih državah; izpostavlja stroške propadanja okolja in upa, da bo okolje v naslednjem petletnem načrtu postalo prednostna naloga; poudarja tudi, da odsotnost varstva okolja ne povzroča zgolj okoljske škode, temveč omogoča tudi dejavnosti, ki predstavljajo nelojalno konkurenco; pozdravlja dejstvo, da bodo v sporazumu za krepitev sodelovanja med EU in Kitajsko obravnavani ključni okoljski izzivi, kot je onesnaženje zraka, vode in tal; pozdravlja dejstvo, da so na podlagi novega zakona o varstvu okolja lokalni funkcionarji – tudi retroaktivno – odgovorni za okoljsko škodo, nastalo v času njihovih mandatov, in da bo imela zaveza varovanju okolja večjo težo v postopkih napredovanja teh lokalnih funkcionarjev; poziva tako nacionalne kot lokalne oblasti, naj konstruktivno in dejavno vključijo okoljske organizacije in ljudska gibanja v spremljanje, izvajanje in uveljavljanje kitajskih okoljskih politik in pobud; opozarja, da so bili na vrhunskem srečanju EU-Kitajska junija 2015 določeni tudi ukrepi na področju okoljskih politik in podnebnih sprememb, na podlagi katerih bi morala Kitajska spoštovati meje izpustov CO2, ob upoštevanju vrhunskega srečanja v Parizu, ki bo decembra 2015, in v skladu s cilji strateškega programa 2020, sprejetega v Pekingu leta 2013;

30.  pozdravlja večje sodelovanje in izmenjave izkušenj na področju pravic in varstva potrošnikov med EU in Kitajsko, pa tudi krepitev tozadevnih odzivnih ukrepov kitajske vlade, ki se izvajajo prek strožjih pravil trgovcev na podlagi poklicnega kodeksa glede vprašanj, ki vključujejo obveznosti vračil in popravil, morebitne goljufije, zavajajoče in goljufivo oglaševanje, urejanje predplačil in varovanje osebnih podatkov potrošnikov, zlasti ob upoštevanju rastočega kitajskega sektorja spletne trgovine;

31.  ugotavlja, da je v zadnjih letih prišlo do premika v kitajski protiteroristični politiki od odzivne „obrambe pred terorjem“ k bolj proaktivni „vojni proti terorju“, kar je spremljalo nenehno „krizno upravljanje“ z ukrepi – obsežnimi kot nikoli prej – v prizadetih regijah in v družbi; je zaskrbljen zaradi osnutka zakona o boju proti terorizmu, ki utegne privesti do nadaljnjih kršitev svobode izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi, zlasti v Tibetu in Xinjiang kot regijah z manjšinskim prebivalstvom;

32.  izraža solidarnost s kitajskim narodom v njegovih prizadevanjih v boju proti terorizmu in ekstremizmu; a izraža zaskrbljenost, da utegne opredelitev „teroristov“ v osnutku kitajskega zakona o boju proti terorizmu, če ne bo občutno spremenjena, omogočiti penalizacijo praktično vseh miroljubnih izrazov tibetanske kulture, vere ali identitete, ki bi se razlikovali od državnih;

33.  poziva Kitajsko, naj poveča internetno svobodo in spoštuje kibernetsko varnost vseh držav;

34.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je regija Xinjiang ujeta v začarani krog, kjer so na eni strani nasilne separatistične in ekstremistične skupine turško govorečih muslimanskih Ujgurov, ki sicer ne predstavljajo večine, na drugi strani pa se Peking, da bi vzpostavil stabilnost, na družbene nemire odziva vedno bolj represivno in povečuje prisotnost varnostnih sil v tej regiji, s tem pa izgublja podporo številnih Ujgurov in med njimi krepi občutek nasprotovanja Han Kitajcem; obžaluje marginalizacijo ujgurske kulture v Xinjiangu, vključno s prepovedjo obiskovanja mošej za ujgurske javne uslužbence in – mestoma – prepovedjo obeleževanja ramadana; poziva kitajske oblasti, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za vzpostavitev pristnega dialoga z ujgursko skupnostjo in naj zaščitijo kulturno identiteto ujgurskega prebivalstva; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zlasti v Tibetu in Xinjiangu uveljavljajo omejitve za potovanja državljanov EU, predvsem ko gre za diplomate in novinarje; ugotavlja, da v državah članicah EU ni takšnih omejitev za kitajske državljane (vključno z diplomati in novinarji); zato odločno poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi uveljavili načelo vzajemnosti;

35.  izraža naklonjenost ljudem iz Hongkonga in solidarnost z njimi pri podpori demokratičnim reformam; poudarja, da je avtonomija Hongkonga zajamčena z ustavo; meni, da je uvedba splošne volilne pravice v posebni upravni regiji povsem skladna z načelom „ena država, dva sistema“; obžaluje, da ni bilo mogoče dokončati reforme volilne zakonodaje za imenovanje glavnega upravitelja Hongkonga; izraža upanje, da bo mogoče v bližnji prihodnosti začeti nov proces reforme z namenom leta 2017 podeliti prebivalcem Hongkonga splošno neposredno volilno pravico s pristno izbiro raznolikih kandidatov; pozdravlja skupno poročilo Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posebno upravno območje Hongkong: letno poročilo 2014“ z dne 24. aprila 2015 in podpira zavezo EU h krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodnega sistema, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

36.  odločno podpira načelo „ena država, dva sistema“ kot podlago za dobre odnose med posebnima upravnima regijama Hongkong in Macao in celinsko Kitajsko;

37.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih političnih in družbenih nemirov v Hongkongu in poziva Kitajsko, naj spoštuje svoje zaveze do prebivalstva Hongkonga, da bo varovala njihove pravice in svoboščine, v skladu s pogoji skupne izjave Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984;

Zunanje razmere

38.  je seznanjen, da pobuda predsednika Xi Jinpinga za nacionalno prenovo „Kitajski sen“ od svojega začetka predvideva odločnejšo in dejavnejšo vlogo Kitajske v svetu; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj z ZDA razvije skupen pristop do Kitajske na vseh področjih, kjer bi to prispevalo k uveljavljanju interesov EU; poudarja, da je zaradi vztrajnega dviga Kitajske na raven svetovne sile nujno potreben stalen in hiter ponoven premislek o strateških prednostnih vidikih Evrope v odnosih s Kitajsko; poudarja, da bi morala svetovna sila, kot je Kitajska, v kontekstu globalizacije in soodvisnosti na bolj dejaven in konstruktiven način prispevati k spoprijemanju z globalnimi izzivi in regionalnimi konflikti ter k vzpostavljanju multilateralne svetovne ureditve, v kateri se spoštujejo mednarodno pravo, univerzalne vrednote in mir; meni, da bi morala Kitajska vedno bolj zasedati svoje mesto med vodilnimi državami sveta in delovati v skladu s pravili, ki so enaka za vse;

39.  opaža, da Kitajska med mandatom predsednika Xi Jinpinga daje prednost odnosom z ZDA, saj je ta predlagal „novo vrsto odnosov med velikimi silami“, in sicer Kitajsko, ZDA in drugimi regionalnimi akterji; je naklonjen bolj konstruktivnemu pristopu do nove svetovne ureditve, ki bi jo morala Kitajska soustvarjati in povezovati, temeljiti pa bi morala na univerzalnih vrednotah človekovih pravic, demokracije in človekove varnosti; poziva EU, naj bo bolj dejavna v Aziji ter naj sodeluje s Kitajsko, ZDA in drugimi regionalnimi akterji za večjo stabilnost v tej regiji;

40.  poudarja, da so v nedavni beli knjigi o kitajski vojaški strategiji izražene namere Pekinga, da dodatno okrepi kitajsko mornarico in razširi območje njenega delovanja z „obrambe priobalnih voda“ na „zaščito na odprtem morju“; obžaluje enostransko vzpostavitev identifikacijskega območja zračne obrambe in posledično prisvajanje kontrole zračnega prometa nad japonskim in južnokorejskim ozemljem; poziva k uravnoteženemu odnosu, da se preprečita zaskrbljenost sosed Kitajske in zaostrovanje napetosti v Tihem oceanu in v Indijskem oceanu ter da se zagotovi ključni interes Evrope za pravico do plovbe;

41.  obžaluje, da si – v nasprotju z izjavo o ravnanju iz leta 2002 – več strani ponovno prisvaja ozemlja na otočju Spratly, še posebej pa je zaskrbljen zaradi izjemno obsežnih posegov Kitajske, ki vključujejo gradnjo vojaških objektov, pristanišč in vsaj ene vzletno-pristajalne steze; izrecno svari pred tem, da vedno večja prisotnost plovil vojnih mornaric in zračnih patrulj na tem območju, pa tudi morebitna vzpostavitev območja zračnega nadzora (ADIZ – air defense identification zone) nad Južnokitajskim morjem, pomenita grožnjo in da se zaradi tega močno povečuje nevarnost soočenja med nasprotujočima si stranema;

42.  je še vedno zaskrbljen zaradi naraščajočih napetosti v Južnokitajskem morju in zato vse vpletene strani poziva, naj se izogibajo enostranskim provokacijam v Južnokitajskem morju, in poudarja pomen mirnega reševanja sporov na podlagi mednarodnega prava in ob pomoči nepristranskega mednarodnega posredovanja, kot na primer Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); obžaluje, da Kitajska noče priznati pristojnosti niti UNCLOS niti arbitražnega sodišča; poziva Kitajsko, naj ponovno pretehta svoje stališče in poziva vse strani, vključno s Kitajsko, k spoštovanju končne odločitve UNCLOS; meni, da je eden od načinov za možno mirno reševanje napetosti na območjih Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja pogajanje in skupno izvajanje kodeksov ravnanja za miroljubno izkoriščanje zadevnih morskih območij, vključno z ustanovitvijo varnih trgovinskih poti in ribolovnih kvot ali razdelitvijo območij za izkoriščanje virov; podpira nujni sklic 26. vrha ASEAN za čimprejšnje sprejetje kodeksa ravnanja v Južnokitajskem morju; pozdravlja nedavno dosežen sporazum med Kitajsko in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN), da se pospeši posvetovanje o kodeksu ravnanja za spore v Južnokitajskem morju; je seznanjen s tajvansko mirovno pobudo za Južnokitajsko morje, namenjeno doseganju soglasja o kodeksu ravnanja in vzpostavitvi mehanizma, ki bo vsem stranem omogočal sodelovanje pri skupnem izkoriščanju naravnih in morskih virov v tej regiji; podpira vse ukrepe, ki bodo omogočili, da bo Južnokitajsko morje postalo „morje miru in sodelovanja“;

43.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v skladu s prednostnimi nalogami evropske strategije za pomorsko varnost opredeli tveganja za mir in varnost v tej regiji in drugod po svetu, če bi prišlo do oboroženega spopada v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju, pa tudi to, kako bi tak spopad ogrozil svobodo in varnost plovbe ter posebne evropske interese v tej regiji; glede na to, da so drugi akterji (zlasti Avstralija) že zelo politično dejavni v tihomorski regiji, meni, da bi se morala EU zanesti na dvostransko in večstransko sodelovanje, da bi učinkovito prispevala k varnosti v tej regiji;

44.  poziva kitajsko vlado, naj uporabi vse svoje vzvode vpliva, da bi zagotovila stabilnost na Korejskem polotoku in Severno Korejo prepričala, naj se vrne k pristnim pogovorom o denuklearizaciji in sprejme konkretne ukrepe za to; spominja, da je Kitajska še vedno najpomembnejša zaveznica Severne Koreje in zato spodbuja kitajsko vlado, naj skupaj z mednarodno skupnostjo odigra konstruktivno vlogo pri nujnem reševanju zelo slabega položaja v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s pomočjo na tisoče severnokorejskih beguncev, ki zaradi neznosnih domačih razmer bežijo na Kitajsko; poziva kitajsko vlado, naj v skladu s svojimi obveznostmi države pogodbenice konvencije ZN o beguncih tem beguncem ne odreka pravice, da prosijo za azil, in naj jih ne vrača na silo v Severno Korejo, temveč zaščiti njihove temeljne človekove pravice; poziva EU, naj – v skladu s svojim splošnim ciljem neširjenja jedrskega orožja – glede tega izvaja diplomatski pritisk na kitajsko vlado;

45.  poziva kitajsko vlado, naj skuša vplivati na Pakistan in to državo prepričati, naj preneha podžigati nestabilnost v regiji;

46.  pozdravlja sodelovanje med EU in Kitajsko na področju varnosti in obrambe, vključno z operacijami proti piratom v Adenskem zalivu, ter poziva k nadaljevanju skupnih prizadevanj pri reševanju svetovnih varnostnih in obrambnih vprašanj, kot je terorizem;

47.  opozarja Peking, na nepogrešljivo vlogo ZDA in EU pri ciljih modernizacije Kitajske; poleg tega opominja Peking na mednarodne obveznosti in odgovornost, da država kot stalna članica varnostnega sveta ZN prispeva k miru in svetovni varnosti; v zvezi s tem obžaluje, da Kitajska v partnerstvu z Rusijo vztrajno blokira ukrepe ZN zoper Sirijo, kjer Bašar Al Asad že več kot štiri leta vodi smrtonosno vojno proti sirskemu ljudstvu;

48.  poudarja pomen vzajemnega zaupanja in sodelovanja med Kitajsko, EU in drugimi ključnimi mednarodnimi akterji v boju proti svetovnim varnostnim grožnjam; upa, da bo Kitajska ponudila pomoč EU in pobudam pod vodstvom ZDA, da bi naredili konec kršitvam mednarodnega prava, ki so povzročile konflikt v vzhodni Ukrajini, ter povrnili ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine po ruski agresiji;

Razmere na področju človekovih pravic

49.  opaža močno protislovje med uradnimi prizadevanji Kitajske k univerzalnosti človekovih pravic in slabšanjem razmer na področju človekovih pravic; opaža, da so se nedavno – od leta 2013 – poslabšale razmere na področju človekovih pravic in svoboščin na Kitajskem ter da se je še zaostrilo že obstoječe zatiranje prebivalstva z omejevanjem civilnodružbenih možnosti izražanja in miroljubnega aktivizma; je zelo zaskrbljen zaradi aretacij, sojenj in obsodb številnih aktivistov za državljanske pravice, zagovornikov človekovih pravic in kritikov vlade ter zaradi dejstva, da je kitajska policija pridržala ali zaslišala več kot sto odvetnikov in zagovornikov človekovih pravic; poziva kitajske oblasti, naj priprte izpustijo in jim omogočijo neovirano opravljanje poklica;

50.  meni, da morajo trdni in stalni odnosi med EU in Kitajsko zagotavljati učinkovito podlago za zrel, smiseln in odprt dialog o človekovih pravicah, temelječ na vzajemnem zaupanju; prav tako meni, da 40. obletnica odnosov med EU in Kitajsko v letu 2015 ponuja izvrstno priložnost za napredek na tem področju;

51.  poziva EU, naj se med dialogom na različnih ravneh še naprej zavzema za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic na Kitajskem, klavzulo o človekovih pravicah pa vključi v vseh dvostranske pogodbe s Kitajsko;

52.  pozdravlja 33. dialog EU-Kitajska o človekovih pravicah, ki je potekal 8. in 9. decembra 2014; ugotavlja, da je v povezavi s pritiski drugih mednarodnih partnerjev prispeval h konkretnim dejanjem; poudarja, da je EU večkrat jasno izrazila željo, da bi ti dialogi prinesli bolj oprijemljive izboljšave pri spoštovanju človekovih pravic na terenu;

53.  opozarja, da je univerzalnost človekovih pravic vedno v osrčju pogovorov o človekovih pravicah med EU in Kitajsko; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Kitajska v svojem uradnem stališču oporeka tej univerzalnosti na podlagi kulturnih razlik ter da je bil to pomemben vzrok konceptualnih razlik, ki so vodile k nerazumevanju in nezaupanju v odnosih EU-Kitajska ter preprečevale napredek v njunem dialogu o človekovih pravicah; zato poziva kitajsko vodstvo, naj znova pretehta svoj pristop k temu vprašanju in spoštuje univerzalnost človekovih pravic v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah; poziva tudi, naj institucije EU v teh pogovorih sodelujejo s kitajskimi oblastmi in se zavzamejo za spoštovanje univerzalnosti;

54.  je še vedno zelo zaskrbljen, ker Kitajska še naprej izreka smrtno kazen in je po številu usmrčenih trenutno na prvem mestu na svetu in ker vsako leto naskrivaj usmrti na tisoče ljudi, ne da bi upoštevala mednarodni minimum za uporabo smrtne kazni; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k uveljavljanju človekovega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic;

55.  je še vedno zaskrbljen zaradi hudih omejitev svobode izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi, pa tudi delovanja organizacij za človekove pravice;

56.  obsoja pogosto diskriminacijo etničnih in verskih manjšin;

57.  kritizira dejstvo, da svoboda veroizpovedi na Kitajskem sicer ni pravica, ki bi jo zagotavljala ustava, vendar vlada v praksi omejuje verske obrede uradno odobrenih in priznanih verskih organizacij; podpira odpor kitajskih cerkva do obnovljene strategije vlade, da bi dala krščanstvu „večji pridih kitajskosti“; še posebej obsoja sedanjo protikrščansko kampanjo v provinci Zhejiang, med katero je bilo v letu 2014 porušenih na desetine cerkva in odstranjenih več kot 400 križev; razume zaskrbljenost cerkva v drugih provincah z močno navzočnostjo kristjanov; obsoja tudi protibudistične kampanje v sklopu „domovinske vzgoje“, vključno z ukrepi za državni nadzor tibetanskih budističnih samostanov; obsoja programe „pravnega izobraževanja“ za budistične menihe in nune; ne razume in ne sprejema prepovedi podob dalajlame na Kitajskem; je zaskrbljen, da se kitajsko kazensko pravo zlorablja za preganjanje Tibetancev in budistov, katerih verske dejavnosti se enačijo s separatizmom, in dokaz za to vidi v tem, da delež menihov in nun med političnimi zaporniki v Tibetu sedaj znaša približno 44 %; obžaluje, da so se možnosti za prakticiranje budizma v Tibetu po tibetanskih protestih marca 2008 občutno poslabšale, saj je kitajska vlada začela izvajati strožji nadzor prek „domovinske vzgoje“, vključno z ukrepi za tesno spremljanje zadev v vseh tibetanskih budističnih samostanih, na primer prek upravnih odborov, ki niso izvoljeni, „pravnega izobraževanja“ za menihe in nune, tako da ne bodo sodelovali pri razdvajanju domovine in rušenju družbenega reda, in prepovedi podob dalajlame;

58.  ugotavlja, da je predsednik Xi Jinping prednostno sprejel nekatere zaveze, na primer odločno prizadevanje za vodenje države v skladu z zakoni in boj proti korupciji; je kljub temu globoko zaskrbljen, ker je bilo nedavno pridržanih več kot 200 odvetnikov, zlasti tistih, ki so posvečali človekovim pravicam, mnogi od njih pa so bili obtoženi kršenja javnega reda in spodkopavanja partije, pri čemer so oblasti trdile, da so ti drastični ukrepi namenjeni obrambi kitajskega pravnega sistema; poudarja, da so ti ukrepi v nasprotju s trditvami oblasti, da si bodo prizadevale za pravno državo, in spodkopavajo vsa prizadevanja za politične reforme;

59.  opominja, da imajo v uradnih kitajskih stališčih socialno-ekonomske pravice še vedno prednost pred državljanskimi in političnimi pravicami posameznika, medtem ko se te pravice v evropskem razumevanju štejejo za temeljne in enako pomembne, gospodarski razvoj in človekove pravice pa so medsebojno povezani, in v tem se odražajo razlike med evropskim in kitajskim razumevanjem človekovih pravic, ki jih je najti v uradnih stališčih; poudarja še, da je celovito varstvo človekovih pravic bistveno za nadaljnjo gospodarsko rast na Kitajskem, zato poziva kitajske oblasti, naj poskrbijo tako za socialno-ekonomske kot za državljanske in politične pravice;

60.  kritizira izjemno restriktivno medijsko okolje na Kitajskem in močno nadzorovano digitalno domeno, kjer je dostop do tuje – tudi Evropske – spletne vsebine blokiran, domača vsebina, za katero velja, da pomeni politično grožnjo, pa se redno briše in cenzurira; ostro nasprotuje visokemu številu kitajskih državljanov, zaprtih zaradi kršitev, ki vključujejo svobodo govora, zlasti v internetu;

61.  je zelo zaskrbljen, ker kitajska vlada nadaljuje z nepopustljivimi politikami do Tibetancev, zlasti z zavračanjem „pristopa srednje poti“, ki ga predlaga Dalajlama in s katerim si ne prizadeva niti za neodvisnost niti za odcepitev, temveč za resnično avtonomijo v ustavnih okvirih Ljudske republike Kitajske; poziva kitajsko vlado, naj ponovno vzpostavi dialog s tibetanskimi predstavniki; protestira, ker Komunistična partija Kitajske potiska tibetansko kulturo na obrobje, in poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo svobodo izražanja, združevanja in veroizpovedi tibetanskega ljudstva; obžaluje poslabšanje humanitarnih razmer v Tibetu, zaradi česar se je povečalo število primerov samozažiga; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili pred kratkim sprejeti ukrepi za kriminalizacijo samozažigov, katerih cilj je kaznovati tiste, ki so domnevno povezani z osebami, ki so izvedle samozažig; obžaluje, ker je bilo od leta 2006 v tako imenovane „nove socialistične vasi“ prisilno preseljenih več kot 2 milijona tibetanskih nomadov in pastirjev, saj so tako odrezani od zdravstvene oskrbe, izobraževanja in blaginje; ravno tako je zaskrbljen zaradi stalnega naseljevanja Kitajcev etnične skupine Han v Tibet; izraža zaskrbljenost v zvezi s primeri mučenja, izginotja in samovoljnega pridržanja ter odrekanjem dostopa do zdravstvene oskrbe za zapornike, tudi menihu Tenzinu Deleku Rinpočeju in desetim drugim vidnejšim tibetanskim zapornikom; poziva k podrobni preiskavi vseh primerov smrti v zaporih; je zelo zaskrbljen zaradi propadanja okolja v Tibetu; poudarja, da se tibetanska planota hitro segreva in da bi to utegnilo povzročiti topljenje ledenikov v Tibetu, med katerimi številni napajajo največje azijske reke;

62.  poziva evropska podjetja, ki opravljajo naložbe na Kitajskem, naj spoštujejo mednarodne delovne standarde ter sprejmejo zaveze, s katerimi bi povečale obseg pravic kitajskih delavcev, če te ne izpolnjujejo mednarodno dogovorjenih standardov;

Odnosi med Kitajsko in Tajvanom

63.  meni, da sta tako Kitajska kot Tajvan pomembna gospodarska partnerja EU v azijski in pacifiški regiji; pozdravlja vsako izboljšanje odnosov med Kitajsko in Tajvanom; zagovarja pogajanja o sklenitvi dvostranskega sporazuma o naložbah med EU in Tajvanom, saj je Tajvan za podjetja iz EU na regionalni ravni najboljša vstopna točka in odskočna deska za Kitajsko, prav tako pa so podobne (de facto) sporazume s Tajvanom sklenile že številne države, tudi Ljudska republika Kitajska;

64.  je seznanjen, da kitajska vlada ni nasprotovala sodelovanju Tajvana v nekaterih organizacijah ZN (Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija civilnega letalstva); je zaskrbljen, ker je kitajska vlada ponovno potrdila zakon proti odcepitvi iz leta 2005, ki omogoča uporabo vojaških sredstev, če Tajvan razglasi neodvisnost; obžaluje, da je na jugu Kitajske še zmeraj 1 500 raket dolgega dosega usmerjenih proti Tajvanu; meni, da bi postopna demilitarizacija regije dodatno spodbudila zbliževanje strani; poudarja, da bi bilo treba vse spore med obema stranema Tajvanske ožine reševati miroljubno in na podlagi mednarodnega prava; poudarja, da je bilo srečanje najvišjih uradnikov z obeh strani ožine 23. maja 2015 na otoku Kinmen spodbuden korak; ugotavlja, da je bilo to srečanje tretje uradno srečanje med zadolženimi za dvostranske odnose med Kitajsko in Tajvanom; podpira pobude, ki omogočajo miroljuben razvoj odnosov med obema stranema ožine;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, vladi Ljudske republike Kitajske, kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu, tajvanski vladi in tajvanskemu zakonodajnemu svetu.

(1) UL L 250, 19.9.1985, str. 2. (2) UL L 6, 11.1.2000, str. 40. (3) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 33. (4) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0096. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0462. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0075. (9) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219. (10) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 132. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0097. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0411. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0412. (14) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80. (15) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185. (16) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 98. (17) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0603. (18) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0252. (19) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 59. (20) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 471. (21) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 118. (22) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 121. (23) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 185..

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh: izzivi in priložnosti za humanitarno pomoč (2015/2051(INI))

P8_TA(2015)0459 A8-0332/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 46/182 z dne 19. decembra 1991 o krepitvi usklajevanja nujne humanitarne pomoči(1),

–  ob upoštevanju preobrazbene agende medagencijskega stalnega odbora Združenih narodov (IASC)(2),

–  ob upoštevanju načel partnerstva (kot jih je podprla svetovna platforma za humanitarno pomoč) z dne 12. julija 2007(3),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 64/290 z dne 9. julija 2010 o pravici do izobraževanja v izrednih razmerah(4) ter ustreznih smernic, vključno s smernicami Unicefa in Unesca,

–  ob upoštevanju smernic IASC za vključevanje posredovanj na področju nasilja na podlagi spola v humanitarno ukrepanje(5),

–  ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega na tretji svetovni konferenci Združenih narodov o zmanjševanju tveganja naravnih nesreč, ki je potekala od 14. do 18. marca 2015 v Sendaju na Japonskem(6),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 69/313 z dne 27. julija 2015 o akcijski agendi iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju razvoja(7),

–  ob upoštevanju razprav med pripravo na 32. mednarodno konferenco Rdečega križa in Rdečega polmeseca v obdobju od 8. do 10. decembra 2015 v Ženevi,

–  ob upoštevanju poročila o globalni humanitarni pomoči za leto 2015(8),

–  ob upoštevanju globalnega pregleda humanitarne pomoči z junija 2015(9),

–  ob upoštevanju načel dobrega humanitarnega donatorstva(10),

–  ob upoštevanju skupine Združenih narodov na visoki ravni o humanitarnem financiranju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči(11),

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči iz leta 2007 (v nadaljevanju: evropsko soglasje), skupne izjave, ki so jo podpisali Komisija, Svet, Evropski parlament in države članice(12), ter njegovega akcijskega načrta, ki ga je treba obnoviti,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“)(13) in letnega poročila o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2014(14),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite(15),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Vprašanja spola na področju humanitarne pomoči: pomoč, prilagojena različnim potrebam (SWD(2013)0290)(16),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Letno poročilo o politiki Evropske unije na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite ter njenem izvajanju v letu 2014 (COM(2015)0406)(17),

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih za leto 2014 GD Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO)(18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 o skupnih načelih za večnamensko denarno pomoč za odziv na humanitarne potrebe(19),

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih z dne 25. maja 2000, ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih (posodobljenih leta 2008),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o novem svetovnem partnerstvu za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015(20),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2013 o pristopu EU k odpornosti(21),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2014 o hjoškem akcijskem okviru po letu 2015: obvladovanje tveganj za doseganje odpornosti(22),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. decembra 2014 o agendi za obdobje po letu 2015, ki bo prinesla resnične spremembe(23),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 9. septembra 2015 z naslovom Reševanje begunske krize v Evropi: Vloga zunanjega delovanja EU (JOIN(2015)0040)(24),

–  ob upoštevanju regionalnih, tematskih in svetovnih posvetovanj med pripravami na svetovni humanitarni vrh(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o financiranju za razvoj(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(27),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 9. julija 2015 o razmerah v Jemnu(28), z dne 11. junija 2015 o razmerah v Nepalu po potresih(29), z dne 30. aprila 2015 o razmerah v begunskem taborišču Jarmuk v Siriji(30), z dne 12. marca 2015 o Južnem Sudanu, vključno z nedavnimi ugrabitvami otrok(31), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(32), in z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Libiji(33),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi(34) in z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju priseljevanja in azila(35),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki potrjuje, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

–  ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“,

–  ob upoštevanju člena 214 PDEU o dejavnostih Unije na področju humanitarne pomoči,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. septembra 2015 z naslovom Pred svetovnim humanitarnim vrhom: globalno partnerstvo za načelno in učinkovito humanitarno ukrepanje (COM(2015)0419)(36) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0166(37),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0332/2015),

A.  ker se v zelo ranljivem svetu soočamo z vedno večjo raznolikostjo, pogostostjo in močjo naravnih nesreč in lakote ter z izjemnim porastom števila in zapletenosti konfliktov;

B.  ker so čedalje večji izzivi, kot so urbanizacija, hitra rast prebivalstva, demografske spremembe, pogostejše in čedalje močnejše naravne nesreče, okoljska degradacija, dezertifikacija, podnebne spremembe, številni dolgotrajni in istočasni konflikti z regionalnimi posledicami in pomanjkanjem virov, ob posledicah revščine, neenakosti, migracij, razseljevanja in krhkosti posledično zelo povečali potrebo po humanitarnih ukrepih po vsem svetu;

C.  ker se je število ljudi, ki potrebujejo pomoč, od leta 2004 več kot podvojilo in v letu 2015 znaša več kot 100 milijonov; ker 250 milijonov ljudi čuti posledice humanitarnih kriz; ker je število nasilno razseljenih ljudi doseglo najvišjo točko po drugi svetovni vojni in znaša skoraj 60 milijonov, pri čemer je skoraj 40 milijonov ljudi razseljenih znotraj lastne države; ker je več kot polovica beguncev v svetu otrok;

D.  ker bi utegnila biti do leta 2050 zaradi podnebnih sprememb razseljena milijarda ljudi, saj več kot 40 % svetovnega prebivalstva živi v območjih resnih težav z vodo; ker se bo gospodarska izguba zaradi naravnih katastrof, ki sedaj znaša 300 milijard USD letno, najverjetneje precej povečala;

E.  ker so v zadnjih osmih letih rastoče potrebe in vedno večji izzivi, pomanjkanje trajnih zavez ter rastoči stroški humanitarne pomoči prispevali k temu, da sedanji humanitarni sistem dosega svoje meje in sili številne organizacije k začasni prekinitvi pomoči v hrani, nudenja zatočišč in drugih humanitarnih operacij, ki rešujejo življenja;

F.  ker so humanitarne bolnišnice pogosto tarča napadov, pri katerih se uporablja orožje za množično uničevanje; ker število groženj in napadov na humanitarno osebje narašča; ker je varnost humanitarnega osebja in poškodovanih ljudi zelo pogosto ogrožena; in ker napadi pomenijo kršitev mednarodnega humanitarnega prava in resno ogrožajo prihodnost humanitarne pomoči;

G.  ker morajo biti humanitarna načela človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti, pa tudi osnovna pravila mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic iz Ženevskih konvencij in njenih protokolov, v središču vseh humanitarnih ukrepov; ker je treba brezpogojno zagotavljati zaščito razseljenih ljudi in ker mora prevladati neodvisnost pomoči, torej pomoč, ki je neodvisna od političnih, gospodarskih ali varnostnih premislekov oziroma je brez kakršne koli diskriminacije;

H.  ker morajo vse strani v konfliktu, tudi državne in nedržavne oborožene sile, humanitarnim delavcem zagotoviti potreben dostop, da lahko oskrbijo ranljivo in zaradi konflikta prizadeto civilno prebivalstvo;

I.  ker ženske in otroci niso zgolj posebej ranljivi in nesorazmerno izpostavljeni tveganjem v območjih katastrof, tako v izrednih razmerah kot po njih, temveč se soočajo tudi z izkoriščanjem, potiskanjem na obrobje, infekcijami ter spolnim in na spolu temelječim nasiljem, ki se uporablja kot orožje; ker so ženske in otroci v večji meri izpostavljeni tveganju zaradi razselitve in razpada običajne zaščite in podpornih struktur; ker mednarodno humanitarno pravo zahteva, da se dekletom in ženskam, ki so bile žrtev posilstva med vojno, brez diskriminacije zagotovi celotna potrebna zdravstvena oskrba; ker je na seznamu Svetovne zdravstvene organizacije splav v nevarnih razmerah zapisan kot eden od treh glavnih vzrokov smrtnosti mater; ker so zdravje mater, psihološka pomoč ženskam, ki so bile žrtve posilstva, ter izobraževanje in šolanje razseljenih otrok najpomembnejši izzivi v begunskih taboriščih;

J.  ker je skupni humanitarni poziv v letu 2015 dosegel rekord v zgodovini Združenih narodov s skoraj 19 milijardami EUR; ker je bila kljub rekordnim prispevkom donatorjev financirana samo četrtina globalnega poziva, EU pa je imela težave pri financiranju globalnih humanitarnih pozivov in operacij GD ECHO; ker se je s tem potrdila potreba po globalno usklajenem, pravočasnem, predvidljivem in prožnem financiranju, prilagojenem različnim razmeram, podprlo pa naj bi ga javno-zasebno partnerstvo za inovativno pripravljenost in metode izvajanja; ker je imela EU težave pri financiranju globalnih humanitarnih pozivov in operacij ECHO; ker sta v tem kontekstu še posebej pomembna ponovna zavezanost cilju glede pomoči v višini 0,7 % in pravočasno izpolnjevanje obljub;

K.  ker so za večino humanitarnih kriz krivi ljudje; ker je 80 % mednarodne humanitarne pomoči EU osredotočenih za krize, ki jih je povzročil človek in ki potrebujejo predvsem politične in ne samo humanitarne rešitve; ker sta revščina in ranljivost za krize med seboj tesno povezana, pri tem pa se poudarja potreba po obravnavanju razlogov, ki so privedli do krize, gradnji odpornosti, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje naravnim katastrofam in podnebnim spremembam ter izpolnjevanju dolgoročnih potreb prizadetih ljudi; ker bodo posledice humanitarnih kriz, kot so izzivi, ki jih pomenijo migracije in begunci, celo večje, dokler se ne bodo obravnavali temeljni razlogi in dokler ne bo boljše povezave med humanitarno pomočjo in pomočjo za razvojno sodelovanje;

L.  ker sta humanitarna pomoč in razvoj povezana, zlasti glede na potrebo po povečanju odpornosti na nesreče z ublažitvijo tveganj in zaščito pred pretresi, pri čemer gre za bistven način zmanjševanja humanitarnih potreb in boja proti težav na področju zdravstva, higiene, izobraževanja, prehrane in tudi osnovnih zatočišč;

M.  ker bodo mednarodno, lokalno in regionalno usklajevanje, izmenjava informacij in skupno načrtovanje, zbiranje podatkov in ocenjevanje pomagali izboljšati odločanje, učinkovitost, uspešnost in odgovornost pri zagotavljanju pomoči;

N.  ker je treba povečati zaupanje in okrepiti sodelovanje med akterji iz zasebnega sektorja, nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi, mednarodnimi organizacijami in vladami; ker je mogoče s poslovnimi viri, strokovnim znanjem, oskrbovalnimi verigami, zmožnostmi raziskav in razvoja ter logistiko zagotoviti učinkovitejšo pripravljenost in humanitarne ukrepe;

O.  ker financiranje v okviru poglavja za humanitarno pomoč EU v letu 2015 znaša 909 milijonov EUR, kar je manj kot 1 % skupnega proračuna EU; ker je izboljšanje povezave med nujno in dolgoročno pomočjo eden od načinov za zmanjšanje sedanjega neskladja med izrednimi humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi sredstvi;

P.  ker so nevladne in mednarodne organizacije, kot so Rdeči križ in agencije ZN, trenutno največje izvajalke humanitarne podpore, saj vsako leto zagotovijo nujno pomoč in zaščito približno 120 milijonom ljudi;

Q.  ker imajo preprečevanje, notranji odziv in notranje zmogljivosti pomembno vlogo pri najprimernejšem izpolnjevanju potreb in zmanjševanju potrebe po mednarodni pomoči; ker sta bila leta 2015 le 2 % skupne mednarodne humanitarne pomoči dostavljena neposredno lokalnim in nacionalnim nevladnim organizacijam v prizadetih državah, čeprav so njihova odzivnost, poznavanje potreb in sposobnost doseči prizadeto prebivalstvo praviloma boljše kot pri drugih akterjih; ker postajajo zahteve za zagotavljanje odgovornosti v zvezi z ljudmi in skupnostmi, prizadetimi zaradi kriz, čedalje glasnejše;

R.  ker mora humanitarna pomoč še naprej temeljiti na potrebah, ki jih ocenijo humanitarni akterji, in ker donatorji ne bi smeli uporabljati pomoči kot orodje za obvladovanje kriz;

S.  ker bi morali biti humanitarni odziv in uporabljena orodja prilagojeni skupno ocenjenim potrebam in spreminjajočim se kontekstom; ker si je treba nujno močno prizadevati za to, da se spoštovanje človekovih pravic, predvsem pa specifičnih potreb žensk, otrok in starejših, invalidov, manjšin in avtohtonega prebivalstva ter drugih ranljivih skupin, vključi med prizadevanja za humanitarni odziv;

T.  ker se globalne akterje spodbuja, naj vključijo humanitarne odzive v mehanizme za spremljanje človekovih pravic in poročanje o njih;

U.  ker naj bi prvi svetovni humanitarni vrh, ki bo potekal v Istanbulu 23. in 24. maja 2016, zagotovil preoblikovanje humanitarne strukture, ki bi morala postati bolj vključujoča, učinkovita, pregledna in resnično globalna, da se bo lahko odzivala na predvideno povečanje humanitarnih potreb, povezanih s sedanjimi in prihodnjimi izzivi, kot so prehranska varnost, rast prebivalstva, podnebne spremembe, nestabilnost, varnost humanitarnih delavcev, prisilno razseljevanje in socialno-gospodarski razvoj;

V.  ker bo prvi svetovni humanitarni vrh sledil številnim medvladnim pogajanjem o zmanjšanju tveganja naravnih nesreč, financiranju razvoja, agendi za trajnostni razvoj po letu 2015 in podnebnih spremembah, kar bo oblikovalo razvojno in humanitarno področje za prihodnja leta ter bo edinstvena, pomembna in konkretna priložnost za uskladitev ciljev, načel in ukrepov, pri čemer bo lahko svet na bolj skladen način obravnaval potrebe in vzpostavljal odpornost najbolj ranljivih;

W.  ker ima EU kot vodilna donatorica odgovornost in potreben vzvod za prevzem vodilne vloge pri iskanju boljših in inovativnih načinov, da se zadovoljijo potrebe milijonov ljudi, ki jih prizadenejo konflikti in nesreče, ter se jim ponudijo dolgoročne rešitve;

X.  ker so nedavno stopnjevanje, stopnja splošne akutne podhranjenosti ter regionalna in mednarodna prelivanja politične nestabilnosti v državah s krizo tretje stopnje, ponovno spomnili, da mora svetovni humanitarni vrh pospešiti spremembe v humanitarnem sistemu in bolje služiti ljudem, ki potrebujejo pomoč;

Od globalnih posvetovanj h globalnemu ukrepanju

1.  pozdravlja sklep generalnega sekretarja OZN, da skliče prvi svetovni humanitarni vrh z več deležniki, in pripravljenost Turčije, da ta vrh gosti; poziva države članice, naj ta vrh podprejo in dosežejo trdne sklepe Sveta s specifičnimi zavezami in prednostnimi področji ukrepanja, pri čemer naj si prizadevajo za operativno učinkovitost, skupne standarde kakovosti, boljše usklajevanje in partnerstvo med novimi donatorji; ti sklepi naj temeljijo na politično nepristranski pomoči, na skupnem razumevanju in uporabi humanitarnih načel humanosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter spoštovanju obveznosti v okviru mednarodnega humanitarnega prava;

2.  pozdravlja pobudo OZN za zbiranje obveščevalnih podatkov z vsega sveta, da bi bila pripravljena na naravne nesreče in konflikte ter opredelila način za reševanje in varovanje večjega števila ljudi pred posledicami tovrstnih kriz; pozdravlja tudi organizacijo osmih regionalnih posvetovanj, ki so vključevala tudi tematska srečanja, in globalno posvetovanje s predstavniki vlad, civilne družbe, nevladnih organizacij, omrežji prostovoljcev, poslovnimi in verskimi omrežji, pa tudi pobudo o spletnih posvetovanjih in ustanovitev skupine na visoki ravni za humanitarno financiranje, ki ji sopredseduje EU;

3.  poudarja, da je za izjemno velike humanitarne izzive danes potreben bolj vključujoč, raznolik in resnično globalen humanitarni sistem, ki naj bi ga svetovni humanitarni vrh okrepili in ki naj bi istočasno prepoznal raznolikost današnjega sistema humanitarnega odzivanja in dopolnjujoče se vloge vseh akterjev; poziva EU, naj spodbuja globalno soglasje o humanitarnem ukrepanju, ki potrjuje načela humanitarne pomoči ter obveznosti in upravičenost po mednarodnem humanitarnem pravu, obenem pa zagotavlja zaščitne odzive, ki so usmerjeni v ljudi, ter od vlad terja odgovornost za njihove vloge in pristojnosti pri varovanju ljudi; opozarja na negativne posledice politizacije humanitarne pomoči in spominja, da sta nadaljnje spoštovanje temeljnih humanitarnih načel in stalna zavezanost slednjim ključni za zagotavljanje humanitarnega prostora na območjih konfliktov in naravnih nesreč;

4.  poudarja, da bi moral končni dokument svetovnega humanitarnega vrha – če bi hotel imeti pomen – vsebovati petletni načrt za razvoj in operacionalizacijo konkretnih sprejetih političnih zavez, vključno z medvladnim okvirom za spremljanje in odgovornost, oceno praks organizacij za pomoč in oceno vpliva, ki vključuje sodelovanje ustreznih deležnikov;

5.  poziva svetovni humanitarni vrh, naj poveže razvojno agendo za obdobje po letu 2015, sendajski okvir za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč in konferenco OZN o podnebnih spremembah (COP21), da bi okrepil skladnost med politikami in institucijami za krepitev odpornosti na nesreče, in naj zahteva dejavnejšo vlogo razvojnih akterjev pri krepitvi odpornosti; poziva vlade donatorke, naj za svoje nacionalne politike razvijejo skupen niz ciljev, prednostnih nalog in kazalnikov, ki bodo povezovali te okvire;

6.  poziva EU in njene države članice kot največje donatorje in ključne operativne akterje naj bodo dejaven zgled; poudarja, da bi morali vsi humanitarni ukrepi EU slediti načelom solidarnosti in odgovornosti ter da bi jih bilo treba oblikovati tako, da bi zagotavljali fizično in psihično varovanje ranljivih ljudi; poziva h globalni, celoviti in dolgoročni rešitvi za množice ljudi, ki bežijo iz konfliktnih regij; ugotavlja, da gre pri odzivanju v EU na sedanjo krizo tudi za vlogo in verodostojnost Evrope na svetovni humanitarni sceni;

7.  poziva svetovni humanitarni vrh, naj se zaveže sistematičnemu, v rezultate usmerjenemu in participativnemu pristopu z oblikovanjem specifičnih kazalnikov in metodologije dela, ki jih donatorji in izvajalske agencije izmenjujejo in krepijo, da bi prizadeti ljudje sodelovali pri celotnem ciklu humanitarnih ukrepov; poziva svetovni humanitarni vrh, naj si prizadeva za institucionalizacijo, boljše spremljanje in ocenjevanje okvira OZN za odgovornost v odnosu do prizadetega prebivalstva;

8.  poudarja, da je svetovni humanitarni vrh tudi priložnost za vse deležnike, da razmislijo o nujno potrebni reformi OZN v smeri vključujočega, preglednega in učinkovitega sistema usklajevanja, z bolj vključujočim in operativnim medagencijskim stalnim odborom (IASC), z boljšim sodelovanjem s partnerji za krepitev dopolnjevanja in za celovito operacionalizacijo preobrazbene agende, pa tudi za krepitev večstranske humanitarne strukture za vse krize z oblikovanjem zanesljivega sistema ocenjevanja potreb, ki bo služil kot podlaga za skupne pozive (zagotavljal celovito finančno sledljivost), sistem primerjanja stroškov med agencijami ter mehanizem za spremljanje in ocenjevanje;

9.  vztraja, da takšno globalno ukrepanje ne bo uspešno brez celovitih in znatnih sredstev; poudarja, da so za obravnavo novih in kroničnih nesreč in ranljivosti potrebni preprečevanje podvajanja sistemov, razširitev podlage za financiranje, dolgoročne predvidljive naložbe in skladnost z novo agendo za trajnostni razvoj, zlasti s spodbujanjem skupnih ocen tveganja in potreb, načrtovanjem in financiranjem med humanitarnimi in razvojnimi akterji ter akterji na področju podnebnih sprememb; poudarja, da je potrebno večje dopolnjevanje med humanitarno in razvojno pomočjo, da bi se obravnavale učinkovitost in vrzeli v humanitarnem financiranju, ter da bi bilo treba to dopolnjevanje pospremiti z večjo razvojno pomočjo in humanitarnim financiranjem; v zvezi s tem opozarja na dolgoročno mednarodno zavezo, da se doseže cilj 0,7 % BDP;

10.  poziva EU, naj kot največja donatorica humanitarne pomoči na svetovnem humanitarnem vrhu prevzame vodilno vlogo in zahteva bolj prožne načine zagotavljanja humanitarne pomoči ter proaktivne in skladne ukrepe in učinkovita orodja za preprečevanje kriz; poziva EU in druge donatorje, naj izpolnjujejo svoje finančne zaveze in razvijejo načine, s katerimi bodo skrajšali roke za pretvorbo finančnih obveznosti v ukrepe na terenu; nadalje poudarja pomen poročanja o človekovih pravicah kot mehanizma zgodnjega opozarjanja na krize in spodbuja udeležence svetovnega humanitarnega vrha, naj to upoštevajo pri prehodu s kulture reakcije na kulturo preventive;

Zadovoljevanje potreb ljudi s konfliktnih področij

11.  poziva EU, naj varstvo postavi v središče humanitarnega ukrepanja v okvirih odzivanja na podlagi potreb z vzpostavitvijo sistema za skladnost in ga vključi v načrtovanje; poudarja, da je treba institucionalizirati vlogo strokovnjaka za varstvo in razviti strateške in integrirane pristope z zadostnimi sredstvi za dejavnosti zaščite tudi v prvi fazi izrednih razmer; poziva EU, naj se pri humanitarnem ukrepanju močneje zaveže pristopu, ki temelji na človekovih pravicah, da zagotovi spoštovanje potreb in pravic specifičnih ranljivih skupin, zlasti žensk, mladih, ljudi s HIV, oseb LGBTI in invalidov;

12.  poziva EU, naj na svetovnem humanitarnem vrhu podpira celovit dogovor o praktičnih načinih za krepitev spoštovanja in upoštevanja mednarodnega humanitarnega prava, mednarodnega prava človekovih pravic in begunskega prava, denimo s širjenjem pravil mednarodnega humanitarnega prava med regionalnimi in nacionalnimi upravami, varnostnimi silami, lokalnimi organi in voditelji skupnosti, ter naj podpira vlogo mednarodnega kazenskega sodišča, da bi se končala nekaznovanost za kršitve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic;

13.  poudarja potrebo po razširitvi konvencije o beguncih in konvencije iz Kampale na zaščito in pomoč notranje razseljenim osebam po svetu, pa tudi na pomoč tistim, ki so prizadeti zaradi podnebnih sprememb, in za njihovo varovanje pred različnimi oblikami nasilja, kot so trgovina z ljudmi, nasilje na podlagi spola ter nasilje v mestih in ekonomsko nasilje, saj utegne biti njihov strah pred preganjanjem ali resno nevarnostjo utemeljen; poudarja, da je treba migrantom nuditi enako raven zaščite njihovih pravic, kot se zagotavlja vsem drugim skupinam v času krize; poziva, naj se pozornost nameni posebno ranljivim skupinam, kot so migranti, osebe brez državljanstva in begunci, ki so v humanitarnih razpravah pogosto spregledani; poziva k oblikovanju nove generacije orodij za varstvo človekovih pravic, s katerimi bi pomagali zaščititi te skupine;

14.  poudarja, da je treba temeljito spremeniti podporo, ki se ponuja beguncem ter državam in skupnostim, ki jih gostijo; podpira zbirno poročilo za svetovno posvetovanje, v katerem se poziva svetovni humanitarni vrh, naj preuči celovit „dogovor o sprejemu beguncev“, ki priznava prispevek držav gostiteljic, ureja dolgoročnejše, predvidljive in trajnostne finančne pakete za pomoč tem državam, beguncem omogoči, da se lahko zanašajo nase, saj jim zagotavlja dostop do možnosti preživljanja, in ustvarja pravičnejšo ureditev za njihovo naselitev v tretjih državah;

15.  poziva EU in njene države članice, naj delujejo v smeri skupnega globalnega razumevanja in operacionalizacije humanitarnih načel pri pripravi svetovnega humanitarnega vrha in naj skupaj razvijejo širok, participativen kodeks med sedanjimi in prihodnjimi donatorji, da bi si izmenjevali najboljše prakse, spodbujali dostop do ljudi v stiski in razširili obstoječe zaveze za dobre donatorske prakse, kot so tiste, ki jih odražajo načela dobrega humanitarnega donatorstva;

16.  poziva EU, naj zagovarja vključitev preglednosti in odgovornosti kot vodilnih načel v izjavo svetovnega humanitarnega vrha z uporabo specifičnih označevalcev in razčlenjenih podatkov (npr. po spolu in starosti, s specifičnimi spremenljivkami za otroke) za podlago za oblikovanje in ocenjevanje programov ter s spodbujanjem pobude za standard preglednosti mednarodne humanitarne pomoči, da se zagotovi globalni okvir za rezultate odgovornosti za merjenje napredka;

17.  poudarja potrebo po zagotavljanju prehrane, vode, zatočišča, sanitarne infrastrukture in zdravstvene oskrbe, saj gre za temeljne pravice vseh ljudi; je zelo zaskrbljen zaradi tveganja izbruha epidemij, povezanega z obupnimi higienskimi razmerami in omejenim dostopom do varne pitne vode, pa tudi zaradi pomanjkanja dostopa do nujnih zdravil v humanitarnih krizah; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri zagotavljanju ustreznega dostopa do osnovnih zdravil in varne pitne vode v humanitarnih krizah;

18.  poziva Unijo in vse mednarodne akterje, naj v begunskih taboriščih izboljšajo tehnike za zagotavljanje humanitarne pomoči, zlasti z zagotavljanjem mobilnih laboratorijev za boj proti epidemijam nalezljivih bolezni, izboljšanjem načinov distribucije pomoči v sili – ob upoštevanju najranljivejših skupin – in izboljšanjem higienske in nujne sanitarne infrastrukture;

19.  poudarja potrebo po vključitvi zaščite otrok kot sestavnega dela humanitarnega odziva, da se preprečijo zlorabe, zanemarjanje in izkoriščanje otrok ter nasilje nad njimi in da se na to odgovori; poudarja, da je pomembno, da se kot del humanitarnega odziva oblikujejo otrokom prijazni prostori, saj so otroci glavno gonilo sprememb;

20.  izpostavlja osrednjo vlogo žensk v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah, saj se v krizah prve odzovejo in povezujejo svoje družine in skupnosti; poziva donatorje in vlade, naj vključujejo enakost spolov v oblikovanje humanitarnih programov in naj podpirajo opolnomočenje žensk in deklic;

21.  odločno poziva, da bi moralo zagotavljanje humanitarne pomoči slediti mednarodnemu humanitarnemu pravu in da za humanitarno pomoč EU ne bi smele veljati omejitve, ki jih uveljavljajo drugi partnerski donatorji; izraža zaskrbljenost glede nadaljnje uporabe posilstva in drugih oblik spolnega in na spolu temelječega nasilja nad ženskami in deklicami kot orožja v vojni v humanitarnih krizah in to obsoja; poudarja, da je treba obravnavati to nasilje, pa tudi njegove fizične in psihične posledice; poziva k globalni zavezi, da se zagotovi, da bodo ženske in deklice varne od začetka vsakih izrednih razmer ali krize z obravnavanjem tveganja spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola, z dvigovanjem ozaveščenosti, z zagotavljanjem kazenskega pregona storilcev takšnega nasilja in z zagotavljanjem, da imajo ženske in deklice dostop do vseh spolnih in reproduktivnih zdravstvenih storitev, tudi varnih splavov, v humanitarnih krizah, ne pa da se ponavlja to, kar bi lahko označili kot nehumano ravnanje, torej v skladu z zahtevami mednarodnega humanitarnega prava in kot je predvideno v ženevskih konvencijah in njihovih dodatnih protokolih;

22.  meni, da bi morali biti vsi, ki sodelujejo pri zagotavljanju humanitarne pomoči, vključno s policijo in vojsko, deležni ustreznega usposabljanja na področju upoštevanja razlik med spoloma in da bi zanje morala veljati stroga pravila ravnanja, da te osebe ne bi mogle zlorabljati svojega položaja in bi zagotavljale enakost spolov;

23.  poziva humanitarne akterje, naj v vse svoje ukrepe za posamezne sektorje vključijo strategije za preprečevanje nasilja na podlagi spola in blaženje njegovih posledic, naj omogočijo lažje prepoznavanje novih instrumentov financiranja EU ter v ta namen upoštevajo revidirane smernice, ki jih je organizacija Global Protection Cluster pripravila za vključevanje ukrepov proti nasilju na podlagi spola v humanitarne dejavnosti; meni še, da bi se morali humanitarni akterji (vključno z EU) z deklicami in dečki (zlasti najstniškimi dekleti) posvetovati na vseh stopnjah priprav na nesreče in odzivanja nanje;

24.  poziva ustrezne humanitarne agencije, naj se še bolj uskladijo, da bi identificirale žrtve in potencialne žrtve spolnega izkoriščanja in zlorab ter jih zaščitile;

25.  priznava vrednost celostnega pristopa EU pri usklajevanju in skladnosti široke palete instrumentov zunanje politike za vlaganje v trajne politične rešitve; opozarja na specifične značilnosti humanitarne pomoči in poudarja, da je zelo pomembno ločiti humanitarni odziv od tujih, političnih, varnostnih in protiterorističnih premislekov prek sprejemanja jamstev; obžaluje vsako zlorabo ali nespoštovanje načel humanitarnega delovanja, saj takšne zlorabe občutno ogrožajo dostavo pomoči in varnost humanitarnega osebja; vztraja, da protiteroristični ukrepi ne bi smeli niti spodkopavati niti ovirati humanitarnih prizadevanj, in poziva svetovni humanitarni vrh, naj ustrezno obravnava to vprašanje;

Humanitarna učinkovitost

26.  obsoja nenehno oviranje poskusov dostave humanitarne pomoči in vsak ukrep, ki krši načelo, po katerem se "osebam v nevarnosti ne sme odrekati pomoči", in načelo "nevračanja", ki ju mora vsak akter, ne glede na to ali je država članica EU ali ne, upoštevati pri obravnavi razseljenega prebivalstva; poziva vlade, naj izpolnijo svojo temeljno odgovornost za varovanje in podpiranje civilistov ter vzpostavijo pravni in politični okviri za podpiranje humanitarnega dostopa in dostavo pomoči v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom; predlaga, naj ti okviri vsebujejo humanitarne davčne oprostitve, zmanjšanje transakcijskih stroškov za nakazila denarja izseljencev v domovino in poenostavljene carinske postopke; poziva donatorje, vlade gostiteljice in akterje izvajalce, naj spoštujejo določbe mednarodnega prava in pomoči skozi vse mogoče kanale in naj uresničujejo svojo odgovornost zagotavljanja, da strokovna, pravočasna, usklajena, primerna in kakovostna pomoč doseže vsa prebivalstva, ki jo potrebujejo, tudi na odročnih območjih;

27.  je zelo zaskrbljen – v zvezi z boljšo zaščito humanitarnih akterjev – glede ponavljajočih se napadov na humanitarne delavce in infrastrukturo, tudi bolnišnice; poudarja, da je treba več truda nameniti izboljšanju njihove varnosti, zaščiti in svobodi gibanja na podlagi mednarodnega prava; podpira sistematično vključevanje specifičnih klavzul, ki krepijo odgovornost za zaščito humanitarnih delavcev, v zakonodaje in akcijske načrte donatorjev za vse države, pa tudi odločno sistematično spremljanje napadov na vse humanitarne delavce in poročanje o tem;

28.  podpira priporočila Komisije za celovit prikaz učinkovitosti;

29.  poudarja potrebo po stalnem dialogu o dopolnilnih vlogah in mandatih različnih humanitarnih akterjev; meni, da je potrebno jasno ločevanje med civilnimi humanitarnimi in vojaškimi akterji; meni, da je treba namenjati prednost civilnemu humanitarnemu odzivanju; poziva svetovni humanitarni vrh, naj preuči nove okvire za boljše usklajevanje med akterji kot da gre za ključni element za učinkovitejše, uspešnejše in primernejše humanitarno odzivanje; poudarja, da je treba bolje analizirati lokalne operativne zmogljivosti in bolje skupaj ocenjevati potrebe in odgovornost humanitarnih ukrepov;

30.  poziva k resnim prizadevanjem, da se učinkovito zagotovi pravica do izobraževanja v dolgotrajnih humanitarnih krizah prek zagotavljanja potrebnih finančnih in človeških virov, saj pomanjkanje izobraževanja ogroža prihodnost otrok in nadaljnji razvoj vsake družbe; poudarja, kako pomembno je nenehno izobraževanje pri zagotavljanju in spodbujanju skupnih in temeljnih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, enakost, demokracija in človekove pravice;

31.  pozdravlja zavezo Komisije – glede na zaskrbljujoče število otrok, ki so brez izobraževanja, in na izjemen potencial, ki ga ima izobraževanje za izboljšanje trdoživosti ljudi – o povečanju financiranja za izobraževanje otrok v humanitarnih krizah; poziva Svet, naj podpre predlog Komisije, da se v ta namen dodeli 4 % proračuna EU za humanitarno pomoč; meni, da se na račun tega povečanja ne bi smela zmanjšati pozornost za druge osnovne potrebe;

32.  izraža zaskrbljenost glede izobraževanja in šolanja otrok v begunskih taboriščih ter poziva EU in vse mednarodne akterje, naj povečajo zmogljivosti za zagotavljanje šolanja v begunskih taboriščih;

33.  priznava, da so predvidljivost, operativna prilagodljivost in večletni prispevki ključni predpogoji za učinkovito in uspešno zagotavljanje pomoči; poziva EU in njene države članice, naj v izjavi svetovnega humanitarnega vrha oživijo načela dobrega humanitarnega donatorstva;

34.  poudarja, da potrebujemo globalno ukrepanje za obravnavo vrzeli v financiranju; poziva k vzpostavitvi globalnega sklada za humanitarno pomoč, ki bi podpiral sodelovanje in vključevanje donatorjev, ki niso člani odbora za razvojno pomoč (DAC), ter združil vse obstoječe mednarodne finančne mehanizme, domače vire in združena sredstva (sklad OZN za odziv na izredne razmere, osrednji sklad za odziv na izredne razmere (CERF), skrbniški skladi itd.), dopolnila pa bi ga prostovoljna finančna plačila vlad, zasebnega sektorja in regionalnih organizacij; predlaga, da se plačila porabijo za zapolnjevanje vrzeli pri humanitarnih obljubah za nujne primere tretje stopnje, podpiranje pripravljenosti, zagotavljanje svežnjev za odpornost sistemov socialnega varstva za dolgotrajne begune oziroma za obvladovanje nepredvidenih izrednih razmer, kot je med drugim ebola;

35.  poudarja, da se morajo mednarodne finančne ustanove v celoti angažirati in spremeniti osredotočenost posojil, ki jih zagotavljajo pod tržnimi obrestnimi merami, predvsem z novo opredelitvijo svojih meril za upravičenost do sredstev za tovrstna „mehka posojila“, da bi omogočile prožnejši odziv na nestabilne razmere in natančneje upoštevale nacionalne zmogljivosti za zbiranje domačih virov;

36.  poziva vlade, donatorje in okolja, ki omogočajo njihovo delovanje, naj poenostavijo upravne zahteve za izvedbene partnerje s poenostavitvijo postopkov in kartografiranjem upravnih in pogodbenih najboljših praks in najboljših praks za poročanje ob istočasnem zagotavljanju odgovornosti ter naj podpirajo pobude, ki so oblikovane tako, da zagotavljajo nenehno pomoč pri krepitvi zmogljivosti in spremljanja lokalnih akterjev, in naj okrepijo nacionalne strukture za usklajevanje;

37.  poudarja, da morajo imeti lokalne nevladne organizacije dostop do neposrednega financiranja, da bi bolje ohranjale in zagotavljale življenja in dostojanstvo prizadetega prebivalstva; poziva države članice in donatorke, naj občutno povečajo neposredno financiranje za lokalne humanitarne akterje, ki imajo zmogljivosti, strokovno znanje in zmožnosti za ukrepanje na tem področju, ter istočasno zagotovijo odgovornost;

38.  poziva svetovni humanitarni vrh, naj oblikuje nov dogovor za delovanje v nestabilnih državah in dolgotrajnih krizah s trajnostnimi programi, izvedbenimi načrti in predvidljivim financiranjem za razvoj; poudarja, da je v akcijski agendi iz Adis Abebe izpostavljena potreba po naložbah v sisteme socialnega varstva in v varnostne mreže, da bi se omogočila hitrejša in učinkovitejša okrepitev odzivanja v nestabilnih okoliščinah;

Zmanjševanje ranljivosti in obvladovanje tveganj

39.  poudarja, da je treba prilagoditi sistem humanitarnega odzivanja lokalnim, nacionalnim in regionalnim potrebam ter prizadeto prebivalstvo, vključno z ženskami vseh starosti, otroci, invalidi, manjšinami in staroselci, opolnomočiti in z njimi redno sodelovati, pri tem pa priznati njegovo vlogo nosilca sprememb, in sicer tako, da se, kjer je to mogoče, pri načrtovanju in izvajanju humanitarnih ukrepov zagotovijo povratne informacije s strani tega prebivalstva in predhodno posvetovanje z njim;

40.  poudarja, da bi morali mednarodni odzivi graditi na obstoječih lokalnih ali nacionalnih pobudah in partnerstvih, da bi se izognili vzporednim prizadevanjem; vztraja, da je treba okrepiti lokalne in regionalne zmogljivosti za zagotavljanje humanitarne pomoči ter vzpostaviti, če je mogoče, vključujoče postopke, v okviru katerih bodo lokalni organi, civilna družba, zasebni sektor in prizadeto prebivalstvo vključeni v postopek načrtovanja;

41.  poudarja potrebo po novem globalnem modelu za dopolnjevanje, na katerem bo temeljilo sodelovanje med humanitarnimi in razvojnimi akterji ter jim omogočalo postopno izgradnjo bolj trdoživih in samozadostnih družb, začenši s skupnimi analizami in oblikovanjem programov; poudarja, da bi moral takšen model vključevati (prvič) vstopne strategije za razvojne akterje, ki tem omogočajo gradnjo mostov na tem področju, (drugič) krizne spremenljivke v razvojnih programih in (tretjič) strategije umika za humanitarno odzivanje, kar bi omogočilo prožnejši pristop, vključevati pa bi moralo tudi odgovorne in prilagodljive mehanizme večletnega financiranja za odzivanje na dolgotrajnejše krize; poudarja pomen sodelovanja z lokalnimi nevladnimi organizacijami in voditelji iz civilne družbe za oblikovanje stalnih struktur na območjih, ki utegnejo biti prizadeta zaradi konfliktov;

42.  poziva Komisijo, naj predstavi pobudo za bolj sistematično povezavo humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja in odpornosti, da bi omogočila večjo prožnost in učinkovitost EU pri odzivanju na rastoče potrebe ter spodbudila razmislek za boljšo povezavo s svetovnim humanitarnim vrhom; poziva EU, naj vmesni pregled sedanjega večletnega finančnega okvira izkoristi za dodatno krepitev humanitarnih/razvojnih povezav;

43.  poudarja pomen zmanjševanja tveganja nesreč za odpornost na štirih prednostnih področjih: 1) razumevanje tveganja nesreč; 2) krepitev obvladovanja tveganja za upravljanje tveganja nesreč; 3) vlaganje v zmanjšanje tveganja nesreč za odpornost, načrte izrednih razmer in sisteme zgodnjega opozarjanja; 4) krepitev pripravljenosti na nesreče za učinkovito odzivanje in za boljšo obnovo, rehabilitacijo in prenovo po nesrečah;

44.  poziva države članice in druge donatorje, naj okrepijo in razvijejo nacionalne pravne okvire za humanitarne ukrepe, pa tudi za zmanjšanje in obvladovanje tveganja nesreč na podlagi mednarodnega prava, pravil in načel na področju odzivanja na nesreče; poudarja, da bi bilo treba pripravljenost na nesreče, zmanjševanje tveganj in odpornost nanje sistematično vključevati v načrte odzivanja, ki jih zagotovijo lokalne, regionalne in nacionalne uprave, industrija in civilna družba, ter da bi bilo treba obenem zanje zagotoviti zadostno finančno podporo in večje inovacije na področju napovedovanja in vzorčenja obvladovanja tveganj;

45.  poziva svetovni humanitarni vrh, naj odločno poudari vprašanje podnebnih sprememb in humanitarnega ukrepanja; meni, da sem sodi vključevanje priprav na posledice podnebnih sprememb, vključno z razseljevanjem in preseljevanjem zaradi podnebnih sprememb, in krepitev odzivnosti nanje v vsako ustrezno oblikovanje politik na regionalni in globalni ravni; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj še naprej sprejemajo pogumne politične odločitve v boju proti podnebnim spremembam;

Preobrazba z inovacijami

46.  poudarja, da morajo inovacije izhajati iz številnih virov, zlasti iz znanja prizadetih ljudi, civilne družbe in lokalnih skupnosti, ki so v ospredju odzivanja; poudarja pomen minimalnih humanitarnih standardov za krepitev bistvenih javnih storitev, kot so izobraževanje, prehrana, zdravstvo, zatočišča, voda in sanitarna infrastruktura skozi celotno humanitarno odzivanje; meni, da lahko javno–zasebna in medsektorska partnerstva – če imata javni in zasebni sektor enake vrednote in prioritete, ki usklajujejo poslovne cilje z razvojnimi cilji EU ter upoštevajo mednarodne standarde razvojne učinkovitosti – predstavljajo sredstvo za dopolnjevanje javnega odzivanja na rastoče humanitarne potrebe; ugotavlja, da je denarna pomoč, ko je ustrezno usklajena z načeli učinkovitosti pomoči, učinkovit primer inovacije v humanitarni pomoči;

47.  pozdravlja sklepe Sveta o skupnih načelih za večnamensko denarno pomoč za odziv na humanitarne potrebe; priznava, da je trenutno le majhen delež humanitarne pomoči v denarju, a ima uporaba denarne pomoči veli potencial kot inovativen, dostojanstven, varen, prožen in gospodaren način, ki poleg tega upošteva tudi vidik enakosti spolov, za kritje nujnih osnovnih potreb najranljivejših; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo skupna načela in uporabo denarne pomoči brez pogojevanja na podlagi analize okoliščin in odziva ter naj istočasno podpirajo mehanizem za spremljanje med pripravami na svetovni humanitarni vrh;

48.  poziva EU, naj spodbuja in podpira globalno zavezništvo za humanitarne inovacije za razvoj etičnih pristopov, ki bodo sprejeti po vsem svetu, v skladu s humanitarnimi načeli in načeli OZN za inovacije in tehnologijo v razvoju, da se zagotovi, da bodo vse naložbe v humanitarne inovacije oblikovane z namenom izboljšanja rezultatov za prizadeto prebivalstvo; poziva k oblikovanju skladov za humanitarne inovacije na regionalni in nacionalni ravni;

49.  priznava, da lahko inovacije odigrajo pomembno vlogo pri odzivanju na nove izzive, pa tudi pri izboljšanju obstoječih programov, in sicer z vključevanjem novega razvoja iz drugih sektorjev, da bi se zasnovali, prilagodili in razvili modeli, ki bi omogočali preboje na področju premagovanja humanitarnih izzivov;

50.  poudarja vlogo novih tehnologij in inovativnih digitalnih orodij pri organizaciji in zagotavljanju humanitarne pomoči, zlasti kar zadeva dostavo in sledenje pomoči, nadzor nesreč, izmenjavo informacij, usklajevanje med donatorji ter spodbujanje odnosov med agencijami za pomoč in lokalnimi vladami, zlasti na odročnih območjih in območjih nesreč; poudarja, da je v Afriki, zlasti podsaharski, v teku mobilna digitalna revolucija z izjemnim povečanjem naročnin na mobilne storitve (in uporabe mobilnega interneta), s čimer so tovrstna orodja in storitve postala nepogrešljiva pri vzpostavljanju sistemov zgodnjega opozarjanja in zagotavljanju hitrih informacij o zdravstvenih zadevah, nevarnih območjih in stikih za pomoč;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj ob spoštovanju humanitarnih načel in etičnih standardov podpirajo vključevanje podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, in sicer z razvojem poslovnega vodiča za ukrepanje in s spodbujanjem lokalnih in regionalnih partnerskih platform za strukturirano in usklajeno delovanje podjetij v izrednih razmerah; spodbuja države članice, naj bolje vključijo podjetja v svoje nacionalne načrte za odzivanje na izredne razmere in mehanizme odgovornosti;

52.  poziva EU, naj razišče in spodbuja partnerstva z zagonskimi ter – med drugim – z zavarovalniškimi in tehnološkimi podjetji, da bi se razvila orodja za pripravljenost, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v izrednih razmerah; poudarja potrebo po podpiranju in dodatnem razvijanju globalnega kartografiranja razpoložljivih sredstev in zmogljivosti zasebnega sektorja za krepitev tehničnega sodelovanja pri prizadevanjih za odzivanje na nesreče, ki ga izvaja Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA);

53.  poziva EU in njene humanitarne partnerje, naj v kontekstu svetovnega humanitarnega vrha zagovarjajo večje sodelovanje mladih pri humanitarni pripravljenosti in procesih obnove ter naj spodbujajo sheme prostovoljstva;

54.  poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko odigra shema „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“ pri prenosu sklepov prihodnjega svetovnega humanitarnega vrha v prakso in v kontekstu revidiranega evropskega soglasja o humanitarni pomoči; poudarja, da so lahko izkušnje prostovoljcev skupaj z izkušnjami drugih humanitarnih aktivistov bistvene pri oblikovanju najboljših praks in izvedbenih orodij;

55.  poziva EU in njene države članice, naj v okviru svetovnega humanitarnega vrha spodbujajo vlogo humanitarnih prizadevanj, saj lahko predstavlja učinkovit način za krepitev zaščite in inovacij;

56.  poudarja, da je treba zaveze iz Istanbula izvajati na ravni EU in njenih držav članic; zato poziva EU in njene države članice, naj skupaj z drugimi humanitarnimi akterji oblikujejo program, po katerem se bodo po Istanbulu uresničevali sklepi vrha; poudarja potrebo po zagotavljanju predvidljivega in pravočasnega financiranja humanitarne pomoči prek proračuna EU z zagotavljanjem, da se odobrena sredstva za prevzem obveznosti EU, namenjena humanitarnim zavezam, sistematično v celoti financirajo z enakim zneskom sredstev za plačila;

57.  poziva k skladnemu in čvrstemu novemu akcijskemu načrtu za evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ko bo zagotavljal nepristransko in učinkovito evropsko humanitarno odzivanje po meri lokalnih okoliščin, obenem pa tudi prilagojeno glede na starost in spol ter nediskriminatorno in sorazmerno glede na potrebe;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) http://www.un.org/documents/ga/res/46/a46r182.htm (2) https://interagencystandingcommittee.org/iasc-transformative-agenda (3) https://docs.unocha.org/sites/dms/ROWCA/Coordination/Principles_of_Partnership_GHP_July2007.pdf (4) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/64/290 (5) https://interagencystandingcommittee.org/files/guidelines-integrating-gender-based-violence-interventions-humanitarian-action (6) http://www.preventionweb.net/files/43291_sendaiframeworkfordrren.pdf (7) http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/313 (8) http://www.globalhumanitarianassistance.org/wp-content/uploads/2015/06/GHA-Report-2015_-Interactive_Online.pdf (9) https://www.humanitarianresponse.info/en/system/files/documents/files/gho-status_report-final-web.pdf (10) http://www.ghdinitiative.org/ghd/gns/principles-good-practice-of-ghd/principles-good-practice-ghd.html (11) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. (12) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=URISERV:ah0009 (13) UL L 122, 24.4.2014, str. 1. (14) https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2015/SL/1-2015-335-SL-F1-1.PDF (15) UL L 347, 20.12.2013, str. 924. (16) http://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/Gender_SWD_2013.pdf (17) http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2015/SL/1-2015-406-SL-F1-1.PDF (18) http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/doc/echo_aar_2014.pdf (19) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9420-2015-INIT/sl/pdf (20) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9241-2015-INIT/sl/pdf (21) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/137319.pdf (22) http://www.preventionweb.net/files/37783_eccommunicationsdgs.pdf (23) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/foraff/146311.pdf (24) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=JOIN:2015:0040:FIN:SL:PDF (25) https://www.worldhumanitariansummit.org/ (26) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0196. (27) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059. (28) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0270. (29) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0231. (30) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0187. (31) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0072. (32) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040. (33) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0010. (34) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317. (35) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176. (36) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=comnat:COM_2015_0419_FIN (37) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1441187290883&uri=SWD:2015:166:FIN

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o razvoju trajnostne evropske industrije navadnih kovin (2014/2211(INI))

P8_TA(2015)0460 A8-0309/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 147, 173, 174, 192 in 345,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti(3), spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(6), zlasti člena 1 in z njim povezanih uvodnih izjav,

–  ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti v prečiščeni obliki in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES(7) ter različnih uredb za izvajanje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom „Sveženj za energetsko unijo“ (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. maja 2014 z naslovom „Evropska strategija za energetsko varnost“ (COM(2014)0330),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom „Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi“ (COM(2013)0407) in spremljajočih ugotovitev skupine na visoki ravni,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije(10),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

–  ob upoštevanju poročila z dne 10. junija 2013 z naslovom „Ocena učinka kumulativnih stroškov za jeklarsko industrijo“, ki ga je po naročilu Komisije pripravil Center za evropske politične študije,

–  ob upoštevanju poročila z dne 31. oktobra 2013 z naslovom „Ocena učinka kumulativnih stroškov za industrijo aluminija“, ki ga je po naročilu Komisije pripravil Center za evropske politične študije,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti“ (SWD(2012)0092),

–  ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije, imenovanega tudi „GATT 94“, zlasti njegovega člena XX,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0309/2015)

A.  ker navadne kovine vključujejo:

ki se vsi pridobijo iz primarnega proizvodnega procesa, ki združuje rudarjenje in metalurško obdelavo s pirometalurgijo ali hidrometalurgijo, vir sekundarne proizvodnje pa je pridobljen s procesom predelave in recikliranja;

B.  ker je imel evropski jeklarski sektor pomembno zgodovinsko vlogo pri evropskem združevanju in je osnova za ustvarjanje evropske industrijske dodane vrednosti in evropskih vrednostnih verig; ker ima sektor navadnih kovin bistveno vlogo pri razvoju celotnega gospodarstva tako na tehnološkem področju kot pri zastojih na področju oskrbe; ker se jeklarski sektor spopada z najhujšo mirnodobno krizo v svoji zgodovini in je bilo od leta 2008 zaprtih za več kot 40 milijonov ton jekla proizvodnih zmogljivosti ter izgubljenih več kot 60 000 neposrednih delovnih mest in več kot 100 000 posrednih delovnih mest, kar povzroča večjo odvisnost industrijskih predelovalnih sektorjev od uvoza iz tretjih držav ter vodi do izgube industrijskih znanj, kar neposredno vpliva na milijone delovnih mest; ker naj bi globalna presežna zmogljivost znašala med 300 milijoni in 400 milijoni ton, predvsem na Kitajskem;

C.  ker se industrija navadnih kovin sooča s pomembnim zmanjšanjem povpraševanja in močno svetovno konkurenco, predvsem iz tretjih držav, kjer ni enakih visokih standardov in strogih pravil kot v Evropi;

D.  ker so cene energije v Evropi višje kot v številnih drugih gospodarstvih, predvsem zaradi nezadostnega povezovanja energetskih trgov, višjih davkov, dajatev in omrežnih stroškov, in zelo omejujejo konkurenčnost evropske industrije navadnih kovin na svetovnem trgu;

E.  ker se evropska industrija navadnih kovin sooča z resno selitvijo naložb v tretje države, predvsem zaradi sorazmerno visokih cen energije in stroškov zmanjševanja emisij;

F.  ker zaporedno zapiranje evropskih obratov za elektrolizo kovin, kot so aluminij, baker in magnezij, kaže na to, da je Evropa priča hitri deindustrializaciji v tem sektorju, ne zaradi upada povpraševanja v Evropi, temveč predvsem zaradi višanja cen elektrike in njihove večje nestabilnosti v številnih državah članicah ter dampinga iz tretjih držav;

G.  ker so zlitine kovin, kot so jeklo, aluminij, cink, titan in baker (tudi pocinkane pločevine), ki so v tej resoluciji opredeljene kot navadne kovine, bistvene za proizvodnjo elektronskih naprav, strojev, aparatov, motornih vozil in v gradnji; ker bi morali evropsko industrijo navadnih kovin obravnavati kot strateško prednost za evropsko konkurenčnost, zlasti za druge industrijske sektorje in razvoj obstoječe in nove infrastrukture;

H.  ker bi morali prednostno obravnavati vprašanje konkurenčnosti in tveganja selitve virov CO2 ter preprečiti protekcionistične ukrepe;

I.  ker se od leta 2009 v sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS) veča presežek pravic in mednarodnih dobropisov v primerjavi z emisijami, kar precej zmanjšuje učinek cene ogljika; ker je verjetno, da bo podražitev dovoljenj za emisije v okviru evropskega sistema za trgovanje emisij v prihodnosti privedla do krize na področju konkurenčnosti; ker bodo brez primerljivih prizadevanj na mednarodni ali nacionalni ravni, in sicer z vzpostavitvijo trga ogljika, kakršen je v EU, številni industrijski sektorji in obrati v EU zgubili mednarodno konkurenčnost, kar bi lahko privedlo do selitve virov CO2; ker v industriji navadnih kovin še vedno obstaja velik potencial za prihranke energije, ki bi se ga lahko uspešno izkoristilo s pomočjo zasebnih naložb in podpornih programov za posodobitev obratov;

J.  ker evropski industriji navadnih kovin zmanjkuje časa, da ponovno pridobi svojo konkurenčnost na svetovni ravni in zmogljivost za naložbe v Evropi ter se tako odzove na socialne in okoljske izzive, s katerimi se mora spopadati in jih premostiti, da bo s svojim delovanjem še naprej svetovni zgled na področju družbene in okoljske odgovornosti; ker so presežne zmogljivosti na svetovni ravni ter nepoštene subvencije in damping v tretjih državah še poslabšale pritisk na evropski trg navadnih kovin; ker inovacije v proizvodnji pozitivno učinkujejo na rast zaposlovanja v vseh fazah poslovnega cikla sektorjev; ker na drugi strani številna podjetja uporabljajo strategije, ki so osredotočene na kratkoročne finančne donose, kar škodi inovacijam, naložbam v raziskave in razvoj, zaposlovanju ter obnavljanju znanj in spretnosti; ker je vključitev delavcev v inovacije in oblikovanje strategij najboljši način za zagotovitev gospodarskega uspeha; ker lahko pravična trgovina z jeklenimi izdelki deluje samo ob upoštevanju temeljnih pravic delavcev in okoljskih standardov;

K.  ker je v industrializiranem gospodarstvu, ki je gospodarno z viri, izkoriščanje sekundarnih kovin (pridobljenih s procesom predelave in recikliranja) nujno in ga je treba razviti kot konkurenčno in trajnostno krožno gospodarstvo, vendar pa to izkoriščanje glede kakovosti ali količine nikakor ne bo moglo zadovoljiti potreb evropskih gospodarstev po navadnih kovinah; ker je trgovinska bilanca EU na področju odpadkov pozitivna in so potrebna večja prizadevanja za spodbujanje recikliranja odpadkov v Evropi; ker je treba industrijo navadnih kovin, surovine in pomožne dobavitelje obravnavati na obsežen in celosten način;

L.  ker to zlasti drži glede energetskega prehoda, saj so navadne kovine, kot so redki zemeljski elementi, osnova novih tehnologij, ki so nujne za ta prehod; ker je EU še vedno precej odvisna od uvoza kovin, ki so nujne za proizvodnjo opreme za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in ponujajo resnične priložnosti sektorju, da premosti morebitne težave v dobavi; ker so naložbe v energijo iz obnovljivih virov in v energetsko učinkovitost pomembno gonilo za naložbe v industrijske proizvode, vključno z bakrom, aluminijem in jeklom; ker bi lahko ambiciozna evropska politika na področju obnovljivih virov energije in varčevanja z energijo spodbudila prihodnje povpraševanje po navadnih kovinah v Evropi ter bi predvsem zagotovila priložnost za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo; ker gospodarske družbe niso okoljsko odgovorne in ker nekateri industrijski obrati grobo kršijo evropsko zakonodajo, določeni zapuščeni obrati pa ogrožajo zdravje ljudi in okolje; ker bi morali biti okoljski standardi in načela krožnega gospodarstva bistveni za razvojne in inovativne naložbe v industriji navadnih kovin v Evropi; ker je v energetskem načrtu Komisije za leto 2050 navedeno, da sta dekarbonizacija energetskega sektorja in visok delež obnovljivih virov energije cenejša kot nadaljevanje sedanjih politik ter da bodo cene jedrske energije in energije iz fosilnih goriv še naprej naraščale, stroški obnovljivih virov energije pa se bodo zmanjševali;

M.  ker je v mnenju Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o priporočilih za Komisijo v zvezi s pogajanji o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (2014/2228(INI)) poudarjen pomen poglavja o energiji, kjer sta poudarjena tudi slabši položaj energetsko intenzivnih industrijskih sektorjev EU ter potreba po zaščiti njihove konkurenčnosti;

N.  ker bo le ambiciozna politika na področju inovacij, ki omogoča razvoj visokokakovostnih, energetsko učinkovitih in inovativnih proizvodov (kot so visoko odporna, a prožna jekla) in novih proizvodnih procesov, omogočila EU, da se uveljavi v vse močnejši svetovni konkurenci; ker 65 % odhodkov podjetij za raziskave in razvoj izvira iz predelovalne industrije in ker je zato okrepitev naše industrijske osnove bistvena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU;

O.  ker evropska industrija navadnih kovin zgublja svojo konkurenčnost, deloma zaradi velikih regulativnih in upravnih bremen;

P.  ker je cilj svežnja za energetsko unijo ustvariti varen, trajnosten, konkurenčen in cenovno sprejemljiv energetski trg, da bi okrepili konkurenčnost evropskega gospodarstva na svetovni ravni ter zmanjšali in uskladili cene energije v Evropi in državah članicah;

Q.  ker bi to, da se državnim ali drugim netržnim gospodarstvom prizna status tržnega gospodarstva, brez upoštevanja njihovega dejanskega delovanja, spodkopalo ukrepe trgovinske zaščite in imelo resne posledice v smislu konkurenčnosti evropske industrije navadnih kovin in zaposlovanja v njej, in sicer s poslabšanjem posledic cenovne vojne, ki jo vodi največji svetovni proizvajalec jekla, in razvpito presežno zmogljivostjo te industrije;

R.  ker so raziskave, razvoj in inovacije v tem sektorju bistvene za evropsko industrijo; ker zapiranje obratov pogosto pomeni nepopravljivo izgubo tehnologije in znanja ter spretnosti industrijskih delavcev;

Pomen navadnih kovin za evropsko industrijo

1.  poudarja pomen navadnih kovin za številne industrijske panoge, še zlasti pa avtomobilsko industrijo, letalsko in vesoljsko industrijo, proizvodnjo energije, gradbeništvo in industrijo embalaže;

2.  meni, da si Evropa, ki je že močno odvisna od surovin, ne more privoščiti nove odvisnosti od navadnih kovin, ki bi imela zelo negativen vpliv na zgoraj navedene gospodarske panoge v nadaljnjem proizvodnem procesu;

3.  poudarja, da ima EU v jeklarski industriji primanjkljaj pri proizvodnji ploščatega jekla zaradi množičnega zapiranja zadnjih let in ponovne oživitve povpraševanja;

4.  poudarja, da povpraševanje po neželeznih kovinah, kot sta aluminij in baker, kljub krizi nenehno narašča;

Nujnost takojšnjega ukrepanja na področju podnebnih sprememb in visokih cen energije

5.  poudarja, da je preoblikovanje sedanjega sistema ETS eno najbolj perečih vprašanj pri zagotavljanju konkurenčnosti industrije navadnih kovin. ugotavlja, da je Komisija podala predloge, ki se bodo zaključili z reformo ETS za četrto obdobje 2021–2030in s tem v zvezi poziva sozakonodajalca, naj zagotovita, da bo reforma vključevala vprašanje selitve virov CO2 in spodbujala učinkovitost, industrijske inovacije ter optimalne donose, ki naj bi jih ta reforma zagotavljala, obenem pa je treba preučiti dopolnitev ETS z drugimi inovativnimi instrumenti ter strategijami za resnično zmanjšanje emisij; poziva Komisijo, naj pri pregledu ETS nagradi najuspešnejše v energetsko intenzivni industriji, ki proizvajajo izdelke in hkrati zmanjšujejo emisije;

6.  opozarja na vzpostavitev rezerve za stabilnost trga v letu 2019 in preučuje predloge Komisije za strukturno reformo sistema EU za trgovanje z emisijami po letu 2020, ki bodo specifično in ločeno pregledani v Parlamentu;

7.  poziva, naj si energetsko intenzivne industrijske panoge še naprej prizadevajo za izboljšanje recikliranja in zmanjšanje emisij CO2, z namenom zagotoviti prihodnjo industrijsko konkurenčnost in izpolniti zastavljene zavezujoče cilje glede zmanjšanja emisij; v zvezi s tem poudarja, da industrijska konkurenčnost, učinkovitost virov in zmanjšanje emisij postajajo dopolnjujoči cilji, saj je ohranitev deleža evropske proizvodnje na evropskem in svetovnem trgu, če evropska proizvodnja postane zgledna glede emisij ogljika, učinkovito sredstvo za prispevanje k skupnemu omejevanju emisij toplogrednih plinov iz industrije; dodaja, da enako velja za proizvodnjo uvoženega blaga, ki izpolnjuje enakovredne standarde energetske učinkovitosti in emisij, kot za blago, izdelano v EU; poudarja, da morajo podjetja v tretjih državah, ki so del vrednostne verige, tudi ravnati v skladu s cilji EU na področju podnebnih sprememb in energije ter upoštevati zlasti napredek na področju energetske učinkovitosti;

Prilagoditev meje CO2 – začasen in prožen ukrep mednarodne razsežnosti v skladu z STO

8.  posebej poudarja, da se Evropska unija od vzpostavitve Mednarodnega pogajalskega odbora, ki je pripravil Konvencijo iz Ria leta 1992, s tretjimi državami pogaja o mednarodnem sporazumu, v katerem bi bili določeni cilji glede zaščite pred podnebnimi spremembami, pri čemer pa do zdaj ni bila uspešna, čeprav je vse bolj nujno skoraj popolno znanstveno soglasje; poziva, naj EU še naprej zavzema vodilni položaj in poudarja, da je nujno treba na pariški konvenciji zagotoviti globalno zavezujoč sporazum, s polno zavezanostjo vseh strani k učinkovitemu preprečevanju nevarnih podnebnih sprememb; poudarja, da morajo ta pogajanja privesti do sklenitve pravno zavezujočega sporazuma s cilji za celotno gospodarstvo, pri katerem vse strani spoštujejo dogovorjeni cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 °C; poudarja, da bo celovit mednarodni sporazum izenačil konkurenčne pogoje za industrijo in zmanjšal nevarnost selitve panog z visokimi emisijami ogljika iz EU;

9.  poudarja, da so mednarodni podnebni ukrepi najboljši recept za preprečevanje selitve panog z visokimi emisijami ogljika; poudarja dejstvo, da bi bil ambiciozen mednarodni sporazum o boju proti podnebnim spremembam, ki vzpostavlja enake konkurenčne pogoje za vse države, pripravljene na sodelovanje na večstranski ravni in oblikovanje svetovnega okoljskega sistema za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida najboljši način obravnavanja svetovnih emisij; poudarja, da bi takšen sporazum omogočil pravično konkurenco za vse proizvajalce navadnih kovin, zaradi česar bi bila prilagoditev na mejah nepotrebna, pod pogojem, da se je njegovo izvajanje učinkovito spremljalo in bilo ustrezno prilagojeno; poudarja dejstvo, da mora tak mednarodni sporazum nujno vključevati zanesljive zaveze največjih onesnaževalk; opozarja tudi, da je treba spoštovati socialne in okoljske standarde v zvezi s tem, da bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje;

10.  ugotavlja, da mehanizem ogljičnega prilagajanja na mejah, pri katerem se hkrati upoštevata uvoz in izvoz, vključuje v evropsko ureditev model zmanjšanja emisij, ki je pristop, osredotočen na potrošnjo, opravljeno na ozemlju, in da je prednost pristopa od spodaj navzgor, da ga je mogoče posplošiti kot univerzalno rešitev, pri čemer se upošteva samostojna presoja vsake države glede njenih ciljev na področju podnebne politike; poziva Komisijo, naj v prihodnjih trgovinskih sporazumih zagotovi bistveno izboljšanje izvoznih priložnosti in možnosti dostopa na trg za evropske izdelke iz navadnih kovin; ponavlja, da bi morala Komisija v regionalne, dvostranske in večstranske sporazume o prosti trgovini vključiti prepoved izkrivljajočih ravnanj (dvojne cene, omejitve izvoza);

11.  poudarja, da morajo vsi ukrepi, ki vplivajo na trgovino, spoštovati mednarodne trgovinske sporazume; zatrjuje, da cilji, načrtovani v okviru podnebne politike, glede ohranjanja življenja in zdravja človeka, živali in rastlin ter ohranjanja omejenih naravnih virov, če se uporabljajo na nediskriminatoren način in ne kot prikrite omejitve, ustrezajo izjemam, določenim v členu XX Sporazuma GATT; določa, da bi bilo treba podnebnim spremembam, ob upoštevanju njihovega globalnega značaja, morajo nameniti pravno pozornost; meni, da ozračje z nizko vsebnostjo ogljika (čist zrak) že šteje za naravni vir, ki ga je mogoče izčrpati, zato ga je treba obravnavati kot javno dobrino; poleg tega ugotavlja, da povračilnih ukrepov ni bilo mogoče izvesti zaradi ukrepov za prilagajanje ogljične meje, ne da bi pri tem kršili pravila mednarodne trgovine in tvegali obsodbo; znova opozarja, da namen nikakor ni, da bi zaščitili evropsko industrijo, ampak, da bo enakopravna s svojimi tujimi konkurenti;

12.  meni, da bi bilo zaželeno, da se predvidi delna prerazporeditev prihodkov z dražb v okoljevarstvene pobude in ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, kot so Zeleni sklad iz sporazumov iz Cancúna in drugi instrumenti mednarodnega podnebnega financiranja;

13.  ugotavlja, da dogovorjeni standardi o izračunu vsebnosti ogljika in emisij v življenjskem ciklu proizvodov povečujejo preglednost in lahko pripomorejo k spodbujanju trajnostne proizvodnje in potrošnje, tudi v kovinski industriji;

Nadomestilo za posredne emisije

14.  obžaluje, da je ureditev nadomestil za posredne stroške, ki temelji na državni pomoči, ustvarila nov vir nelojalne konkurence na enotnem trgu EU med proizvajalci v sektorjih z intenzivno porabo električne energije, od katerih nekateri prejemajo finančno podporo od oblasti v svojih državah; poziva, da se to nadomestilo uskladi in, če je to upravičeno, odobri na evropski ravni, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje s konkurenti na svetovni ravni in med evropskimi proizvajalci ter zagotovili učinkovito zaščito pred selitvijo panog z visokimi emisijami ogljika iz EU; ugotavlja, da to še zlasti velja za šest neželeznih kovin, s katerimi se trguje po cenah, ki jih določata svetovna ponudba in povpraševanje, večinoma na londonski borzi; zato razume, da proizvajalci navadnih kovin sprejemajo cene in ne morejo prenesti povišanja stroškov na svoje stranke; ugotovlja, da je treba ohraniti nadomestila za posredne emisije; se sklicuje na sporazum o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga , ki določa, da bi morali, v okviru pregleda, pri uresničevanju cilja vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev, razmisliti tudi o usklajenih ureditvah za nadomestilo za posredne stroške na ravni Unije(11); v zvezi s tem se sklicuje na Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe(12) ter členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije; poziva Komisijo, naj pregleda učinek različnih programov podpore za energijo na maloprodajne cenah energije, ki posredno vplivajo na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog v posameznih državah članicah;

15.  meni, da je različen vpliv ogljika na ceno električne energije, ki izhaja iz mešanice virov energije posameznega dobavitelja, dejavnik konkurenčnosti, o katerem med drugim lahko odloča vsaka suverena država; pozdravlja predlog Komisije o Evropski energetski uniji; meni, da bo dobro delujoč notranji trg za energijo, ki zagotavlja varno in trajnostno energijo in ustrezno medsebojno povezovanje držav članic, pomagalo znižati cene energije za evropsko industrijo in evropske potrošnike; meni, da je ETS usklajen ukrep EU za zmanjšanje emisij iz industrije in da je zato treba njegov vpliv obravnavati preko harmoniziranega sistema;

Podpora za naložbe v proizvodnjo kovin z nizkimi emisijami ogljika

16.  Poziva, da se brezplačne pravice za najučinkovitejše naprave v sektorje, izpostavljene selitvi virov CO2, dodelijo na podlagi programov za naložbe v novo opremo, R & R (vključno z zajemanjem, skladiščenjem in uporabo ogljika) ter usposabljanje delavcev, čim prej in v vsakem primeru v začetku leta 2018 in med četrto fazo, ki zajema obdobje 2021–2030, da bi dosegli visoke standarde za varstvo podnebja in okolja ter delovnih pravic; poudarja, da je treba absolutno vlagati v raziskave in razvoj, da bi omogočili Evropi, da bo še naprej center odličnosti za proizvodnjo navadnih kovin; opozarja, da so industrijska podjetja, ki vlagajo, tista, ki najuspešneje preživijo krize; poziva, da se prihodki od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami uporabijo za financiranje podnebnih ukrepov v EU in v državah v razvoju, tudi za naložbe v projekte obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v industrijskih sektorjih; podpira načrte v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 za vzpostavitev zmogljivosti (NER 400) za zajem in skladiščenje ogljika, inovativne obnovljive vire energije ter nizkoogljične inovacije v industrijskih sektorjih, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2014; predlaga, da so pilotni in predstavitveni projekti za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljikovega dioksida del programov za financiranje nizkoogljičnih tehnologij, ki jih spodbuja Komisija po vzoru NER 300 in prihodnjega programa NER 400, pri čemer je finančno tveganje porazdeljeno med tistega, ki financira, in tistega, ki upravlja; opozarja na pomen javnih vlaganj in na evropski ravni sredstev Obzorja 2020, pri izboljšanju okoljske in energetske učinkovitosti za industrijo navadnih kovin, vključno z doseganjem nižjih emisij ogljika v skladu s cilji strategije Evropa 2020; meni, da je usposabljanje delavcev v zvezi z uporabo nizkoogljičnih tehnologij in praks v industriji strateška naložba, ki bi morala biti v celoti vključena v programe, ki jih spodbuja Komisija za financiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo;

Finančno računovodstvo in preglednost

17.  predlaga, naj se pravice do emisij CO2 navajajo ob objavi letnih računovodskih izkazov podjetij, Evropska unija pa naj spodbuja nadaljevanje dela pri pripravi namenskega mednarodnega računovodskega standarda;

18.  poudarja pomen preglednosti pri uporabi dodelitev prihodkov s strani držav članic; s tem v zvezi se sklicuje na obveznost držav članic, da obvestijo Komisijo o uporabi prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami; poudarja dejstvo, da bi večja preglednost lahko pomagala državljanom razumeti, kako nacionalni organi uporabljajo prihodke iz sistema za trgovanje z emisijami;

19.  poudarja, da morajo obrati in podjetja spoštovati vse pravne zahteve glede družbene odgovornosti in poročanja, da se zagotovi enako in učinkovito izvajanje okoljskih predpisov ter zagotovi, da imajo pristojni organi in deležniki, vključno s predstavniki delavcev in predstavniki civilne družbe ter lokalnih skupnosti, dostop do vseh ustreznih informacij; poudarja pravico do dostopa do informacij v okoljskih zadevah, kot je določena v Aarhuški konvenciji in kot se izvaja z zakonodajo EU ter nacionalno zakonodajo, vključno z Direktivo 2003/87/ES; predlaga, naj vsi razvrščeni obrati, za katere velja sistem ETS, vsako leto predložijo popolne informacije o boju proti podnebnim spremembam in upoštevanju direktiv EU na področju okolja, varnosti in zdravja pri delu, in da so te informacije na voljo predstavnikom delavcev ter predstavnikom civilne družbe iz lokalnih skupnosti v bližini obrata;

Vprašanje pogodb o dobavi električne energije

20.  poudarja, da je za konkurenčnost evropskega sektorja navadnih kovin pomembna možnost sklepanja dolgoročnih pogodb pod nekaterimi pogoji, ki jih mora pojasniti Komisija in morajo biti združljivi z donosnostjo naložb, pri čemer v kapitalsko intenzivnih sektorjih vračilna doba ne more biti krajša od petnajstih let; opozarja, da je treba izpolniti potrebo industrijalcev glede njihovih naložb s predvidljivimi cenami in jasnim pravnim okvirom; poudarja, da bi bilo treba namesto letnih dražb električne energije prednost treba nameniti dolgoročni stabilnosti pogodb o dobavi električne energije; izraža zaskrbljenost zaradi tržnih predpisov, ki v nekaterih državah članicah omogočajo strukturno vrzel med cenami in stroški proizvodnje električne energije; poziva Komisijo, naj se bojuje proti nepričakovanim dobičkom zasebnih oligopolov na energetskem trgu;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi tržnih predpisov, ki omogočajo strukturno vrzel med cenami in stroški proizvodnje električne energije;

Prenos znanja in spretnosti

22.  zahteva prenos znanja in spretnosti med generacijami delavcev, ki naj se organizira v vseh obratih z nezadovoljivimi starostnimi piramidami za vsa visoko kvalificirana delovna mesta v proizvodnji; se zavzema za spodbujanje znanja in spretnosti mladih zaposlenih v podjetjih s pomočjo politike strukturnega vajeništva za razvoj kolektivnih znanj in spretnosti zaposlenih; poudarja pomen spretnosti in usposobljenosti delavcev v sektorju navadnih kovin; poziva k aktivni politiki zaposlovanja in industrijski politiki, ki bo zagotovila, da bo to znanje razvito in priznano kot pomembna prednost evropske industrije navadnih kovin; poziva, da se ohranjanje industrijskega znanja in kvalificirane delovne sile obravnava pri ocenjevanju izvedljivosti proizvodnje v katerem koli posameznem obratu;

Preskrba s surovinami

23.  poziva k evropskim diplomatskim ukrepom v zvezi s surovinami za proizvodnjo kovin na podlagi strateških partnerstev za delitev dodane vrednosti med evropskimi državami in državami, ki proizvajajo surovine tako, da spodbujajo razvoj kvalificiranih delovnih mest v celotni vrednostni verigi; poziva Komisijo, naj vzpostavi instrument za poglobljeno analizo trga jekla, ki bo lahko zagotavljal natančne informacije o ravnovesju med ponudbo in povpraševanjem po jeklu v Evropi in po svetu ter omogočal razlikovanje med strukturnimi in cikličnimi komponentami razvoja teh trgov; meni, da spremljanje trgov primarnih in sekundarnih navadnih kovin lahko zagotovi dragocene podatke o popravljalnih in proaktivnih ukrepih, ki so zaradi ciklične narave te industrije neizogibni; pozdravlja poročilo Evropske znanstvene mreže za redke zemeljske kovine (ERECON)(13); poziva Komisijo, naj še naprej razvija svoje ukrepe v okviru ERECON, da bi razvili dobavno verigo raznovrstnih in trajnostnih redkih zemeljskih kovin (REE) v Evropi in zlasti izvedli politična priporočila ter zagotovili podporo za nadomestne rešitve in več recikliranja;

Evropska trgovinska zaščita za navadne kovine: bolje preprečevati kot ukrepati prepozno

24.  poziva Svet, naj zaključi revizijo dveh uredb o instrumentih trgovinske zaščite, da bi racionalizirali, okrepili in pospešili te instrumente, pri čemer je treba zagotoviti, da niso oslabljeni; predlaga fazo predhodne preiskave, ki bo za prvo preučitev pritožb glede dampinga in subvencij trajala največ en mesec in v okviru katere bo na podlagi prvih podatkov mogoče izreči preventivne popravljalne ukrepe, ki jim bo sledila temeljita preiskava; obžaluje, da je zakonodajni predlog o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite obstal na mrtvi točki v Svetu, ki kljub izraženi odločni podpori Parlamenta za strožje ukrepe proti nelojalnem uvozu iz tretjih držav; poziva Svet, naj pospeši posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, s čimer se zagotovi ustrezen odziv na nepoštene prakse in možnost dokončne zaščite evropskega trga pred dampingom, s čimer se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter polno izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja energetski prehod;

25.  si prizadeva za cilj doseči hiter napredek pri recikliranju redkih zemeljskih kovin in nujno potrebnih kovin, ki se uporabljajo v Uniji;

26.  poudarja, da so vse navadne kovine, tudi nerjavna jekla in aluminij, podvrženi svetovni konkurenci; meni, da mora Evropska komisija v svojih analizah in primerjavah pri opredelitvi ustreznih geografskih trgov upoštevati svetovni trg kot referenčni trg in svoje analize ne sme omejiti zgolj na notranji trg; poziva k presoji vpliva proizvodnih zmogljivosti, ki bi morala med drugim upoštevati obrate in delovna mesta, ki jih je treba izvesti, preden se sprejme kakršna koli odločitev GD Komisije za konkurenco, in poziva, naj se te ugotovitve vključijo v sklepno obveščanja deležnikov; poziva k reviziji politike konkurence in pravil o državni pomoči, da bi omogočili javno posredovanje, s ciljem zagotavljanja socialne in regionalne kohezije, izboljšanja okoljskih standardov in obravnavanja vprašanj v zvezi z javnim zdravjem;,

27.  podpira oblikovanje lokalnih odborov za obveščanje in posvetovanje za preprečevanje industrijskega tveganja, ki bi morali vključevati vse deležnike s pristojnostjo za izvajanje spremljanja in izdajanje opozoril; poudarja priznano strokovno znanje predstavnikov zaposlenih v zvezi s strateškimi odločitvami in odločanjem podjetja;

Vloga navadnih kovin v krožnem gospodarstvu

28.  v zvezi s tem poudarja pozitiven učinek sekundarnih kovin, ki pripomogel k bistvenemu zmanjšanju vhodnih surovin in energije; zato poziva Komisijo, naj olajša razvoj in delovanje trgov sekundarnih kovin; spodbuja vzpostavljanje krožnega gospodarstva v vsakem obratu proizvodnje navadnih kovin, da bi povezali izkoriščanje stranskih proizvodov in recikliranih kovin s ciljem povečanja njihove konkurenčnosti; poziva, da se uvede obveznost vzpostavitve krožnega gospodarstva v vsakem obratu proizvodnje navadnih kovin, da bi povezali izkoriščanje stranskih proizvodov in recikliranih kovin s ciljem povečanja njihove konkurenčnosti; si prizadeva za cilj doseči hiter napredek pri recikliranju redkih zemeljskih kovin in nujno potrebnih kovin, ki se uporabljajo v Uniji; poziva k oblikovanju močnih povezav med sektorjem recikliranja navadnih kovin in drugo industrijo, da bi okrepili velikosti in odpornost industrijske baze, zlasti v regijah, ki jih je prizadelo krčenje industrijske dejavnosti; s tem v zvezi poudarja velik potencial nadomestnih proizvodov in materialov ter večjo uporabo odpadne kovine, med drugim tudi na področju proizvodnje jekla in aluminija; poudarja, da se večina navadnih kovin lahko reciklira večkrat s porabo deleža energije, ki se uporablja za primarno proizvodnjo; izraža zaskrbljenost zaradi velike izgube energije za Evropo, ki je posledica zakonitega in nezakonitega izvoza aluminija in bakra v države, kot sta Kitajska in Indija, države, ki so same uvedle prepoved izvoza aluminija; meni, da bi morali visoki okoljski standardi in načela krožnega gospodarstva biti temeljni za razvojne in inovativne naložbe v industrijski sektor navadnih kovin v Evropi; poziva Komisijo, naj oblikuje ekonomske pobude za recikliranje kovin, vključno z nujno potrebnimi surovinami, ki so trenutno neekonomične, kot so redke zemeljske kovine, ter preuči, kako bi bilo mogoče podpreti trge za reciklirane materiale med drugim z zelenimi certifikati za reciklirane materiale, zahtevami za okoljsko primerno zasnovo in davčnimi spodbudami, ter zagotovi, da bodo proračuni kohezijske politike in Evropskega sklada za strateške naložbe tudi naravnani tako, da bodo spodbujali učinkovito ravnanje z viri in recikliranje; meni, da je treba izboljšati zakonodajo o odpadkih, da bo podpirala delovanje trga odpadnega jekla v EU, na primer z revizijo direktive o izrabljenih vozilih in drugo zakonodajo o odpadkih; predlaga, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo določili cilje glede zbiranja, okrepili odgovornost proizvajalcev in razširili področje uporabe zakonodaje za izdelke na koncu življenjske dobe, na primer v zvezi s tovornjaki, avtobusi in motornimi kolesi; poudarja, da so potrebni usposobljeni in kvalificirani ljudje za obvladovanje prehoda k bolj trajnostnim proizvodnim procesom in proizvodom, ter poziva k oblikovanju evropske strategije za usposabljanje in izobraževanje, s katero bi podprli podjetja, raziskovalne inštitute in socialne partnerje pri prizadevanjih, da bi skupaj preučili potrebe po znanju in spretnostih za okoljsko trajnost;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51. (2) UL L 188, 18.7.2009, str. 93. (3) UL L 315, 14.11.2012, str. 1. (4) UL L 334, 17.12.2010, str. 17. (5) UL L 140, 5.6.2009, str. 16. (6) UL L 143, 30.4.2004, str. 56. (7) UL L 275, 25.10.2003, str. 32. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032. (9) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0104. (11) Glej uvodno izjavo 9 Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 264, 9.10.2015, str. 1). (12) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. (13) http://ec.europa.eu/growth/sectors/raw-materials/specific-interest/erecon/index_en.htm

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o razmerah na Madžarskem (2015/2935(RSP))

P8_TA(2015)0461 RC-B8-1351/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju preambule k Pogodbi o Evropski uniji (PEU), zlasti druge uvodne izjave ter četrte do sedme uvodne izjave,

–  ob upoštevanju zlasti člena 2, drugega pododstavka člena 3(3), členov 6 in 7 PEU ter členov PEU in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s spoštovanjem, spodbujanjem in varovanjem temeljnih pravic v EU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. junija 2015 o razmerah na Madžarskem(1), z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem(2), z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(3) in z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom "Novi okvir EU za krepitev načela pravne države" (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju prvega letnega dialoga Sveta o pravni državi z dne 17. novembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 27. novembra 2015 po njegovem obisku na Madžarskem,

–  ob upoštevanju zakona CXL o množičnem priseljevanju, ki ga je madžarski parlament sprejel leta 2015,

–  ob upoštevanju zakona CXLII iz leta 2015 o učinkovitem varstvu madžarskih meja in množičnem priseljevanju, ki ga je madžarski parlament sprejel leta 2015,

–  ob upoštevanju resolucije 36/2015 madžarskega parlamenta o sporočilu voditeljem Evropske unije, ki je bila sprejeta 22. septembra 2015,

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Komisiji o stanju človekovih pravic na Madžarskem: nadaljnji ukrepi na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 (O-000140/2015 – B8-1110/2015),

–  ob upoštevanju odgovora Komisije z dne 5. novembra 2015 po sprejetju resolucije Parlamenta z dne 10. junija 2015,

–  ob upoštevanju izjave Komisije, predstavljene na plenarni razpravi v Parlamentu 2. decembra 2015, o razmerah na Madžarskem,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote univerzalne in skupne državam članicam (člen 2 PEU); ker bi se v primeru očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2 PEU, sprožil postopek iz člena 7;

B.  ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah del primarne zakonodaje EU in prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C.  ker način izvajanja načela pravne države na nacionalni ravni igra ključno vlogo pri zagotavljanju zaupanja v pravne in upravne sisteme držav članic; ker je upravičena neomajnost EU glede vrednot spoštovanja demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic ključnega pomena pri zagotavljanju verodostojnosti Unije na evropski in mednarodni ravni;

D.  ker je pravica do azila zagotovljena ob ustreznem upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in njenega protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev, ter v skladu s PEU in PDEU;

E.  ker bi morala biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU za zagotovitev, da se denar davkoplačevalcev uporablja smiselno, preudarno in učinkovito, zato da bi se s tem povečalo njihovo zaupanje;

F.  ker so nedavni dogodki ter pobude in ukrepi, sprejeti v zadnjih letih na Madžarskem, privedli do hudega sistemskega poslabšanja razmer na področju pravne države in temeljnih pravicam, med drugim svobode izražanja, vključno z akademsko svobodo, človekovimi pravicami migrantov, prosilcev za azil in beguncev, svobodo zbiranja in združevanja, omejevanjem in oviranjem dejavnosti organizacij civilne družbe, pravico do enake obravnave, pravicami pripadnikov manjšin, vključno z Romi, judi in osebami LGBTI, socialnimi pravicami, delovanjem ustavnega sistema, neodvisnostjo sodstva in drugih institucij ter v zvezi s številnimi skrb zbujajočimi primeri domnevne korupcije in navzkrižja interesov;

G.  ker je madžarski parlament julija in septembra 2015 sprejel vrsto zakonodajnih sprememb, zlasti na področju azilne politike, kazenskega zakonika, kazenskega postopka ter zakonov o nadzoru državne meje, delovanju policije in nacionalni obrambi; ker je predhodna ocena Komisije pokazala, da je skladnost nekaterih s pravnim redom za azil in meje ter z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah zelo zaskrbljujoča in vprašljiva; ker je Komisija 6. oktobra 2015 madžarski vladi poslala upravni dopis; ker je madžarska vlada na ta dopis odgovorila; ker je 10. decembra 2015 Komisija začela postopek ugotavljanja kršitev proti Madžarski;

H.  ker se Komisija ni odzvala na zahtevo Parlamenta, naj začne postopek podrobnega spremljanja razmer glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem; ker je Komisija v svoji izjavi na parlamentarni razpravi v Evropskem parlamentu z dne 2. decembra 2015 sporočila, da je pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, vključno s postopkom za ugotavljanje kršitev, da bi zagotovila, da bo Madžarska, pa tudi vse ostale države članice, izpolnjevala svoje obveznosti, ki izhajajo iz prava EU, ter spoštovala vrednote Unije iz člena 2 PEU; ker po mnenju Komisije pogoji za uporabo okvirja za okrepitev pravne države glede Madžarske trenutno še niso izpolnjeni;

1.  ponavlja svoje stališče, izraženo v resoluciji z dne 10. junija 2015 o razmerah na Madžarskem;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi svežnja zakonodajnih ukrepov, na hitro sprejetih v zadnjih mesecih, ki so močno otežili dostop do mednarodne zaščite in neupravičeno kriminalizirali begunce, migrante in prosilce za azil; poudarja, da je zaskrbljen glede spoštovanja načela nevračanja, vse pogostejše uporabe pridržanja, tudi mladoletnikov, in ksenofobne retorike, ki migrante povezuje s socialnimi problemi ali varnostnimi tveganji, zlasti v vladnih komunikacijskih kampanjah in pri nacionalnih posvetovanjih, kar otežuje integracijo; poziva madžarsko vlado, naj se vrne k običajnim postopkom in odpravi izredne ukrepe;

3.  meni, da morajo vse države članice v svoji zakonodajni in upravni praksi v celoti spoštovati pravo EU in da mora vsa zakonodaja odražati osnovne evropske vrednote, torej demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ter biti skladna z njimi;

4.  poudarja, da je Parlament večkrat pozval Svet, naj se odzove na zaskrbljujoče dogodke na Madžarskem; poziva Svet Evropske unije in Evropski svet, naj čim prej razpravljata o razmerah na Madžarskem in sprejmeta sklepe v zvezi s tem; meni, da Komisija in Svet s tem, ko ne obravnavata pomislekov Parlamenta, ki jih je večkrat izrazila večina njegovih poslancev, in se ustrezno ne odzivata, spodkopavata načelo lojalnega sodelovanja med institucijami iz člena 13(2) PEU;

5.  meni, da Madžarska predstavlja preizkus za Evropsko unijo, da pokaže svojo zmožnost in politično pripravljenost za odzivanje na grožnje in kršitve lastnih temeljnih vrednot, ki jih izvaja država članica; obžaluje, ker je morda EU zaradi neodzivnosti prispevala k podobnim dogajanjem v nekaterih drugih državah članicah, od koder prihajajo zaskrbljujoči podatki o podobnem ogrožanju načela pravne države kot na Madžarskem; meni, da to vzbuja resne pomisleke glede tega, ali lahko Unija po pristopu posamezne države k Uniji zagotavlja neprekinjeno spoštovanje političnih københavnskih meril;

6.  želi spomniti na vlogo Komisije, ki kot varuhinja Pogodb zagotavlja, da je nacionalna zakonodaja skladna z demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami; poudarja, da je pomembno, da vse ocene in analize razmer v posamezni državi članici, ki jih izvedeta Komisija in Parlament, temeljijo na dejstvih in so objektivne; poziva madžarsko vlado in Komisijo, naj v tesnem medsebojnem sodelovanju obravnavata morebitna vprašanja, ki bi jih bilo treba po njunem mnenju dodatno oceniti in analizirati; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil proti Madžarski začet postopek ugotavljanja kršitev pravnega reda na področju azila;

7.  obžaluje, da se Komisija s sedanjim pristopom osredotoča predvsem na obrobne, tehnične vidike zakonodaje, zanemarja pa trende, vzorce in skupni učinek ukrepov na pravno državo in temeljne pravice; meni, da zlasti postopki za ugotavljanje kršitev v večini primerov niso privedli do dejanskih sprememb in širše obravnave stanja;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj uporabi prvo stopnjo okvira EU za krepitev načela pravne države in v ta namen takoj sproži proces podrobnega spremljanja stanja demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, vključno s skupnim učinkom številnih ukrepov, in oceno porajanja sistemske grožnje v tej državi članici, ki bi lahko postala očitno tveganje hujše kršitve v smislu člena 7 PEU;

9.  poziva Komisijo, naj nadaljuje vse preiskave in v celoti izrabi vsa obstoječa zakonodajna orodja, da bi zagotovila pregledno in pravilno porabo sredstev EU na Madžarskem na podlagi prava EU; je seznanjen z odločitvijo Komisije z dne 14. julija 2015, da začasno ustavi izvajanje nekaterih pogodb v osmih programih financiranja EU zaradi uporabe pretirano omejujočih izbirnih meril v postopkih javnega naročanja na Madžarskem;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku, vladi in parlamentu Madžarske, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji EU za temeljne pravice, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0227. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0315. (3) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 27. (4) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 154.