Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Marine Le Pen (2017/2021(IMM))

P8_TA(2017)0266 A8-0223/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Marine Le Pen, ki jo je dne 9. decembra 2016 posredoval generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence Pascal Guinotin, ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 19. januarja 2017,

–  po vabilih Marine Le Pen na zagovor dne 29. maja in 12. junija 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju prvega odstavka člena 23, prvega odstavka člena 29, člena 30 in prvega odstavka člena 31 zakona z dne 29. julija 1881 ter členov 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0223/2017),

A.  ker generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence zahteva odvzem imunitete poslanki Evropskega parlamenta Marine Le Pen v zvezi s sodnim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker člen 26(2) francoske ustave določa, da se poslanca parlamenta ne sme aretirati zaradi kaznivega dejanja ali delikta, niti se mu ne sme drugače odvzeti ali omejiti prostosti brez dovoljenja predsedstva skupščine, katere poslanec je; to dovoljenje ni potrebno v primeru, če je poslanec zaloten pri kaznivem dejanju ali deliktu ali pravnomočno obsojen;

E.  ker je Marine Le Pen obtožena javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika, kaznivega dejanja, ki je opredeljeno v francoski zakonodaji, in sicer v prvem odstavku člena 23, v prvem odstavku člena 29, v členu 30 in v prvem odstavku člena 31 zakona z dne 29. julija 1881 ter členih 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982;

F.  ker je Christian Estrosi 28. julija 2015 pri višjem preiskovalnem sodniku v Nici vložil zahtevo, da se sodnemu postopku zoper Marine Le Pen pridruži civilni postopek zaradi javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika z začasnim mandatom; ker trdi, da je Marine Le Pen 3. maja 2015 v televizijski oddaji Le Grand Rendez-vous, ki je bila istočasno predvajana na televizijskih programih iTÉLÉ in Europe 1, zoper njega izrazila trditve in obtožbe, ki blatijo njegovo čast oziroma žalijo njegov ugled:

„Poslušajte, kar vem, je to: g. Estrosi financira UOIF (Unijo islamskih organizacij v Franciji); upravni sodni sistem ga je spoznal za krivega, saj je organizaciji UOIF za mošejo zaračunaval tako nizko najemnino, da ga je celo upravno sodišče udarilo po prstih, to pa je v resnici odsev načina, kako ti župani nezakonito financirajo mošeje, s kršenjem zakona iz leta 1905; ko te ujamejo s prsti v klientelističnem medu verskih skupnosti, se moraš seveda izpostaviti in reči šokantne stvari, vendar jaz polagam več vrednosti na dejanja kot pa na besede...“; v odgovor na vprašanje novinarja, ali je Christian Estrosi torej sostorilec džihadistov, naj bi Marine Le Pen izjavila: „Pomoč, zagotavljanje sredstev, podpora; ko islamskemu fundamentalizmu pomagate, da se vzpostavi, da se širi, da rekrutira, no, nekje v tem ste moralno res vsaj malo vpleteni“;

G.  ker je bila Marine Le Pen v skladu s členom 9(6) Poslovnika dvakrat povabljena na zagovor; ker pa ni izkoristila priložnosti, da bi pristojnemu odboru predložila svoja opažanja;

H.  ker domnevno dejanje nima neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta, kot je določeno v členu 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.  ker so ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije obtožbe očitno nepovezane s položajem Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta, temveč so povezane s povsem nacionalnimi ali regionalnimi dejavnostmi, in ker se zato člen 8 ne uporablja;

J.  ker se lahko odvzame le imuniteta iz člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ni razloga za sum, da je bila zahteva za odvzem imunitete vložena z namenom, da bi ovirali parlamentarno delo Marine Le Pen ali da bi se ji politično škodovalo (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Marine Le Pen odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Francoske republike in Marine Le Pen.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o primeru Afgana Mukhtarlija in razmerah na področju medijev v Azerbajdžanu (2017/2722(RSP))

P8_TA(2017)0267 RC-B8-0414/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Azerbajdžanu, zlasti tistih o stanju na področju človekovih pravic in načelu pravne države,

–  ob upoštevanju ustaljenih odnosov med EU in Azerbajdžanom, ki so se začeli leta 1999 v obliki sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, oblikovanjem vzhodnega partnerstva in sodelovanjem Azerbajdžana v parlamentarni skupščini Euronest,

–  ob upoštevanju sklepa, ki ga je 30. septembra 2016 sprejel parlament Republike Azerbajdžan, s katerim je razveljavil svoj prejšnji sklep z dne 14. septembra 2015 o prekinitvi članstva in sodelovanja v parlamentarni skupščini Euronest in se tako odločil, da ostane in sodeluje v njej,

–  ob upoštevanju mandata, sprejetega 14. novembra 2016, v skladu s katerim naj bi se Evropska komisija in podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU in njenih držav članic pogajali o celovitem sporazumu z Republiko Azerbajdžan, in začetka pogajanj o tem sporazumu 7. februarja 2017,

–  ob upoštevanju obiska predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva 6. februarja 2017 v Bruslju;

–  ob upoštevanju nedavnega obiska delegacije Odbora za zunanje zadeve v Azerbajždanu 22. maja 2017,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o svobodi v svetu 2017, po katerem je tisk v Ažerbajdžanju „nesvoboden“, internet pa „delno svoboden“,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 7. marca 2017 o obsodbi Mehmana Husejnova v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma EU-Gruzija/poglobljenega in celovitega območja o prosti trgovini, ki je začel veljati 1. julija 2016,

–  ob upoštevanju izjav komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muiznieksa o preganjanju novinarjev, aktivistov za civilno družbo in človekove pravice ter članov azerbajdžanske opozicije,

–  ob upoštevanju izjave direktorja Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice Michaela Georga Linka z dne 8. junija 2017 o domnevni ugrabitvi azerbajdžanskega novinarja in zagovornika človekovih pravic Afgana Mukhtarlija in slabem ravnanju z njim v priporu;

–  ob upoštevanju izjave uradne govornice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o nezakonitem pridržanju azerbajdžanskih državljanov, ki živijo v Gruziji,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Afgan Mukhtarli, azerbajdžanski raziskovalni novinar v izgnanstvu, ki se je leta 2015 preselil v Tbilisi, 29. maja 2017 od tam izginil in se nekaj ur zatem pojavil v Bakuju;

B.  ker so ga po poročanju njegovega odvetnika prijeli neznanci, ki naj bi nosili uniforme gruzijske kriminalne policije, ter ga potisnili v vozilo, pretepli in odpeljali na azerbajdžansko mejo, ker naj bi bila zanj razpisana nagrada 10 000 EUR;

C.  ker Afganu Mukhtarliju zdaj grozi pregon zaradi nezakonitega prestopa meje, tihotapstva in nasilja nad policijskimi organi; ker bi mu zaradi zgornjih obtožb lahko izrekli večletno zaporno kazen in ker je 31. maja 2017 sodišče zanj odredilo trimesečni pripor;

D.  ker je Afgan Mukhtarli delal za več neodvisnih medijskih hiš, med njimi Radio Free Europe/Radio Liberty, in je znan po svojem kritičnem poročanju o azerbajdžanskih oblasteh; ker se je zatekel v Gruzijo, da bi se izognil povračilnim ukrepom azerbajdžanskih oblasti zaradi svojega dela;

E.  ker je Gruzija pogodbenica Evropske konvencije o človekovih pravicah in je zato odgovorna za zagotavljanje varnosti Azerbajdžancev, ki živijo na njenem ozemlju, in za preprečevanje prisilnih vračanj v njihovo državo; ker azerbajdžanskim državljanom v Gruziji vse pogosteje nočejo podaljšati dovoljenja za bivanje;

F.  ker je predsednik Gruzije Giorgij Margvelašvili izjavil, da je ugrabitev Afgana Mukhtarlija resen izziv za gruzijsko državnost in suverenost;

G.  ker je gruzijski minister za notranje zadeve o tem sprožil preiskavo v skladu s 143. členom kazenskega zakonika (nezakonit odvzem prostosti) in v zadevi vzpostavil stike s svojim azerbajdžanskim kolegom;

H.  ker so splošne razmere na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu v zadnjih letih še vedno zelo zaskrbljujoče, saj še vedno prihaja do ustrahovanja in zatiranja, preganjanja, domnevnega mučenja, prepovedi potovanja in omejitev svobode gibanja za voditelje nevladnih organizacij, zagovornike človekovih pravic, člane opozicije, novinarje in druge predstavnike civilne družbe;

I.  ker je 17. maja 2017 prizivno sodišče v Bakuju odredilo, da je treba Lejlo in Arifa Junusa, ki sta dobila politični azil na Nizozemskem, vrniti v Azerbajdžan za ponovno zaslišanje pred sodiščem;

J.  ker je 12. maja 2017 na zahtevo ministrstva za promet, komunikacije in visoko tehnologijo okrožno sodišče v Sabailu potrdilo sklep, da se blokira pet spletnih medijskih hiš, med njimi azerbajdžanski program Radia Free Europe/Radia Liberty (RFE/RL), Azadliq.info in Meydan TV, ter satelitska televizijska programa Turan TV in Azerbaijani Saadi;

K.  ker so se ponovna vzpostavitev stikov med parlamentom Republike Azerbajdžan in Evropskim parlamentom ter obnovljeno članstvo te države v parlamentarni skupščini Euronest in njeno sodelovanje pri dejavnostih skupščine izkazali kot dragocene;

L.  ker sta 7. februarja 2017 EU in Azerbajdžan začela pogajanja o novem sporazumu, ki bo upošteval načela iz pregleda evropske sosedske politike iz leta 2015 in zagotovil prenovljeno podlago za politični dialog in sodelovanje med EU in Azerbajdžanom;

1.  ostro obsoja ugrabitev Afgana Mukhtarlija v Tbilisiju in njegovo samovoljno pridržanje v Bakuju; meni, da je to groba kršitev človekovih pravic in huda kršitev prava, ki je vredna obsojanja;

2.  poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo hitro, temeljito, pregledno in učinkovito preiskavo o prisilnem izginotju Afgana Mukhtarlija v Gruziji in njegovi nezakoniti premestitvi v Azerbajdžan ter storilce privedejo pred sodišče;

3.  meni, da je izredno pomembno, da si gruzijske oblasti na vso moč prizadevajo brez vsakršnega dvoma razjasniti sume o vpletenosti gruzijskih državnih agentov v prisilno izginotje;

4.  opozarja, da so gruzijske oblasti dolžne zagotoviti zaščito vsem državljanom tretjih držav, ki živijo v Gruziji ali zaprosijo za politični azil in ki bi bili zaradi svojih dejavnosti na področju človekovih pravic ali političnih dejavnosti lahko soočeni s hudimi pravnimi posledicami v matični državi; ob tem želi spomniti na 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Gruzija;

5.  ostro obsoja pregon Afgana Mukhtarlija na podlagi lažnih obtožnic in ponovno izjavlja, da se ga preganja zaradi njegovega dela kot neodvisnega novinarja;

6.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno umaknejo vse obtožbe zoper Afgana Mukhtarlija in ga izpustijo, prav tako pa naj izpustijo vse, ki so zaprti, ker so uveljavljali svoje temeljne pravice, vključno s svobodo izražanja; poziva gruzijske oblasti, naj v primeru Afgana Mukhtarlija sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi mu azerbajdžanske oblasti omogočile ponovno združitev z družino;

7.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je primer Afgana Mukhtarlija še en primer, ko azerbajdžanske oblasti preganjajo kritike, ki živijo v izgnanstvu, in njihove sorodnike v matični državi; opominja na prejšnje primere mednarodnih nalogov za prijetje azerbajdžanskih državljanov, ki živijo v izgnanstvu in so kritični do oblasti;

8.  poziva k takojšnji, popolni, pregledni, verodostojni in nepristranski preiskavi o smrti azerbajdžanskega blogerja in aktivista Mehmana Galandarova 28. aprila 2017 v azerbajdžanskem priporu;

9.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, tudi novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in drugih aktivistov civilne družbe, in sicer Afgana Mukhtarlija, Ilkina Rustamzadeha, Rašada Ramazanova, Sejmurja Hazija, Gijasa Ibrahimova, Mehmana Husejnova, Bajrama Mamadova, Ilgarja Mamadova, Araza Gulijeva, Tofiga Hasanlija, Ilgiza Kahramanova, Afgana Sadigova in drugih, tudi tistih, ki so obravnavani v ustreznih sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, ter poziva, naj se zoper njih umaknejo vse obtožbe in naj se jim v celoti povrnejo politične in državljanske pravice, ki naj se povrnejo tudi nekdanjim izpuščenim političnim zapornikom, med drugim Intigamu Alijevu, Hadidži Ismajlovi in drugim;

10.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj prenehajo preganjati Lejlo in Arifa Junusa, ter opozarja Interpol, da je ta primer politično motiviran;

11.  ponovno odločno poziva azerbajdžanske oblasti, naj končajo prakso selektivnega kazenskega pregona in zapiranja novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in drugih, ki so kritični do vlade, ter naj zagotovijo, da bodo vsi pridržani, tudi novinarji, politični aktivisti in aktivisti civilne družbe, uživali vse procesne pravice ter da bodo upoštevani standardi pravičnega sojenja;

12.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo neodvisne skupine civilne družbe in aktivisti lahko delovali brez nepotrebnih ovir ali strahu pred pregonom, tudi z razveljavitvijo zakonov, ki močno omejujejo civilno družbo, obenem jih poziva, naj odmrznejo bančne račune nevladnih skupin in njihovih voditeljev ter dovolijo dostop do tujega financiranja;

13.  poziva azerbajdžansko vlado, naj popolnoma spoštuje vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in izvaja priporočila beneške komisije Sveta Evrope in komisarja za človekove pravice ter sodeluje z njima in v posebnih postopkih OZN v zvezi z zagovorniki človekovih pravic, svobodo združevanja in miroljubnega zbiranja, svobodo izražanja ter arbitrarnim pridržanjem, da bi dopolnila svojo zakonodajo in prilagodila svojo prakso, da bosta popolnoma skladni z ugotovitvami strokovnjakov;

14.  pozdravlja, da je bilo v Azerbajdžanu v letih 2015 in 2016 izpuščenih več pomembnih zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in aktivistov;

15.  poudarja, kako pomembni so dobri politični odnosi med vlado, opozicijskimi silami in civilno družbo na splošno;

16.  poudarja pomen novega partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžanom; želi poudariti, da morajo biti demokratične reforme, pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v središču novega sporazuma; opozarja, da bo podrobno spremljal razmere med pogajanji o novem sporazumu, preden bo odločil, ali ga bo odobril;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Komisiji, predsednikoma, vladama in parlamentoma Azerbajdžana in Gruzije, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Svetu OZN za človekove pravice.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o Pakistanu, zlasti položaju zagovornikov človekovih pravic in smrtni kazni (2017/2723(RSP))

P8_TA(2017)0268 RC-B8-0419/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Pakistanu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Pakistanu z dne 18. julija 2016,

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom,

–  ob upoštevanju nacionalnega akcijskega načrta Pakistana za človekove pravice,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa EU-Pakistan za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju priporočil iz poročila misije EU za opazovanje volitev v Pakistanu,

–  ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in njene uradne govorke o Pakistanu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti njenega 18. člena,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Pakistan,

–  ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju pakistanske ustave,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, o zagovornikih človekovih pravic in smrtni kazni ter strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo iz leta 2012,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je do leta 2015 v Pakistanu veljal moratorij na smrtno kazen, ki pa je bil po pokolu v javni vojaški šoli v Pešavarju decembra 2014 odpravljen, kazen pa znova uvedena; ker je bil moratorij sprva odložen le za teroristične dejavnosti, pozneje pa za vsa dejanja, kazniva s smrtjo;

B.  ker je število obsojenih, ki čakajo v Pakistanu na usmrtitev, eno od najvišjih na svetu; ker poročajo o primerih usmrtitev med tem, ko pritožbeni mehanizmi še potekajo;

C.  ker pakistanski zakon o bogokletstvu (razdelek 295-C kazenskega zakonika) predpisuje obvezno smrtno kazen; ker trenutno na stotine ljudi čaka na sojenje, številni posamezniki pa na usmrtitev zaradi „bogokletstva“; ker se za opredelitve iz zakona meni, da so ohlapne in da jih lahko politične stranke zlorabijo proti političnim oporečnikom ali za utišanje legitimnih kritik državnih institucij in drugih organov;

D.  ker je predsednik vlade marca 2017 odredil prepoved vseh „bogokletnih“ gradiv na spletu, pakistanski organi pa so podjetja družbenih medijev pozvali, naj pomagajo ugotoviti identiteto Pakistancev, osumljenih „bogokletnih“ dejanj; ker je množica študentov dne 14. aprila 2017 linčala Mašala Khana, študenta na univerzi Abdula Vali Khana, potem ko je bil obtožen objavljanja „bogokletnih“ vsebin na spletu; ker je pakistansko protiteroristično sodišče dne 10. junija 2017 obsodilo Tajmurja Razo na smrt zaradi domnevnega „bogokletstva“ na Facebooku; ker so bili aktivist Baba Džan in 12 drugih protestnikov obsojeni na dosmrtno ječo, kar je najstrožja kazen, ki je bila kdajkoli izrečena za protestiranje;

E.  ker je pakistanska narodna skupščina v resoluciji z dne 18. aprila 2017 obsodila, da je nasilna množica linčala Mašala Khana zaradi domnevnega „bogokletstva“; ker je senat je razpravljal o reformah, da bi obrzdali zlorabe;

F.  ker so bila dve leti dovoljena vojaška sodišča, čeprav naj bi krepili civilno sodstvo; ker je bilo dosežen le majhen napredek pri razvoju sodstva, dne 22. marca 2017 pa so bila sporna vojaška sodišča znova uvedena za nadaljnji dve leti;

G.  ker je bilo v Pakistanu opaženih več primerov, ko so zagovorniki človekovih pravic, politični oporečniki in pripadniki verskih manjšin ali skupin, kot so ahmadijci, doživljali ustrahovanje, nadlegovanje, zapiranje, mučenje in usmrtitve; ker informacije, ki so jih zbrale delovna skupina OZN o prisilnih ali neprostovoljnih izginotjih in nevladne organizacije, kažejo, da so za prisilna izginotja odgovorni varnostni organi in organi kazenskega pregona, vključno s policijo in obveščevalnimi agencijami; ker še noben storilec ni bil uspešno priveden pred sodišče;

H.  ker je vojaško sodišče aprila 2017 na smrt obsodilo indijskega državljana Kulbhušana Džadhava; ker to sodno zadevo ravno obravnava Meddržavno sodišče z utemeljitvijo, da mu je bila zavrnjena pravica do konzularne pomoči; ker je bil 4. maja 2017 umorjen desetletni deček, pet drugih pa je bilo ranjenih v napadu množice na policijsko postajo v Beludžistanu, ki naj bi ga podžgale obtožbe o „bogokletstvu “; ker je 30. maja 2017 plemensko sodišče v Radžanpuru na smrt obsodilo najstnico (v lokalnih medijih znana le z imenom Šumajla), žrtev posilstva, ki ga je domnevno zagrešil družinski član; ker to niso osamljeni primeri;

I.  ker je primer Asje Nurin, bolje znane kot Asje Bibi, še vedno izjemno pomemben v zvezi s kršitvami človekovih pravic v Pakistanu; ker je pakistansko sodišče leta 2010 Asjo Bibi kot pakistansko kristjanko obsodilo bogokletstva ter ji prisodilo smrtno kazen z obešanjem; ker bi bila Asja Bibi, če bo kazen izvršena, prva ženska, ki bi bila v Pakistanu zakonito usmrčena zaradi bogokletstva; ker so številne mednarodne peticije pozvale k njeni izpustitvi, saj naj bi bila preganjana zaradi svoje veroizpovedi; ker so milice umorile krščanskega manjšinskega ministra Šebaza Bhatija in muslimanskega politika Salmana Tasirja, ker sta zagovarjala Asjo Bibi in nasprotovala „zakonom o bogokletstvu“; ker je Asja Bibi kljub začasnemu odlogu njene smrtne kazni še vedno v zaporu, njena družina pa se še vedno skriva;

J.  ker se še vedno izvajajo pritiski na nevladne organizacije; ker so številne nevladne organizacije pod pretvezo izvajanja nacionalnega akcijskega načrta za boj proti terorizmu žrtve ustrahovanja in nadlegovanja, uradi nekaterih pa so zaprti;

K.  ker je 12 milijonov žensk brez osebne izkaznice in se zato ne morejo vpisati v volilni register, da bi lahko glasovale na volitvah; ker je več misij EU za opazovanje volitev pripravilo priporočila za boljši volilni postopek na naslednjih volitvah, ki so predvidene za leto 2018;

L.  ker je Pakistan 1. januarja 2014 vstopil v sistem GSP+; ker naj bi se v okviru tega sistema močno spodbujalo spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, varstvo okolja in spoštovanje načel dobrega upravljanja;

M.  ker EU ostaja trdno odločena, da bo v okviru petletnega načrta sodelovanja in načrta, ki ga bo nadomestil, nadaljevala dialog in sodelovanje s Pakistanom;

1.  ponavlja, da EU odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in brez izjem; poziva k vsesplošni odpravi smrtne kazni; izraža globoko zaskrbljenost zaradi odločitve Pakistana, da prekine moratorij, in ker sedaj z zaskrbljujočim tempom nadaljuje usmrtitve; poziva Pakistan, naj ponovno uveljavi moratorij in si na daljši rok postavi cilj popolne odprave smrtne kazni;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da se v Pakistanu smrtna kazen izvršuje po nepoštenih sojenjih, da so bili tam usmrčeni mladoletniki in osebe z motnjami v duševnem zdravju, ter zaradi domnevnega mučenja; poziva vlado, naj določbe o smrtni kazni v nacionalni zakonodaji uskladi z mednarodnim pravom in standardi, ter vanjo vključi zamrznitev usmrtitev za katero koli kaznivo dejanje, ki ni umor, prepoved usmrtitev mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in oseb z motnjami v duševnem zdravju ter moratorij na izvršitev smrtne kazni v primerih, ko se pritožbe še obravnavajo;

3.  obžaluje, da se v Pakistanu krčita spoštovanje človekovih pravic in pravne države, ter še posebej, da se povečuje število zunajsodnih usmrtitev in zastraševanje novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, nevladnih organizacij in oseb, ki so kritične do vlade, ter uporabo sile zoper nje; opominja na obveznost pakistanske vlade, da zagotovi spoštovanje temeljnih pravic; pozdravlja, da je Pakistan sprejel akcijski načrt za človekove pravice, in poziva, naj izvajanje tega načrta privede do oprijemljivega napredka; opozarja, da bo EU izjemno zaskrbljena, če bodo aktivisti še naprej žrtve naštetih praks in če ne bo opazila napredka;

4.  izraža zaskrbljenost, ker imajo varnostne sile veliko svobode pri svojih operacijah, in poziva pakistansko vlado, naj zagotovi boljši nadzor nad njihovim delovanjem; poziva pristojne organe, naj začnejo hitro in nepristransko preiskavo vseh smrti v priporu ter vseh ubojev s strani varnostnih sil, pa tudi obtožb mučenja, ter naj kazensko preganjajo storilce v primerih zunajsodnih usmrtitev in mučenja;

5.  obžaluje, da se v Pakistanu uporabljajo vojaška sodišča, ki zaslišanja opravljajo za zaprtimi vrati ter so pristojna za sojenje civilistom; vztraja, da bi morale pakistanske oblasti mednarodnim opazovalcem in organizacijam za varstvo človekovih pravic dovoliti dostop za namene spremljanja uporabe vojaških sodišč; poziva tudi k takojšnjemu in preglednemu prehodu na neodvisna civilna sodišča v skladu z mednarodnimi standardi o sodnih postopkih; poudarja, da je treba državljanom tretjih držav, ki so v sodnih postopkih, dovoliti dostop do konzularnih storitev in zaščite;

6.  je zelo zaskrbljen, ker se v Pakistanu še vedno uporablja „zakon proti bogokletstvu“, in meni, da je zaradi tega vzdušje verske nestrpnosti še bolj izrazito; je seznanjen z ugotovitvami pakistanskega vrhovnega sodišča, da posamezniki, obtoženi „bogokletstva“, „utrpijo nesorazmerno in nepopravljivo škodo“, če ni ustreznih varoval pred napačno uporabo ali zlorabo takšnih zakonov; zato pakistansko vlado poziva, naj razveljavi oddelke 295-A, 295-B in 295-C kazenskega zakonika ter naj sprejme učinkovita procesna in institucionalna jamstva, da bi preprečila zlorabo obtožb o „bogokletstvu“; vlado tudi poziva, naj odločneje obsodi vigilantstvo v odnosu do domnevnih „bogokletnežev“, in jo nujno poziva, naj sama ne uporablja tovrstnih izrazov;

7.  poziva pakistansko vlado, naj nujno ukrepa, da bi zaščitila življenja in pravice novinarjev in blogerjev; je zaskrbljen, ker so pakistanski organi zahtevali, naj Twitter in Facebook razkrijeta podatke o svojih uporabnikih, da bi identificirali posameznike, osumljene „bogokletstva“; poziva vlado in parlament Pakistana, naj spremenita zakon o preprečevanju elektronskih kaznivih dejanj iz leta 2016 ter razveljavita pretirano obširne določbe o spremljanju in hrambi podatkov ter ukinjanju spletnih mest na podlagi nejasnih meril; poziva tudi, naj se spremenijo vse obsodbe na smrtno kazen zaradi „bogokletstva“ ali političnega oporečništva, tudi sodba zoper Tajmurja Razo; v zvezi s tem poziva pakistanskega predsednika, naj uporabi svojo moč pomilostitve;

8.  je seznanjen z napredkom pri izvajanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom, vseeno pa izraža upanje, da bo novi strateški načrt sodelovanja, ki naj bi bil dokončan v letu 2017, ambiciozen in da bo pripomogel h krepitvi vezi med EU in Pakistanom;

9.  poziva pakistansko vlado, naj čim bolj pozitivno in hitro reši primer Asje Bibi; priporoča sprejetje ukrepov, s katerimi bi zagotovili varnost Asje Bibi in njene družine glede na to, kako so milice in nesodni akterji v preteklosti ravnali z žrtvami obtožb bogokletstva;

10.  spominja, da je podelitev statusa GSP+ pogojna in da je učinkovito izvajanje mednarodnih konvencij bistvena zahteva tega sistema; poziva pakistansko vlado, naj si odločno prizadeva za izvajanje osrednjih 27 konvencij in pokaže napredek;

11.  poziva Komisijo in ESZD, naj sprožita razpravo o teh vprašanjih med rednim dialogom o človekovih pravicah s Pakistanskimi oblastmi;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Pakistana.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o razmerah na področju človekovih pravic v Indoneziji (2017/2724(RSP))

P8_TA(2017)0269 RC-B8-0424/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Indoneziji, zlasti z dne 19. januarja 2017(1),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Indonezijo, ki je začel veljati 1. maja 2014, in skupnega sporočila za javnost z dne 29. novembra 2016 po prvi seji skupnega odbora EU-Indonezija v okviru tega sporazuma,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 9. maja 2017 o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in svobodi izražanja,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Indoneziji z dne 17. februarja 2017, splošnega rednega pregleda (tretji krog) in povzetka stališč zainteresiranih strani z dne 20. februarja 2017,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 27. julija 2016 o načrtovanih usmrtitvah v Indoneziji,

–  ob upoštevanju šestega dialoga med Evropsko unijo in Indonezijo o človekovih pravicah, ki je potekal 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju bangkoške deklaracije z dne 14. oktobra 2016 o spodbujanju globalnega partnerstva med združenjem ASEAN in EU za skupne strateške cilje,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Indonezija ratificirala leta 2006,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1987,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Indonezija po številu prebivalcev četrta največja država na svetu, tretja največja demokracija in največja pretežno muslimanska država, katere raznoliko družbo sestavlja 255 milijonov državljanov različnih narodnostnih, jezikovnih in kulturnih skupnosti;

B.  ker je Indonezija pomembna partnerica EU; ker so odnosi med EU in Indonezijo, ki je članica skupine G-20, trdni; ker imata EU in Indonezija enake vrednote glede človekovih pravic, upravljanja in demokracije;

C.  ker je bilo leta 2016 zabeleženih največ primerov nasilja, diskriminacije, verbalnega nadlegovanja in sovražnih izjav nad lezbijkami, geji, biseksualnimi, transseksualnimi in interseksualnimi osebami (LGBTI) v Indoneziji doslej; ker naj bi te napade domnevno neposredno ali posredno podžigali vladni organi, državne ustanove in skrajneži; ker so se ti napadi leta 2017 še zaostrili;

D.  ker v posebni avtonomni pokrajini Aceh, v kateri vlada šeriatsko pravo, sporazumni spolni odnosi med osebami istega spola in spolni odnosi zunaj zakonske zveze veljajo za kaznivo dejanje, predvidena kazen zanje pa je do 100 udarcev z bičem in 100 mesecev zapora; ker sta bila dva mlada moška maja 2017 zaradi spolnih odnosov med osebama istega spola obsojena na 85 udarcev s palico; ker je pravica ne biti mučen temeljna in neodtujljiva pravica;

E.  ker drugod po Indoneziji homoseksualnost ni nezakonita; ker je skupnost LGBTI v zadnjih letih močno na udaru;

F.  ker je bilo 21. maja 2017 med policijsko racijo v gejevskem klubu v Džakarti aretiranih 141 moških zaradi kršenja zakonodaje o pornografiji;

G.  ker na indonezijskem ustavnem sodišču od januarja 2016 poteka pregled peticije za kriminalizacijo spolnih odnosov med osebami istega spola in spolnih odnosov zunaj zakonske zveze;

H.  ker nestrpnost do verskih manjšin v Indoneziji narašča, kar omogočajo diskriminatorni zakoni in predpisi, vključno z zakonom o bogokletstvu, ki uradno priznava samo šestih veroizpovedi; ker je bilo po zakonih o bogokletstvu od junija 2017 obsojenih in zaprtih več ljudi;

I.  ker je nacionalna komisija za človekove pravice (Komisi Nasional Hak Asaki Manusia) januarja 2017 ugotovila, da je verska nestrpnost v nekaterih pokrajinah, kot je Zahodna Java, veliko bolj prisotna kot v drugih in da so regionalni vladni uradniki pogosto odgovorni za dopuščanje ali neposredno izvajanje zlorab;

J.  ker vlada resna zaskrbljenost zaradi ustrahovanja in nasilja nad novinarji; ker bi novinarji morali imeti dostop do vse države;

K.  ker je bilo po podatkih organizacije Human Rights Watch med letoma 2010 in 2015 kar 49 % deklic, starih 14 let ali manj, žrtev pohabljanja ženskih spolnih organov;

L.  ker so oblasti julija 2016 usmrtile štiri obsojene preprodajalce drog in navedle, da bo leta 2017 usmrčenih še 10 zapornikov, obsojenih na smrtno kazen;

1.  ceni tesne odnose med EU in Indonezijo ter ponavlja, kako pomembne so močne in dolgoletne politične, gospodarske in kulturne vezi med njima; poudarja pomen dialoga o človekovih pravicah med EU in Indonezijo, saj omogoča odprto izmenjavo mnenj o človekovih pravicah in demokraciji, ki so tudi podlaga za sporazum o partnerstvu in sodelovanju;

2.  poziva k intenzivnejšim parlamentarnim stikom med EU in Indonezijo, na podlagi katerih bo mogoče konstruktivno razpravljati o različnih vprašanjih vzajemnega interesa, tudi glede človekovih pravic; indonezijski parlament poziva, naj okrepi te medparlamentarne odnose;

3.  pozdravlja indonezijsko angažiranje na regionalni in večstranski ravni; poudarja, da je bila Indonezija nedavno obravnavana v okviru splošnega rednega pregleda med sejo Sveta OZN za človekove pravice, ki je potekala maja 2017; poudarja, da se je Indonezija, tako kot v preteklih ciklih, prostovoljno javila za pregled;

4.  poziva oblasti posebne avtonomne pokrajine Aceh, naj preprečijo nadaljnje preganjanje homoseksualcev in s spremembo islamskega kazenskega zakonika dekriminalizirajo homoseksualnost; strogo obsoja kaznovanje s šibanjem dveh homoseksualcev, starih 20 in 23 let, v Acehu dne 22. maja 2017, saj so organi v Acehu prvič koga šibali zaradi homoseksualnosti; ostro obsoja, da je homoseksualnost po islamskem kazenskem zakoniku Aceha, ki temelji na šeriatskem pravu, nezakonita; poudarja, da je kaznovanje teh moških kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki lahko po mednarodnem pravu pomeni mučenje; poleg tega poziva oblasti, naj nemudoma odpravijo javno bičanje;

5.  je zaskrbljen tudi zaradi vse večje nestrpnosti do indonezijske skupnosti LGBTI zunaj posebne avtonomne pokrajine Aceh; ostro obsoja, da je bilo kljub temu, da homoseksualnost po indonezijskem kazenskem zakoniku ni kaznivo dejanje, 21. maja 2017 v policijski raciji v prostorih gejevskega kluba v Džakarti aretiranih 141 moških; poziva oblasti in vladne uradnike, naj se vzdržijo javnih izjav, ki diskriminirajo osebe LGBTI ali druge manjšine v državi; poudarja, da ima policija nalogo, da izvršuje zakone in ščiti ranljive manjšine, ne pa da jih preganja;

6.  zavrača trditev indonezijskega združenja psihiatrov, da sta homoseksualnost in transseksualnost duševni bolezni; poziva oblasti, naj prenehajo prisilno pridrževati osebe LGBTI in tudi, naj končajo vse oblike „zdravljenja“, ki naj bi te osebe „rešile“ homoseksualnosti, biseksualnosti ali transseksualnosti, in dosledno izvršujejo prepoved tovrstnega ravnanja;

7.  pozdravlja izjavo predsednika Vidoda z dne 19. oktobra 2016, v kateri je obsodil diskriminacijo oseb LGBTI; poziva ga, naj uporabi svojo ključno vlogo, da javno obsodi nestrpnost in kazniva dejanja proti osebam LGBTI, manjšinam, ženskam in organizacijam ali zbiranjem v državi;

8.  poziva k reviziji zakona o bogokletstvu, saj ogroža verske manjšine; podpira priporočila OZN za razveljavitev členov 156 in 156(a) kazenskega zakonika, zakona o preprečevanju zlorab in razžalitvi vere, zakona o elektronskem poslovanju in podatkih in za opustitev obtožb in pregona oseb, obtoženih bogokletstva;

9.  je zaskrbljen, ker v Indoneziji narašča nestrpnost do etničnih, verskih in spolnih manjšin; poziva oblasti Indonezije, naj nadaljujejo in okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje verske strpnosti in socialne raznolikosti; odločno obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja, uperjena proti manjšinam; poziva, naj vsi kršitelji teh pravic odgovarjajo za svoja dejanja;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi hudih kršitev svobode medijev; poziva indonezijsko vlado, naj vztraja, da morajo državne agencije sprejeti politiko ničelne tolerance do fizičnih zlorab novinarjev in omogočiti odprt dostop tujim medijem v državo;

11.  poziva indonezijske oblasti, naj odpravijo vse pravne predpise, ki bi neupravičeno omejevali temeljne svoboščine in človekove pravice; poziva indonezijske oblasti, naj pregledajo vse svoje zakone in zagotovijo njihovo skladnost z mednarodnimi obvezami države, kot so zlasti svoboda izražanja, misli, vesti in vere, enakost pred zakonom, prepoved diskriminacije in pravica do izražanja ter javnega zbiranja;

12.  je zaskrbljen zaradi poročil o stalnem nasilju nad ženskami in praks, ki škodijo ženskam, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov; poziva indonezijske oblasti, naj izvršujejo svojo zakonodajo o nasilju nad ženskami, kaznujejo vse oblike spolnega nasilja ter sprejmejo zakonodajo za odpravo neenakosti med spoloma in opolnomočenje žensk;

13.  pozdravlja začasno zadržanje usmrtitev oseb, obsojenih na smrt zaradi trgovine z drogami, zaradi pregleda njihovih zadev; poziva indonezijsko vlado, naj še naprej ustavlja vse te usmrtitve in naj tem osebam ponovno sodi v skladu z mednarodnimi standardi; poziva, naj se nemudoma ponovno vzpostavi moratorij za smrtno kazen, da bi jo v bližnji prihodnosti odpravili;

14.  poziva indonezijsko vlado, naj izpolni vse svoje obveznosti, in spoštuje, varuje ter izvršuje pravice in svoboščine iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Indonezije, generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0002.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe (2016/2064(INI))

P8_TA(2017)0270 A8-0200/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(1) (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. maja 2016 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču o upravljanju Jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2015 (COM(2016)0353),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah skupine EIB v okviru EFSI za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o oceni (SWD(2016)0297), ocene Evropske investicijske banke o delovanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)(3), ad hoc revizije o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017, ki jo je izvedla družba Ernst and Young(4), in mnenja Evropskega računskega sodišča(5),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2016 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597),

–   ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij(7),

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0200/2017),

1.  ugotavlja, da v Evropi obstaja velika naložbena vrzel, ki po ocenah Komisije znaša vsaj 200–300 milijard EUR na leto; poudarja zlasti, da je v teh razmerah v Evropi potrebno financiranje z visokim tveganjem, zlasti na področjih financiranja malih in srednjih podjetij, raziskav in razvoja, informacijske in komunikacijske tehnologije ter komunikacijske in energetske infrastrukture, ki so nujna za ohranjanje vključujočega gospodarskega razvoja; je zaskrbljen, ker najnovejši podatki o nacionalnih računih kažejo, da po vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) število naložb ni bistveno naraslo, kar povzroča skrb, da se bosta brez sprememb nadaljevali šibka rast in visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi in pri novih generacijah; poudarja, da je odpravljanje naložbene vrzeli z oblikovanjem okolja, ki bo spodbujalo naložbe na nekaterih strateških področjih, ključno za oživitev rasti, boj proti brezposelnosti, spodbujanje močne, trajnostne in konkurenčne industrije ter doseganje dolgoročnih ciljev politike EU;

2.  poudarja, da je bila vloga EFSI pri pomoči pri reševanju težav in odpravljanju ovir za financiranje, pa tudi izvajanju strateških, transformativnih in produktivnih naložb, ki gospodarstvu, okolju in družbi zagotavljajo visoko raven dodane vrednosti, reformi in modernizaciji gospodarstev držav članic, ustvarjanju rasti in delovnih mest, za katera ni mogoče zagotoviti tržnega financiranja, čeprav so gospodarsko izvedljiva, ter spodbujanju zasebnih naložb v vseh regijah EU;

3.  želi spomniti na vlogo Parlamenta, kot jo določa uredba, zlasti v zvezi z nadzorom nad izvajanjem EFSI; vendar priznava, da je še prezgodaj za zaključek celovite z dokazi podprte ocene o delovanju EFSI in njegovem vplivu na gospodarstvo EU, a meni, da je predhodna ocena, ki bo temeljila na celovitih podatkih o izbranih in zavrnjenih projektih ter s tem povezanih odločitvah, ključna za opredelitev morebitnih področij, ki bi jih bilo treba izboljšati v EFSI 2.0 in pozneje; poziva Komisijo, naj predloži celovito oceno, takoj ko bodo informacije na voljo;

Dodatnost

4.  želi spomniti, da je namen EFSI zagotoviti dodatnost, in sicer z zagotavljanjem podpore pri odpravljanju nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter spodbujanjem operacij, ki jih ni mogoče izvajati ali pa jih ni mogoče izvajati v enakem obsegu v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali prek zasebnih virov brez udeležbe EFSI; vseeno ugotavlja, da je treba bolje pojasniti pojem dodatnosti;

5.  želi spomniti, da projekti, ki jih podpira EFSI in si prizadevajo ustvariti delovna mesta, trajnostno rast ter ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s splošnimi cilji, določenih v členu 9 uredbe o EFSI, veljajo za projekte, ki zagotavljajo dodatnost, če njihovo tveganje ustreza tveganju posebnih dejavnosti EIB iz člena 16 Statuta EIB in smernic EIB za kreditno tveganje; želi spomniti, da imajo projekti, ki jih podpira EFSI, običajno višji profil tveganja kot projekti, ki so podprti z običajnimi operacijami EIB; poudarja, da lahko EFSI podpira tudi projekte EIB, katerih tveganje je nižje od najnižjega tveganja v okviru posebnih dejavnosti EIB, a le, če je potrebna uporaba jamstva EU za zagotavljanje dodatnosti;

6.  ugotavlja, da so bili vsi projekti, ki so bili odobreni v okviru EFSI, uvrščeni med posebne dejavnosti, čeprav je neodvisna ocena pokazala, da bi bilo mogoče nekatere projekte financirati brez uporabe jamstva EU;

7.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB in upravljavskimi strukturami EFSI pripravi seznam vseh operacij financiranja EIB, ki izpolnjujejo merila dodatnosti in jih podpira EU, ter jasno in izčrpno obrazloži dokaze, v skladu s katerimi projektov naj ne bilo mogoče uresničiti z drugimi sredstvi;

8.  ugotavlja, da bi se med kvalitativnimi in kvantitativnimi cilji EFSI lahko pojavilo protislovje v smislu, da bi EIB za dosego cilja glede privabljanja zasebnih naložb lahko financirala manj tvegane projekte, za katere se vlagatelji že tako zanimajo; poziva EIB in upravljavske strukture EFSI, naj izvajajo dodatnost, kot je opredeljena v členu 5 uredbe o EFSI, in zagotovijo, da bodo nedelovanje trga in neoptimalne okoliščine v celoti odpravljeni;

9.  poziva EIB, naj zagotovi preglednost pri upravljanju sredstev in glede izvora vseh javnih in zasebnih prispevkov in prispevkov tretjih strani ter naj predloži konkretne podatke, tudi o specifičnih projektih in tujih vlagateljih, ter opozarja na zahteve glede poročanja Parlamentu v uredbi o EFSI; ponovno izjavlja, da morajo vsi morebitni prihodnji prispevki tretjih držav izpolnjevati vsa pravila EU glede javnih naročil in delovnega prava ter okoljske predpise, ter pričakuje, da se bodo pri odločitvah glede financiranja projektov v okviru EFSI v celoti spoštovala socialna in okoljska merila, ki se uporabljajo za projekte EIB;

Preglednica kazalnikov in izbira projektov

10.  poudarja, da je treba v skladu z določbami uredbe pred izborom projektov, predlaganih za podporo EFSI, v EIB in upravljavskih strukturah EFSI izvesti postopek skrbnega pregleda in postopek odločanja; ugotavlja, da so nosilci projektov izrazili željo po hitrem odzivu in večji preglednosti tako v zvezi z izbirnimi merili kot z zneskom in vrsto/tranšo morebitne podpore EFSI; poziva k večji jasnosti, da bi nosilce projektov dodatno spodbudili k temu, da vložijo zahtevo za podporo EFSI, tudi tako, da bi bila preglednica kazalnikov na voljo vsem, ki vlagajo vlogo za financiranje iz EFSI; poziva k večji preglednosti postopka odločanja v zvezi z izbirnimi merili in finančno podporo ter k hitrejšemu izvajanju tega postopka, hkrati pa naj se za zaščito sredstev EU tudi v prihodnosti izvaja zanesljiv skrbni pregled; poudarja, da bi bilo treba za poenostavitev postopka ocenjevanja, zlasti za naložbene platforme, spodbujati, da bi v EIB in nacionalnih spodbujevalnih bankah izvajali skupen skrbni pregled, ali pa da bi bila k nacionalnim spodbujevalnim bankam odposlana delegacija EIB;

11.  meni, da bi morala biti merila za ocenjevanje projektov in upravičenih subjektov natančneje pojasnjena; prosi, naj organi upravljanja EFSI zagotovijo dodatne informacije o ocenah vseh projektov, ki so bili odobreni v okviru EFSI, zlasti o njihovi dodatnosti, njihovem prispevku k trajnostni rasti ter njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest, kot je določeno v uredbi; v zvezi z upravičenimi subjekti poziva k strogim pravilom glede upravljanja podjetij za tovrstne subjekte, da bodo postali sprejemljivi partnerji v okviru sklada EFSI, ki bodo spoštovali načela EU in standarde Mednarodne organizacije dela (MOD);

12.  želi spomniti, da je preglednica kazalnikov orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red za uporabo jamstva EU za operacije, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost, in da ga mora ta odbor ustrezno uporabljati; namerava oceniti, ali se preglednica kazalnikov in njeni kazalniki pravilno upoštevajo, izvajajo in uporabljajo; zahteva pravilno uporabo meril za izbiro projektov in zagotovitev preglednejšega postopka; opozarja, da mora v skladu s prilogo k veljavni uredbi naložbeni odbor pri določanju prednostnega vrstnega reda projektov vsakemu stebru v preglednici kazalnikov pripisati enako pomembnost ne glede na to, ali je za posamezni steber podan numerični rezultat ali pa je sestavljen iz netočkovanih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov; obžaluje, da se tretjemu stebru, ki je pomemben za tehnične vidike projektov, v veljavni preglednici kazalnikov pripisuje ista pomembnost kot prvemu in drugemu stebru, ki se nanašata na pomembnejše želene rezultate; je nezadovoljen, ker celo EIB priznava, da strokovnjaki v naložbenem odboru četrtega stebra ne uporabljajo za odločanje, temveč zgolj v informativne namene; poziva, naj se preglednice kazalnikov – z izjemo poslovno občutljivih informacij – objavijo, potem ko je bila sprejeta končna odločitev o projektu;

13.  priznava, da lahko priprava novih inovativnih projektov traja več let in da je EIB pod pritiskom, ker mora doseči cilj v višini 315 milijard EUR, zaradi česar je morala nemudoma začeti izvajati dejavnosti sklada EFSI; vendar je zaskrbljen, ker se je EIB pri tem doslej v veliki meri opirala na svoj predhodno sestavljeni nabor projektov, ki v veliki meri zajema projekte z nižjim tveganjem, s čimer je zmanjšala svoje tradicionalno financiranje; izraža bojazen, da sklad EFSI ne zagotavlja dopolnilnega financiranja za inovativne projekte z visokim tveganjem; poudarja, da vsi projekti, ki izpolnjujejo pogoje za posebno dejavnost, niso nujno tvegani; njihova razvrstitev med posebne dejavnosti je namreč lahko posledica dejstva, da je financiranje projekta strukturirano na umetno tvegan način, kar pomeni, da so lahko tudi projekti z zelo nizkim tveganjem na koncu uvrščeni med projekte z visoko stopnjo tveganja; poudarja, da se ne bi smelo v nobenem primeru omiliti meril za projekte zgolj zato, da bi dosegli politični cilj zbranih naložb v višini 315 milijard EUR;

14.  poziva EIB, naj zagotovi oceno svoje srednjeročne potencialne letne zmožnosti za dajanje posojil, pri čemer je treba upoštevati sklad EFSI in možne regulativne spremembe, ter naj še naprej zagotavlja svoja posojila v obsegu 70–75 milijard EUR na leto z uporabo dobičkov, vračil iz programov in drugih virov, sklad EFSI pa naj uporablja kot dopolnilno orodje; ugotavlja, da bi skupni obseg poslov EIB namesto 75 milijard EUR tako dosegel vsaj 90 milijard EUR;

15.  meni, da je treba premisliti, ali predvidena stopnja finančnega vzvoda 15 omogoča skladu EFSI, da podpira visokokakovostne projekte z višjim tveganjem, in poziva Komisijo, naj pripravi oceno glede tega; želi spomniti, da ta stopnja finančnega vzvoda 15 temelji na portfelju in odraža izkušnje EIB s financiranjem z namenom odprave pomanjkljivosti trga; poziva, naj se pretehtajo javni cilji, ki jih mora sklad EFSI uresničiti poleg zahteve glede obsega; priporoča, naj se upoštevajo tudi cilji Unije, določeni na pariški konferenci o spremembi podnebja (COP21); poziva EIB, naj objavi doslej dosežen učinek vzvoda in uporabljene računske postopke;

16.  poudarja, da imajo mali projekti pogosto težave z dostopom do financiranja, ki ga potrebujejo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so mali projekti zaradi svojega obsega odvrnjeni od vlog za financiranje iz EFSI oziroma se celo označujejo za neupravičene; poudarja, da lahko imajo mali projekti vseeno velik vpliv na nacionalni ali regionalni ravni; poudarja, da je treba okrepiti tehnično podporo, ki jo zagotavlja Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), ki je pomembno za svetovanje in spremljanje nosilcev malih projektov pri oblikovanju in povezovanju projektov prek naložbenih platform ali okvirnih sporazumov; poziva usmerjevalni odbor, naj preuči to vprašanje in vloži predloge za izboljšanje tega stanja;

Sektorska razpršenost

17.  poudarja, da sklad EFSI sicer temelji na povpraševanju, a ga je treba usmerjati v skladu s političnimi cilji, ki so navedeni v uredbi in jih določa usmerjevalni odbor; poziva k večjemu sodelovanju s sektorji, ki imajo neizpolnjeno povpraševanje po naložbah, a niso mogli v celoti izkoristiti sklada EFSI, in posredovanju informacij tem sektorjem; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba na makroekonomski ravni EU sprejeti več ukrepov za spodbujanje povpraševanja po naložbah;

18.  je zadovoljen, da je bilo financiranje EFSI zajelo vse sektorje iz uredbe o EFSI; vendar poudarja, da so nekateri sektorji premalo zastopani, zlasti sektorji socialne infrastrukture, zdravstva in izobraževanja, ki so jim bili namenjeni zgolj 4 % odobrenega financiranja EFSI; ugotavlja, da bi lahko bilo več vzrokov za to, na primer da so nekateri sektorji imeli premalo izkušenj in tehničnega znanja glede tega, kako pridobiti dostop do sklada EFSI, ali pa so ob vzpostavitvi sklada že zagotavljali boljše naložbene možnosti v obliki že dovršenih in donosnih projektov; v zvezi s tem poziva EIB, naj obravnava, kako bi lahko izboljšali sektorsko razpršenost, pri tem pa upošteva cilje iz uredbe in vprašanje, ali bi bilo treba podporo sklada EFSI razširiti še na druge sektorje;

19.  želi spomniti, da podnebni sporazum COP21, ki ga je podprla EU, zahteva velik premik k trajnostnim naložbam, ki bi jih moral sklad EFSI v celoti podpirati; poudarja, da bi morale biti naložbe EFSI skladne s to zavezo; poudarja, da je treba okrepiti poročanje o podnebnih spremembah;

20.  poudarja, da je treba povečati odstotek sredstev za dolgoročne projekte, kot so telekomunikacijska omrežja, ali projekte z razmeroma visoko stopnjo tveganja, ki je značilna za nove, naprednejše nastajajoče tehnologije; ugotavlja, da bi bilo mogoče z naložbami v širokopasovne infrastrukture in 5G, kibernetsko varnost, digitalizacijo tradicionalnega gospodarstva, mikroelektroniko in visoko zmogljivo računalništvo (HPC) še bolj zmanjšati digitalno vrzel;

21.  obžaluje, da v začetni fazi pospeševanja ni bilo omejitev glede koncentracije; želi spomniti, da je v EFSI največ prispeval prometni sektor, in sicer 2,2 milijarde EUR od skupno 8 milijard EUR, kar predstavlja več kot 25 % vseh sredstev jamstvenega sklada; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prometni sektor prejel samo okoli 13 % sredstev vseh naložb, ki so bila doslej mobilizirana in dana na voljo v okviru dela EFSI za infrastrukturo in inovacije, kar je daleč od 30-odstotne omejitve, določene za vsak posamezni sektor; poziva naložbeni odbor, naj posebno pozornost nameni projektom prometnega sektorja, saj je njihov delež v naložbenem portfelju še vedno zelo skromen, promet pa ima pomembno vlogo pri gospodarski rasti in varnosti potrošnikov;

Upravljanje

22.  ugotavlja, da so bile upravljavske strukture EFSI v okviru EIB vzpostavljene v celoti; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti popolne ločitve upravljavskih struktur EFSI in EIB, da bi se izboljšali učinkovitost in odgovornost EFSI;

23.  želi spomniti, da je izvršni direktor odgovoren za tekoče upravljanje EFSI, za priprave sej naložbenega odbora in predsedovanje na njih ter za zunanje zastopanje; želi spomniti, da izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja; obžaluje, da vloga izvršnega direktorja in zlasti vloga namestnika izvršnega direktorja v praksi nista bili jasno opredeljeni; poziva EIB, naj premisli o natančnejši določitvi nalog izvršnega direktorja in njegovega namestnika, da bosta s tem zagotovili preglednost in odgovornost; meni, da je pomembno, da izvršni direktor, ki bi mu pomagal njegov namestnik, še naprej pripravlja dnevni red sej naložbenega odbora; poleg tega predlaga, da bi moral izvršni direktor pripraviti postopke za reševanje potencialnih navzkrižij interesov v naložbenem odboru, poročati usmerjevalnemu odboru ter predlagati sankcije za kršitve in sredstva za njihovo izvajanje; meni, da bi se avtoriteta izvršnega direktorja in njegovega namestnika pri izvajanju teh nalog okrepila, če bi imela večjo avtonomijo v odnosu do EIB; zato poziva EIB, naj obravnava možnosti za povečanje neodvisnosti izvršnega direktorja in njegovega namestnika;

24.  želi spomniti, da so strokovnjaki naložbenega odbora odgovorni za izbiro projektov za EFSI, dodelitev jamstva EU in odobritev operacij z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami; želi spomniti tudi, da so neodvisni; je zato zaskrbljen zaradi dokumentiranih navzkrižij interesov med člani naložbenega odbora, tem navzkrižjem pa se je treba v bodoče v vseh primerih izogniti;

25.  meni, da izbira projektov ni dovolj pregledna; poudarja, da bi morala EIB izboljšati razkritje informacij o projektih, ki jih odobri v okviru EFSI, in zagotoviti ustrezno obrazložitev dodatnosti ter preglednico kazalnikov in utemeljitev prispevka projektov k doseganju ciljev sklada EFSI, pri čemer bi bilo treba poseben poudarek nameniti pričakovanemu učinku operacij EFSI na naložbeno vrzel v Uniji;

26.  poziva EIB, naj premisli, kako bi bilo mogoče okrepiti sodelovanje med naložbenim odborom, izvršnim direktorjem in usmerjevalnim odborom; meni, da je pomembno, da izvršni direktor sodeluje na sejah usmerjevalnega odbora, na katerih ga lahko obvešča o prihodnjih dejavnostih;

27.  predlaga razpravo o sredstvih, s katerimi bi okrepili preglednost upravljavskih struktur EFSI za Parlament, in vključitev dodatnega polnopravnega člana, ki bi ga imenoval Parlament, v usmerjevalni odbor; poziva upravljavske organe EFSI, naj Parlamentu proaktivno posredujejo informacije;

Nacionalne spodbujevalne banke

28.  želi spomniti, da so nacionalne spodbujevalne banke zaradi svojega tehničnega znanja in izkušenj bistvene za uspeh EFSI, saj poznajo lokalne trge in so jim blizu; ugotavlja, da sinergije doslej niso bile dovolj izkoriščene; ugotavlja, da obstaja tveganje, da bi EIB izpodrinila lokalne institucije, in poziva EIB, naj izboljša svojo sposobnost vključevanja nacionalnih in podnacionalnih partnerjev; poziva EIB, naj podpre okrepitev obstoječih struktur javnega bančništva, da bi dejavno spodbujala izmenjavo dobrih praks in tržnega znanja med temi institucijami; zaradi tega meni, da bi moral biti cilj nacionalnih spodbujevalnih bank sklepanje sporazumov o sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom; priznava, da sta EFSI in EIB vse bolj pripravljena prevzemati več podrejenih tranš od nacionalnih spodbujevalnih bank, in ju poziva, naj nadaljujeta s to prakso; poziva Komisijo in EIB, naj premislita, ali bi bilo koristno vključiti tehnično znanje in izkušnje nacionalnih spodbujevalnih bank v usmerjevalni odbor;

Naložbene platforme

29.  opozarja, da bi bilo treba omogočiti raznolike naložbe z geografsko ali tematsko usmeritvijo, in sicer s podporo financiranju ter združevanju projektov in sredstev iz različnih virov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila prva naložbena platforma vzpostavljena šele v tretjem četrtletju leta 2016 in da ta zamuda ovira priložnost za male projekte, da bi imeli korist od EFSI, ter pripravo čezmejnih projektov; poudarja, da je treba poenostaviti pravila za vzpostavitev naložbenih platform; poziva EIB in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), naj spodbujata uporabo naložbenih platform, da bi dosegli geografsko in tematsko diverzifikacijo naložb;

30.  poziva upravljavske organe EFSI, naj namenijo več pozornosti naložbenim platformam, da bi se čim bolj povečale koristi, ki bi jih lahko prinesle pri odpravljanju naložbenih ovir, zlasti v državah članicah z manj razvitimi finančnimi trgi; poziva EIB, naj deležnikom, tudi nacionalnim, lokalnim in regionalnim organom, zagotovi več informacij o platformah ter pogojih in merilih za njihovo vzpostavitev; priznava vlogo lokalnih in regionalnih organov pri opredelitvi strateških projektov in spodbujanju sodelovanja;

31.  predlaga razpravo o dodatnih sredstvih za spodbujanje naložbenih platform, kot je prednostna odobritev projektov, vloženih prek platform, združevanje manjših projektov in skupinskih pogodb ter vzpostavljanje mehanizmov za financiranje združevanja pogodb; meni, da bi bilo treba spodbujati zlasti nadnacionalne platforme, saj imajo številni energetski in digitalni projekti nadnacionalno razsežnost;

Finančni instrumenti

32.  opozarja, da je EIB za namene EFSI razvila nove finančne instrumente, da bi zagotovila prilagojene proizvode za financiranje z visokim tveganjem; poziva EIB, naj še bolj poveča svojo dodano vrednost, tako da se osredotoči na bolj tvegane finančne produkte, kot so podrejeno financiranje in instrumenti kapitalskih trgov; izraža zaskrbljenost zaradi kritik nosilcev projektov, da ponujeni finančni instrumenti niso prilagojeni potrebam njihovih projektov (projekti z visokim tveganjem pogosto potrebujejo vnaprej zagotovljen denar za zagon naložb, ne pa manjših zneskov na letni osnovi), in poudarkov vlagateljev, da zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov za zasebni kapital trenutno ne morejo sodelovati pri financiranju iz EFSI; poziva EIB, naj skupaj z nosilci projektov in vlagatelji preuči te navedbe; poleg tega poziva EIB, naj preuči, kako bi z razvojem zelenih obveznic čim bolj izkoristili potencial EFSI za financiranje projektov s pozitivnimi okoljskimi in/ali podnebnimi učinki;

Geografska razpršenost

33.  pozdravlja, da je do konca leta 2016 vseh 28 držav prejelo financiranje iz EFSI; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so po podatkih 30. junija 2016 države EU-15 prejele 91 %, države EU-13 pa le 9 % podpore EFSI; obžaluje, da podpora EFSI večinoma koristi omejenemu številu držav, kjer so naložbene vrzeli že zdaj pod povprečjem EU; ugotavlja, da je znotraj držav upravičenk geografska razporeditev projektov, ki se financirajo iz sklada EFSI, pogosto neenakomerna; meni, da obstaja tveganje teritorialne koncentracije in poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti manj razvitim regijam v vseh 28 državah članicah; poziva EIB, naj nudi dodatno tehnično pomoč tistim državam in regijam, ki so imele manj koristi od sklada EFSI;

34.  potrjuje, da je število odobrenih projektov povezano z BDP; priznava, da lahko večje države članice izkoriščajo razvitejše kapitalske trge, zato je bolj verjetno, da bodo imele korist od tržno usmerjenega instrumenta, kot je EFSI; poudarja, da je mogoče manjšo podporo EFSI v EU-13 pripisati tudi drugim dejavnikom, kot so majhnost projektov, obroben geografski položaj neke regije ter konkurenca evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vendar z zaskrbljenostjo opaža, da imajo nekatere države nesorazmerne koristi, in poudarja potrebo po večji geografski razpršenosti, zlasti v ključnih sektorjih, kot sta modernizacija ter izboljšanje produktivnosti in trajnosti gospodarstev, z osredotočenostjo posebej na tehnološki razvoj; poziva Komisijo, naj nadalje razišče in zabeleži razloge za sedanjo geografsko razporeditev;

Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH)

35.  priznava izjemen pomen delovanja EIAH; meni, da kot enotna vstopna točka za celovito svetovalno in tehnično podporo v vseh fazah projektnega cikla opravlja nalogo, ki se v veliki meri odziva na naraščajočo potrebo javnih organov in nosilcev projektov po tehnični podpori;

36.  je zadovoljen, da je bilo vozlišče EIAH vzpostavljeno in je začelo delovati septembra 2015, po hitro opravljeni izvedbeni fazi; priznava, da EIAH zaradi kratkega obdobja delovanja in začetnega pomanjkanja osebja ni razvil vseh svojih storitev, njegova dejavnost pa je bila v veliki meri osredotočena na zagotavljanje podpore za razvoj projektov in strukturiranje, politično svetovanje ter preverjanje projektov; poudarja, da mora EIAH zaposliti strokovnjake z različnih področij, da bi bolje usmerjalo svoje svetovanje, komuniciranje in podporo k tistim sektorjem, ki sklada EFSI ne izkoriščajo v celoti;

37.  je prepričan, da bi lahko EIAH bistveno prispeval k odpravljanju številnih pomanjkljivosti pri izvajanju EFSI; trdno verjame, da mora za ta namen imeti bolj proaktiven odnos glede zagotavljanja podpore na področjih, kot je vzpostavljanje naložbenih platform, tudi zaradi njihovega pomena pri financiranju manjših projektov; poudarja tudi vlogo EIAH pri svetovanju glede kombiniranja drugih virov financiranja EU z EFSI;

38.  prav tako meni, da lahko EIAH dejavno prispeva h geografski in sektorski razpršenosti, ne le z zagotavljanjem storitev v vseh regijah in več sektorjih, temveč tudi z zagotavljanjem podpore EIB pri začetku izvajanja operacij; meni, da bi lahko vozlišče EIAH pomembno prispevalo k cilju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

39.  opozarja, da uredba o EFSI na EIAH prenaša pooblastilo za krepitev lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji; verjame, da so na tem področju potrebne bistvene izboljšave, zlasti tesnejše sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi institucijami; priznava velik pomen, ki ga ima zagotavljanje storitev na lokalni ravni, da se med drugim upoštevajo posebne razmere in lokalne potrebe, zlasti v državah, ki nimajo izkušenih nacionalnih spodbujevalnih institucij ali bank; meni, da je treba okrepiti povezave z drugimi lokalnimi ponudniki storitev, da bi se to upoštevalo;

40.  pričakuje, da bo EIAH brez odlašanja zaključil svoje postopke zaposlovanja in dosegel polno število zaposlenih; vendar izraža dvom, da bo število zaposlenih v EIAH zadostovalo za zagotavljanje potrebnih svetovalnih storitev ter opravljanje povečanega obsega dela in izvajanje širših pooblastil;

41.  poudarja, da mora EIAH razširiti profil svojih storitev, izboljšati komunikacijo ter povečati ozaveščenost o svojih dejavnostih in njihovo poznavanje med deležniki EIAH; meni, da je treba za doseganje tega cilja uporabiti vse ustrezne komunikacijske kanale, tudi na nacionalni in lokalni ravni;

Evropski portal naložbenih projektov (EIPP)

42.  obžaluje, da je Komisija Evropski portal naložbenih projektov (EIPP) vzpostavila šele 1. junija 2016, skoraj leto po sprejetju uredbe o EFSI; ugotavlja, da portal zdaj deluje in zajema 139 projektov, vseeno pa meni, da je to še zelo daleč od potenciala, pričakovanega ob sprejetju uredbe o EFSI;

43.  meni, da EIPP nosilcem projektov zagotavlja uporabnikom prijazno platformo, ki na pregleden način povečuje prepoznavnost njihovih naložbenih projektov; kljub temu meni, da je za uspeh portala ključno znatno povečanje njegove lastne prepoznavnosti, da ga bodo tako vlagatelji kot nosilci projektov na splošno sprejeli kot uporabno, zanesljivo in učinkovito orodje; poziva Komisijo, naj si z ustreznimi dejavnostmi obveščanja dejavno prizadeva doseči ta cilj;

44.  ugotavlja, da se stroški vzpostavitve in razvoja, upravljanja, podpore in vzdrževanja ter gostitve EIPP trenutno krijejo iz proračuna EU, in sicer v okviru letne dodelitve 20 milijonov EUR za EIAH; pri tem opozarja, da bo v prihodnosti glavni vir financiranja zunanji namenski prihodek EIPP, zbran s pristojbinami zasebnih nosilcev projektov, ki bodo svoje projekte registrirali na portalu;

Jamstvo

45.  opozarja, da Unija EIB zagotavlja nepreklicno in brezpogojno jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru EFSI; je prepričan, da jamstvo EU EIB omogoča prevzemanje večjih tveganj v delu za infrastrukturo in inovacije ter krepitev in vnaprejšnje zagotavljanje financiranja malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v okviru COSME in InnovFin, ki jih podpira del za mala in srednja podjetja; verjame, da prag 25 milijonov EUR, za katerega se zdi, da ga EIB uporablja za svoja običajna posojila, ne bi smel veljati za EFSI, da bi se tako povečalo financiranje manjših projektov in olajšal dostop za mala in srednja podjetja ter druge potencialne upravičence;

46.  poudarja, da je bil na podlagi obstoječega zakonodajnega okvira del za mala in srednja podjetja zaradi zelo velikega zanimanja, ki je posledica velikega povpraševanja na trgu, dodatno okrepljen s 500 milijoni EUR iz dolžniškega portfelja dela za infrastrukturo in inovacije; je zadovoljen, ker je prožnost uredbe o EFSI omogočila odobritev dodatnega financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; namerava natančno spremljati dodelitev jamstva v okviru teh dveh delov; poleg tega ugotavlja, da so odobrene operacije v okviru dela za infrastrukturo in inovacije na dan 30. junija 2016 dosegle le 9 % skupnega ciljnega obsega;

47.  želi spomniti, da se jamstveni sklad EU pretežno financira iz proračuna EU; upošteva, da je glede na vse ustrezne ocene sedanji odstotek zagotavljanja rezervacij jamstvenega sklada v deležu 50 % previden in preudaren ukrep v zvezi s pokrivanjem morebitnih izgub in da je proračun Unije zavarovan že s prilagojenim ciljnim odstotkom 35 %; namerava preučiti, ali bi predlogi za nižji ciljni odstotek vplivali na kakovost in naravo izbranih projektov; poudarja, da doslej ni bilo nobenih unovčitev jamstev zaradi neizpolnitev obveznosti v operacijah EIB ali Evropskega investicijskega sklada;

Prihodnje financiranje, zmogljivost financiranja

48.  ugotavlja, da je Komisija predlagala razširitev EFSI, tako z vidika trajanja kot z vidika finančne zmogljivosti, in da bi to vplivalo na proračun EU; opozarja, da namerava vložiti alternativne predloge za financiranje;

49.  želi spomniti, da so bile države članice pozvane, naj prispevajo k EFSI in tako povečajo njegovo zmogljivost, da bi lahko podprl več naložb z visokim tveganjem; obžaluje, da se države članice niso odzvale na to pobudo, čeprav bi se ta naložba štela za enkratni ukrep v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(8) ter člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(9); prosi za informacije od EIB in Komisije glede ukrepov, ki sta jih v vmesnem obdobju sprejeli za prepričevanje držav članic, naj prispevajo k EFSI, in glede možnosti za pridobitev drugih vlagateljev; poziva Komisijo in EIB, naj okrepita svoja prizadevanja za ta cilj;

Dopolnjevanje z drugimi viri financiranja EU

50.  ugotavlja, da sta Komisija in EIB opazili, da se EFSI in finančni instrumenti proračuna EU prekrivajo, zato so bile sprejete smernice, ki priporočajo kombiniranje EFSI s financiranjem iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da nikakršno kombiniranje EFSI ter financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bi smelo negativno vplivati na raven in usmerjenost financiranja nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vendar poudarja, da vztrajne razlike v merilih za upravičenost, predpisih, časovnem okviru za poročanje in glede uporabe pravil o državni pomoči ovirajo kombinirano uporabo; pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela to obravnavati v svojem predlogu za revizijo finančne uredbe, in upa, da bo revizija opravljena pravočasno, s čimer bi poenostavili kombiniranje skladov in se izognili konkurenci in prekrivanju; meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da sta za doseganje tega cilja ključna drugi in tretji steber naložbenega načrta;

51.  priporoča, naj Komisija v svojih rednih poročilih našteje projekte, ki so prejeli nepovratna sredstva instrumenta za povezovanje Evrope v kombinaciji s sredstvi EFSI;

52.  ugotavlja, da bi morali projekti prometne infrastrukture v javno-zasebnem partnerstvu običajno temeljiti na načelu „uporabnik plača“, da bi se za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture zmanjšala obremenitev javnih proračunov in davkoplačevalcev; ugotavlja, da je pomembno usklajevati različne vrste financiranja EU, da bi se zagotovilo uresničevanje ciljev prometne politike po vsej EU, ne pa spodbujati skladov, ki temeljijo na načelu javno-zasebnega partnerstva, na račun strukturnih skladov;

Obdavčitev

53.  je globoko zaskrbljen, ker je EIB v nekaterih primerih prek EFSI spodbujala podporo projektov, ki so bili strukturirani s podjetji v davčnih oazah; poziva EIB in Evropski investicijski sklad, naj ne uporabljata struktur za izogibanje davkom in v njih ne sodelujeta, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z načeli o dobrem davčnem upravljanju v EU, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Unije, tudi v priporočilih in sporočilih Komisije; vztraja, da projekti ali nosilci projekta ne smejo biti odvisni od osebe ali podjetja, ki deluje v državi, vključeni na predvideni skupni seznam EU glede nesodelujočih davčnih jurisdikcij;

Komunikacija in prepoznavnost

54.  ugotavlja, da številni nosilci projektov niso seznanjeni z EFSI ali premalo poznajo možnosti, ki jih ta ponuja, posebna merila za upravičenost in konkretne korake pri vlaganju vlog za financiranje; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za povečanje ozaveščenosti o funkciji EFSI ter njegovih posebnih produktih in storitvah, pa tudi o vlogi naložbenih platform in nacionalnih spodbujevalnih bank, vključno z usmerjeno tehnično podporo v državah članicah, ki so imele manj koristi od EFSI, v njihovem jeziku EU;

55.  poziva, naj se vse informativno gradivo in gradivo, ki je del postopka financiranja, prevede v vse jezike držav članic, da bi olajšali obveščanje in dostop na lokalni ravni;

56.  izraža zaskrbljenost, ker se lahko zaradi dodelitve neposredne podpore finančnim posrednikom, ki so nato odgovorni za nadaljnjo dodelitev financiranja EU, končni upravičenec ne zaveda, da prejema financiranje od EFSI, in poziva k iskanju rešitev za izboljšanje prepoznavnosti EFSI; zato poziva EIB, naj v pogodbe EFSI vključi posebno določbo, iz katere bo razvidno, da je nosilcu projekta financiranje omogočil EFSI/proračun EU;

Razširitev

57.  priznava, da sicer EFSI sam – in z omejenim obsegom – verjetno ne bo mogel odpraviti naložbene vrzeli v Evropi, kljub temu pa je osrednji steber naložbenega načrta EU in dokazuje, da EU odločno rešuje to vprašanje; poziva k oblikovanju nadaljnjih predlogov za trajno povečanje naložb v Evropi;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 169, 1.7.2015, str. 1. (2) http://www.eib.org/attachments/strategies/efsi_2015_report_ep_council_en.pdf (3) http://www.eib.org/attachments/ev/ev_evaluation_efsi_en.pdf, september 2016 (4) Poročilo z dne 14. novembra 2016, 'Report of 14 November 2016, https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/ey-report-on-efsi_en.pdf (5) UL C 465, 13.12.2016, str. 1. (6) UL C 268, 14.8.2015, str. 27. (7) UL C 195, 12.6.2015, str. 41. (8) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. (9) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (2017/2003(INI))

P8_TA(2017)0271 A8-0195/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, tudi sodelovalnih poslovnih modelih(3),

–  ob upoštevanju seje delovne skupine Sveta na visoki ravni o konkurenčnosti in rasti z dne 12. septembra 2016 in dokumenta za razpravo predsedstva(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. maja 2016 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu: priložnosti in izzivi za Evropo (COM(2016)0288),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju zasedanja Sveta za konkurenčnost z dne 29. septembra 2016 in njegovega izida,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(5) (direktiva o storitvah),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(6) (direktiva o elektronskem poslovanju),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(7) (direktiva o nepoštenih poslovnih praksah),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov(8),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. maja 2016 o smernicah za izvajanje Direktive 2005/29/ES o nepoštenih delovnih praksah (SWD(2016)0163),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(9),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016 z naslovom Sodelovalno gospodarstvo in spletne platforme: skupno stališče mest in regij(10),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. decembra 2016 o sodelovalnem gospodarstvu(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A8-0195/2017),

A.  ker se je v zadnjih letih močno povečalo število uporabnikov, poslov in prihodkov v sodelovalnem gospodarstvu, hkrati pa se je spremenil način zagotavljanja izdelkov in storitev, kar je na številnih področjih pomenilo izziv za uveljavljene modele poslovanja;

B.  ker ima sodelovalno gospodarstvo socialne koristi za državljane EU;

C.  ker so mala in srednja podjetja glavno gonilo evropskega gospodarstva in so po podatkih iz leta 2014 predstavljala 99,8 % vseh podjetij v nefinančnem sektorju in dve tretjini vseh delovnih mest;

D.  ker samo 1,7 % podjetij v EU v celoti uporablja sodobne digitalne tehnologije, kar 41 % podjetij pa jih sploh ne uporablja; ker je digitalizacija vseh sektorjev pomembna, da bi EU lahko ostala konkurenčna in svojo konkurenčnost še izboljšala;

E.  ker je nedavna študija Evropske komisije pokazala, da je 17 % evropskih potrošnikov že uporabilo storitve, ki jih ponuja sodelovalno gospodarstvo, 52 % pa jih je s ponujenimi storitvami seznanjenih(12);

F.  ker ni uradnih statističnih podatkov o tem, koliko delovnih mest je v sodelovalnem gospodarstvu;

G.  ker sodelovalno gospodarstvo ponuja možnosti za vstop na trg dela mladim, migrantom, zaposlenim s skrajšanim delovnim časom in starejšim državljanom;

H.  ker lahko modeli sodelovalnega gospodarstva pomagajo okrepiti udeležbo žensk na trgu dela in v gospodarstvu, in sicer z zagotavljanjem priložnosti za prožne oblike podjetništva in zaposlitve;

I.  ker je nedavno sporočilo Komisije o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo sicer dobro izhodišče za spodbujanje in učinkovito regulacijo tega sektorja, a je treba v prihodnje analize in priporočila na tem področju vključiti vidik enakosti spolov in upoštevati določbe ustrezne protidiskriminacijske zakonodaje;

J.  ker je spodbujanje socialne pravičnosti in socialnega varstva, kot je določeno v členu 3 PEU in členu 9 PDEU, tudi cilj notranjega trga EU;

Splošni vidiki

1.  pozdravlja sporočilo o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo ter poudarja, da bi moral to biti prvi korak k dobro uravnoteženi, obsežnejši in bolj ambiciozni strategiji EU za sodelovalno gospodarstvo;

2.  meni, da lahko sodelovalno gospodarstvo, če se bo razvijalo na odgovoren način, še naprej ustvarja znatne priložnosti za državljane in potrošnike, ki bodo tako uživali koristi večje konkurence, prilagojenih storitev, večje izbire ter nižjih cen; poudarja, da je rast v tem sektorju odvisna od potrošnikov in jim omogoča prevzeti bolj aktivno vlogo;

3.  poudarja, da je treba podjetjem omogočiti rast, tako da se odstranijo ovire, podvajanje in razdrobljenost, ki onemogočajo čezmejni razvoj;

4.  spodbuja države članice, naj zagotovijo pravno varnost in ne obravnavajo sodelovalnega gospodarstva kot grožnje tradicionalnemu; poudarja, da je treba sodelovalno gospodarstvo regulirati tako, da se ga bo lajšalo in omogočalo, ne pa omejevalo;

5.  se strinja, da sodelovalno gospodarstvo ustvarja nove in zanimive podjetniške priložnosti, delovna mesta in rast ter da pogosto pomembno pripeva k temu, da gospodarski sistem postaja učinkovitejši, pa tudi socialno in okoljsko trajnosten, s tem omogoča boljšo razdelitev virov in sredstev, ki drugače ne bi bili izkoriščeni, ter prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo;

6.  hkrati priznava, da lahko ima sodelovalno gospodarstvo korenit učinek na že dolgo uveljavljene regulirane poslovne modele v številnih strateških sektorjih, kot so prevoz, nastanitve, gostinstvo, storitve, maloprodaja in finance; razume izzive, povezane z uporabo različnih pravnih standardov za podobne gospodarske akterje; meni, da sodelovalno gospodarstvo krepi vlogo potrošnikov, nudi nove zaposlitvene možnosti in bi lahko olajšala spoštovanje davčnih predpisov, vendar poudarja, da je pomembno zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov, popolno spoštovanje pravic delavcev ter spoštovanje davčnih predpisov; priznava, da sodelovalno gospodarstvo vpliva tako na mestno kot tudi na podeželsko okolje;

7.  opozarja, da je med podjetniki, potrošniki in organi premalo jasnosti o tem, kako uporabljati veljavne predpise na nekaterih področjih, zato je treba obravnavati regulativna siva področja, ter je zaskrbljen zaradi tveganja drobitve enotnega trga; se zaveda, da bi lahko te spremembe brez ustreznega upravljanja povzročile pravno negotovost glede veljavnih pravil in omejitev pri uveljavljanju posameznih pravic in varstvu potrošnikov; meni, da mora zakonodaja ustrezati namenu digitalne dobe in je globoko zaskrbljen zaradi negativnega učinka pravne negotovosti in zapletenosti pravil o evropskih zagonskih podjetjih in neprofitnih organizacijah, vključenih v sodelovalno gospodarstvo;

8.  meni, da sta oblikovanje dinamičnega, jasnega in po potrebi harmoniziranega pravnega okolja ter vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev temeljni pogoj za cvetoče sodelovalno gospodarstvo v EU;

Sodelovalno gospodarstvo v EU

9.  poudarja, da je treba obravnavati sodelovalno gospodarstvo ne le kot zbirko novih poslovnih modelov, ki ponujajo blago in storitve, temveč tudi kot novo obliko povezovanja med gospodarstvom in družbo, pri katerem ponujene storitve temeljijo na široki paleti odnosov, kjer se gospodarski odnosi vključujejo v socialne in se ustvarjajo nove oblike skupnosti in novi poslovni modeli;

10.  ugotavlja, da ima sodelovalno gospodarstvo v Evropi vrsto specifičnih lastnosti, kar odraža evropsko podjetniško strukturo, ki jo pretežno sestavljajo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja; poudarja, da je treba zagotoviti poslovno okolje, v katerem lahko sodelovalne platforme širijo svoje delovanje in so zelo konkurenčne na svetovnem trgu;

11.  ugotavlja, da so evropski podjetniki močno nagnjeni k ustvarjanju sodelovalnih platform v socialne namene, in priznava, da obstaja vse večje zanimanje za sodelovalno gospodarstvo na podlagi zadružnih modelov upravljanja;

12.  poudarja, da je pomembno preprečevati vse oblike diskriminacije, da bi zagotovili učinkovit in enak dostop do sodelovalnih storitev;

13.  meni, da storitve, ki se ponujajo v sodelovalnem gospodarstvu ter se javno oglašujejo in ponujajo za dobiček, spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev(13) ter oskrbi z njimi, zaradi česar bi morale biti skladne z načelom enake obravnave žensk in moških;

Pravni okvir EU: enakovredni partnerji, potrošniki, sodelovalne platforme

14.  priznava, da so nekateri deli sodelovalnega gospodarstva sicer urejeni z zakonodajo, tudi na lokalni in nacionalni ravni, vendar pa so drugi deli na regulativnih sivih območjih, saj ni vedno jasno, kateri predpisi EU veljajo, kar vodi do velikih razlik med državami članicami zaradi nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov ter sodne prakse, kar le še povečuje razdrobljenost enotnega trga;

15.  pozdravlja namero Komisije, da bo obravnavala sedanjo razdrobljenost, vendar obžaluje, da njeno sporočilo ni bilo dovolj jasno glede možnosti uporabe veljavne zakonodaje EU za različne modele sodelovalnega gospodarstva; poudarja, da morajo države članice okrepiti izvajanje obstoječe zakonodaje, in poziva Komisijo, naj si oblikuje okvir izvrševanja, ki bo države članice podpiral pri njihovih prizadevanjih, zlasti glede direktive o storitvah in pravnega reda o varstvu potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti uporabijo orodja, ki so v ta namen na voljo, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, kadar se ugotovi nepravilno ali nezadostno izvajanje zakonodaje;

16.  poudarja, da morajo biti zahteve glede dostopa do trga za sodelovalne platforme in ponudnike storitev obvezne, utemeljene in sorazmerne, kot je določeno v pogodbah in sekundarni zakonodaji, obenem pa morajo biti preproste in jasne; poudarja, da bi morala ta ocena temeljiti na tem, ali storitve ponujajo poklicni ali zasebni posamezniki, in bi za enakovredne ponudnike morale veljati lažje pravne zahteve, hkrati pa bi morala zagotoviti standarde kakovosti in visoko raven varstva potrošnikov ter upoštevati sektorske razlike;

17.  priznava, da se morajo biti uveljavljeni in novi upravitelji in storitve, povezani z digitalnimi platformami, in sodelovalno gospodarstvo razvijati v podjetjem prijaznem okolju z zdravo konkurenco in preglednostjo glede zakonodajnih sprememb; se strinja, da bi morale države članice pri oceni zahtev glede dostopa do trga v okviru direktive o storitvah upoštevati posebnosti poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva;

18.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicam, da bi zagotovili dodatne smernice o določanju učinkovitih meril za razlikovanje med enakovrednimi partnerji in poklicnimi izvajalci, kar je ključnega pomena za pošteni razvoj sodelovalnega gospodarstva; poudarja, da bi morale te smernice zagotoviti jasnost in pravno varnost ter med drugim upoštevati različno zakonodajo v državah članicah in njihove gospodarske razmere, kot so stopnja prihodka, značilnosti sektorjev, razmere mikro in malih podjetij ter dobičkonosen namen dejavnosti; meni, da bi pot naprej lahko bila niz splošnih načel in meril ter niz pragov na nacionalni ravni, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi študijo;

19.  opozarja, da lahko določanje pragov sicer zagotovi ustrezne ločnice med enakovrednimi partnerji in podjetji, vendar lahko obenem ustvari razlike med mikro in malimi podjetji na eni ter enakovrednimi partnerji na drugi strani; meni, da so enako konkurenčni pogoji med primerljivimi kategorijami ponudnikov storitev zelo priporočljivi; poziva k odpravi nepotrebnih upravnih ovir in neupravičenih zahtev glede dostopa do trga za vse nosilce dejavnosti, zlasti za mikro in mala podjetja, saj to tudi zavira inovacije;

20.  pozdravlja pobudo Komisije, da bo zagotovila ustreznost potrošniškega prava in preprečila zlorabo sodelovalnega gospodarstva prek izogibanja zakonodaji; meni, da bi potrošniki morali uživati visoko in učinkovito raven varstva, ne glede na to, katere storitve zagotavljajo poklicni izvajalci ali enakovredni partnerji, ter zlasti poudarja, da je pomembno varovati potrošnike v medsebojnih poslih, hkrati pa priznavati, da je določeno obliko varstva mogoče zagotoviti s samoregulacijo;

21.  poziva k zagotovitvi, da bodo občasni ponudniki storitev tako ali primerljivo kot poklicni ponudniki storitev v celoti uporabljali in stalno spoštovali pravila o varstvu potrošnikov;

22.  ugotavlja, da bi morali imeti potrošniki dostop do informacij o tem, ali ocene drugih uporabnikov neke storitve niso morda pod vplivom ponudnika, na primer zaradi plačanega oglaševanja;

23.  poudarja, da je potrebna večja jasnost o zaščitnih ukrepih za potrošnike v primeru sporov in poziva sodelovalne platforme, naj zagotovijo učinkovite sisteme za postopke pritožb in reševanje sporov, ki bodo potrošnikom olajšali uveljavljanje svojih pravic;

24.  poudarja, da modeli sodelovalnega gospodarstva pretežno temeljijo na slovesu, ter opozarja, da je pri tem preglednost bistvenega pomena; meni, da poslovni modeli sodelovalnega gospodarstva pogosto krepijo moč potrošnikov in jim omogočajo aktivno vlogo ob podpori tehnologije; poudarja, da so v sodelovalnem gospodarstvu pravila o varstvu potrošnikov še vedno potrebna, zlasti če trgu vladajo dominantni akterji, če obstajajo asimetrične informacije ali zaradi pomanjkanja izbire ali konkurence; poudarja, da je treba potrošnikom zagotavljati ustrezne informacije o veljavni pravni ureditvi za posamezno transakcijo ter pravicah in pravnih obveznostih, ki iz nje sledijo;

25.  poziva Komisijo, naj karseda hitro dodatno pojasni ureditve odgovornosti za sodelovalne platforme, da bi spodbudila odgovorno ravnanje, okrepila preglednost in pravno varnost, s tem pa povečala zaupanje potrošnikov; priznava predvsem pomanjkanje gotovosti, zlasti glede tega, ali platforma zagotavlja temeljno storitev ali zgolj samo storitev informacijske družbe, v skladu z direktivo o elektronskem poslovanju; zato poziva Komisijo, naj zagotovi dodatna navodila o teh vidikih ter preuči, ali so potrebni nadaljnji ukrepi, da bi regulativni okvir naredili učinkovitejši; spodbuja sodelovalne platforme, hkrati pa naj v zvezi s tem sprejme prostovoljne ukrepe;

26.  poziva Komisijo, naj dodatno nadzoruje zakonodajo EU, da bi zmanjšali negotovosti in zagotovili večjo pravno varnost glede pravil, ki se uporabljajo za sodelovalne poslovne modele, in ocenili, ali so nova ali spremenjena pravila ustrezna, predvsem glede aktivnih posrednikov in njihovih zahtev po informacijah in preglednosti ter glede neizpolnjevanja obveznosti in odgovornosti;

27.  meni, da bi novi regulativni okvir moral izkoristiti zmogljivosti platform za samoupravljanje in medsebojne strokovne preglede, saj obojni dokazano delujejo in upoštevajo zadovoljstvo potrošnikov s sodelovalnimi storitvami; je prepričan, da lahko imajo sodelovalne platforme dejavno vlogo pri ustvarjanju takšnega novega regulativnega okolja, in sicer tako, da popravljajo asimetrične informacije, zlasti z digitalnimi mehanizmi za nadzor slovesa, da bi okrepili zaupanje uporabnikov; ugotavlja, da ta zmožnost samoregulacije ne nadomešča potrebe po veljavnih pravilih, ko so direktivi o storitvah in elektronskem poslovanju, potrošniško pravo EU in druga morebitna pravila;

28.  zato poudarja, da so digitalni mehanizmi za krepitev zaupanja bistveni gradnik sodelovalnega gospodarstva; pozdravlja vsa prizadevanja in pobude sodelovalnih platform, da bi preprečili izkrivljanje, okrepili zaupanje v mehanizme ocenjevanja in pregledov ter jih naredili preglednejše, vzpostavili zanesljiva merila za ugled, uvedli jamstva ali zavarovanje, uvedli preverjanje identitete enakovrednih partnerjev in proizvajalcev-potrošnikov ter razvili varne in pregledne plačilne sisteme; meni, da novi tehnološki razvoj, kot so dvosmerni ocenjevalni mehanizmi, neodvisne kontrole pregledov in prostovoljno sprejetje sistemov certificiranja dobri primeri izogibanja zlorabam, manipulacijam, goljufijam in ponarejenim povratnim informacijam; spodbuja sodelovalne platforme, naj se učijo na primerih dobre prakse ter ozaveščajo o pravnih obveznostih svojih uporabnikov;

29.  poudarja ključni pomen metod pojasnjevanja, s katerimi delujejo samodejni sistemi sprejemanja odločitev, ki temeljijo na algoritmih, da bi zagotovili pravičnost in preglednosti algoritmov; poziva Komisijo, naj to vprašanje preuči z vidika prava konkurence EU; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, zasebnim sektorjem in ustreznimi regulatorji, da bi oblikovali učinkovita merila za razvoj načel odgovornosti algoritmov za sodelovalne platforme, ki temeljijo na informacijah;

30.  poudarja, da je treba oceniti uporabo podatkov, kadar imajo lahko različne učinke na različne sloje družbe, da bi preprečili diskriminacijo in preverili morebitno škodo za zasebnost, ki jo povzročajo velepodatki; želi spomniti, da je EU že razvila obsežen okvir za varstvo podatkov, in sicer Splošno uredbo o varstvu podatkov, zato poziva platforme sodelovalnega gospodarstva, naj ne zanemarjajo vprašanje varstva podatkov ter ponudnikom in uporabnikom zagotavljajo pregledne informacije o zbranih osebnih podatkih in načinu, kako se ti podatki obdelujejo;

31.  priznava, da se številna pravila iz pravnega reda EU že uporabljajo za sodelovalno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj oceni potrebo po dodatnem razvoju pravnega okvira EU, da bi preprečili nadaljnjo drobitev enotnega trga v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in izkušnjami držav članic; meni, da bi bilo treba ta okvir po potrebi uskladiti in ga narediti prilagodljivejšega, tehnološko nevtralnega in ustreznega zahtevam prihodnosti, sestavljen pa bi morala biti iz kombinacije splošnih načel in specifičnih pravil, ki bi jih po potrebi dopolnjevale posebne sektorske ureditve;

32.  poudarja pomen skladne zakonodaje za zanesljivo ustrezno delovanje notranjega trga za vse in poziva Komisijo, naj ohrani sedanja pravila in zakonodajo o pravicah delavcev in potrošnikov, preden uvede novo, s katero bi lahko razdrobila notranji trg;

Konkurenca in spoštovanje davčnih predpisov

33.  pozdravlja, da se je z vzponom sodelovalnega gospodarstva povečala konkurenca ter za obstoječe gospodarske subjekte pojavil izziv, da se usmerijo v dejanske potrebe potrošnikov; spodbuja Komisijo, naj zagotavlja enake konkurenčne pogoje za konkurenco pri primerljivih storitvah med sodelovalnimi platformami ter med njimi in tradicionalnimi podjetji; poudarja, da je pomembno prepoznati in obravnavati ovire za nastanek in večanje sodelovalnih podjetij, zlasti zagonskih podjetij; v zvezi s tem poudarja potrebo po prostem pretoku podatkov, prenosljivosti podatkov in interoperabilnosti, ki lajšajo prehajanje med platformami in preprečujejo vezavo na enega ponudnika ter so ključni dejavniki za odprto in pošteno konkurenco in okrepljeno vlogo uporabnikov sodelovalnih platform, pri čemer pa je treba upoštevati zakonite interese vseh udeležencev na trgu in varovati informacije uporabnikov in osebne podatke;

34.  pozdravlja povečano sledljivost ekonomskih transakcij, ki jo omogočajo spletne platforme, da bi zagotovili spoštovanje in izvrševanje davčnih predpisov, vendar je zaskrbljen zaradi težav, ki so se doslej pojavile v nekaterih sektorjih; poudarja, da se sodelovalno gospodarstvo nikoli ne bi smelo uporabljati za izogibanje davčnim obveznostim; poudarja tudi, da morajo pristojni organi in sodelovalne platforme nujno sodelovati na področju spoštovanja davčnih predpisov in pobiranja davkov; priznava, da so nekatere države obravnavale ta vprašanja in je seznanjen z uspešnim javno-zasebnim sodelovanjem na tem področju; poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami, kjer sodelujejo pristojni organi in deležniki, da bi razvili učinkovite in inovativne rešitve za večje spoštovanje in izvrševanje davčnih predpisov, s čimer bi tudi odpravili tveganje čezmejnih davčnih goljufij; poziva sodelovalne platforme, naj v zvezi s tem prevzamejo aktivno vlogo; spodbuja države članice, naj se dogovorijo o informacijah, ki jih morajo različni gospodarski akterji v sodelovalnem gospodarstvu razkriti davčnim organom v okviru njihovih dolžnosti razkritja davčnih informacij, ter te informacije poenostavijo;

35.  se strinja, da je treba funkcionalno podobne davčne obveznosti uporabljati za podjetja, ki zagotavljajo primerljive storitve, tako v tradicionalnem kot v sodelovalnem gospodarstvu, in meni, da bi bilo treba plačevati davke tam, kjer je ustvarjen dobiček in ne gre le za prispevke k stroškom, ob spoštovanju načela solidarnosti ter v skladu z nacionalno in lokalno davčno zakonodajo;

Učinek na trg dela in pravice delavcev

36.  poudarja, da ima digitalna revolucija znaten učinek na trg dela in da so pojavljajoči se trendi v sodelovalnem gospodarstvu del širših tendenc pri digitalizaciji družbe;

37.  hkrati ugotavlja, da sodelovalno gospodarstvo odpira pot novim možnostim ter novim, prožnim načinom dela za vse uporabnike, zlasti za samozaposlene, brezposelne, tiste, ki so trenutno oddaljeni od trga dela ali tiste, ki na njem drugače ne bi mogli sodelovati, ter bi zato lahko služilo kot vstopna točka na trg dela, zlasti za mlade in za marginalizirane skupine; poudarja pa, da lahko tak razvoj dogodkov pod določenimi pogoji privede tudi do negotovih razmer; poudarja, da je na eni strani potrebna prožnost na trgu dela, po drugi strani pa je potrebna ekonomska in socialna varnost za delavce, v skladu z navadami in tradicijami držav članic;

38.  poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri so obstoječi predpisi Unije uporabni za digitalni trg dela, in naj poskrbi, da se bodo ustrezno izvajali in izvrševali; poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki proaktivno in po logiki predvidevanja ocenijo, ali je treba obstoječo zakonodajo, vključno s sistemi socialne varnosti, posodobiti ter na ta način upoštevati tehnološki razvoj in zagotoviti varstvo delavcev; poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo sisteme socialne varnosti, da se omogoči plačevanje dajatev socialne varnosti v tujino, pa tudi seštevanje delovne dobe v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo; spodbuja socialne partnerje, naj po potrebi posodobijo kolektivne pogodbe, da bo mogoče obstoječe standarde varstva ohraniti tudi v digitalnem delovnem okolju;

39.  poudarja, da je bistvenega pomena zavarovati pravice delavcev v sodelovalnih storitvah – v prvi vrsti njihovo pravico do organizacije ter pravico do kolektivnega pogajanja in kolektivnih ukrepov, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; želi spomniti, da so vsi delavci v sodelovalnem gospodarstvu zaposleni ali samozaposleni na podlagi primarnosti dejstev in bi jih bilo treba temu ustrezno razvrstiti; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti zagotovijo poštene delovne pogoje in primerno zakonsko in socialno varstvo za vse delavce v sodelovalnem gospodarstvu, ne glede na njihov status;

40.  poziva Komisijo, naj objavi smernice o tem, kako se zakonodaja Unije uporablja za različne vrste poslovnih modelov platform, da bi po potrebi zapolnili regulativne vrzeli na področju pravic delavcev in socialnega varstva; meni, da ima gospodarstvo platform potencial za visoko stopnjo preglednosti in s tem za dobro sledljivost, kar sovpada s ciljem izvrševanja veljavne zakonodaje; poziva države članice, naj za spletne platforme izvajajo ustrezne delovne inšpekcije in naložijo sankcije za ugotovljene kršitve pravil, zlasti glede delovnih in zaposlitvenih pogojev ter posebnih zahtev glede kvalifikacij; poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo neprijavljenemu delu in navideznemu samozaposlovanju v tem sektorju, ter naj gospodarstvo platform uvrstijo na dnevni red evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu; poziva države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za inšpekcijske preglede;

41.  poudarja, da je pomembno zagotoviti temeljne pravice in ustrezno socialno varstvo za vse večje število samozaposlenih delavcev, ki so ključni nosilci sodelovalnega gospodarstva, vključno s pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, tudi glede njihovega plačila;

42.  spodbuja države članice, naj priznajo, da bo sodelovalno gospodarstvo prineslo tudi motnje, in zato pripravijo absorpcijske ukrepe za nekatere sektorje v podporo pri usposabljanju in odpuščanju;

43.  poudarja, da je delavcem sodelovalnih platform pomembno zagotoviti možnost, da bodo imeli koristi od prenosljivost ocen in pregledov, ki predstavljajo njihovo vrednost na digitalnem trgu, ter da je pomembno olajšati prenosljivost in zbiranje ocen in pregledov na različnih platformah, hkrati pa spoštovati pravila o varstvu podatkov in zasebnost vseh udeleženih strani; ugotavlja, da pri spletnem ocenjevanju obstajajo možnosti za nepoštene in samovoljne prakse, ki lahko vplivajo na delovne pogoje in pravice delavcev sodelovalnih platform in na njihovo zmožnost za pridobitev delovnega mesta; meni, da je treba mehanizme ocen in pregledov razvijati na pregleden način in da je delavce treba obveščati o splošnih merilih za oblikovanje teh mehanizmov in se z njimi posvetovati na ustreznih ravneh ter v skladu z zakonodajo in prakso držav članic;

44.  poudarja pomen posodobljenega znanja v spreminjajočem se svetu zaposlovanja ter pomen zagotavljanja, da imajo vsi delavci primerno znanje in veščine, kot jih zahtevata digitalna družba in gospodarstvo; spodbuja Komisijo, države članice in podjetja v sodelovalnem gospodarstvu, naj omogočijo dostop do vseživljenjskega učenja in razvijanja digitalnih znanj in veščin; meni, da so potrebne javne in zasebne naložbe in priložnosti za financiranje vseživljenjskega učenja in usposabljanja, zlasti za mikro in mala podjetja;

45.  opozarja, da so v sodelovalnem gospodarstvu pomembni delo na daljavo in pametne oblike dela, ter trdi, da je treba te oblike dela izenačiti s tradicionalnimi;

46.  poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri je direktiva o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (2008/104/ES(14)) uporabna za posamezne spletne platforme; meni, da so številne posredniške spletne platforme strukturno podobne agencijam za posredovanje začasnega dela (tristransko pogodbeno razmerje med delavcem prek agencije/delavcem platforme – agencijo za posredovanje začasnega dela/spletno platformo – podjetjem uporabnikom/stranko);

47.  poziva nacionalne javne službe za zaposlovanje in mrežo EURES, naj si bolj izmenjujejo informacije o priložnostih sodelovalnega gospodarstva;

48.  poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj delavcem platform zagotovijo ustrezne informacije o delovnih in zaposlitvenih pogojih, o njihovih pravicah in njihovem delovnem razmerju s platformami in uporabniki; meni, da bi morale platforme imeti proaktivno vlogo pri obveščanju uporabnikov in delavcev v zvezi z regulativnim okvirom, zato da bi izpolnjevali zakonske zahteve;

49.  opozarja na pomanjkanje podatkov v zvezi s spremembami v svetu zaposlovanja, ki jih je prineslo sodelovalno gospodarstvo; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji zberejo več zanesljivih in izčrpnih podatkov na to temo in spodbuja države članice, naj imenujejo že obstoječ pristojni nacionalni subjekt, ki bo spremljal in ocenjeval nove trende na trgu dela sodelovalnega gospodarstva; poudarja pomen izmenjave informacij in primerov dobre prakse o tem med državami članicami; poudarja pomen stalnega spremljanja trga dela in delovnih razmer v sodelovalnem gospodarstvu za boj proti nezakonitim praksam;

Lokalna razsežnost sodelovalnega gospodarstva

50.  opaža, da je vse več lokalnih organov in vlad že dejavnih pri urejanju in razvoju sodelovalnega gospodarstva in se osredotočajo na sodelovalne prakse tako kot predmet njihovih politik in kot načelo organizacije novih oblik sodelovalnega upravljanja in participativne demokracije;

51.  meni, da imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi ogromno manevrskega prostora za sprejetje ukrepov, prilagojenih specifičnim pogojem, da bi v celoti in v skladu z zakonodajo EU obravnavali jasno opredeljene cilje javnega interesa; zato poziva Komisijo, naj podpira države članice pri oblikovanju politik in sprejemanju predpisov v skladu z zakonodajo EU;

52.  ugotavlja, da so se prva odzvala mesta, kjer so urbane razmere, kot sta gostota prebivalstva in fizična bližina, v prid sodelovalnim praksam, s čimer se usmerjenost širi s pametnih mest na delitvena mesta lajša prehod k bolj državljanom prijaznim infrastrukturam; je tudi prepričan, da lahko sodelovalno gospodarstvo ponudi znatne priložnosti notranjim periferijam ter podeželskim in prikrajšanim območjem, posreduje nove in vključujoče oblike razvoja, ima pozitiven socialno-ekonomski učinek ter pomaga marginaliziranim skupnostim s posrednimi koristmi za turistični sektor;

Spodbujanje sodelovalnega gospodarstva

53.  poudarja pomembnost ustreznih kompetenc in spretnosti ter usposabljanja, da bi karseda veliko posameznikom omogočili aktivno vlogo v sodelovalnem gospodarstvu in izkoristili njegov potencial;

54.  poudarja, da informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo hiter in učinkovit razvoj inovativnih idej znotraj sodelovalnega gospodarstva, saj povezujejo in polnomočijo udeležence ne glede na to, ali so uporabniki ali ponudniki storitev, jim omogočajo lažji dostop do trga in njihovo udeležbo na njem, oddaljenim in podeželskim območjem omogočajo, da so dostopnejša;

55.  poziva Komisijo, naj proaktivno spodbuja javno-zasebno sodelovanje zlasti glede uporabe elektronskih osebnih izkaznic, da se poveča zaupanje potrošnikov in ponudnikov storitev v spletne transakcije, izdela okvir EU za vzajemno priznavanje elektronskih izkaznic in odpravijo obstoječe ovire za rast sodelovalnega gospodarstva, kot so ovire za zagotavljanje čezmejnih zavarovalnih shem;

56.  opozarja, da se bo morala zaradi uvedbe 5G logika našega gospodarstva korenito spremeniti, saj bodo storitve še bolj raznolike in dostopnejše; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je ustvariti konkurenčen trg za inovativna podjetja, saj je od njihove uspešnosti nenazadnje odvisna moč našega gospodarstva;

57.  opozarja, da je sodelovalno gospodarstvo vse pomembnejše v energetskem sektorju, saj potrošnikom, proizvajalcem, posameznikom in skupnostim omogoča, da učinkovito sodelujejo v več decentraliziranih fazah ciklusa obnovljivih virov energije, vključno z lastno proizvodnjo in lastno porabo, skladiščenjem in distribucijo, kar je v skladu s podnebnimi in energijskimi cilji Unije.

58.  poudarja, da sodelovalno gospodarstvo zlasti uspeva v skupnostih, v katerih imajo močno vlogo modeli delitve znanja in izobraževanja, kar katalizira in utrjuje kulturo odprtih inovacij; poudarja pomen skladnih politik in izgradnje širokopasovnih in ultra širokopasovnih omrežij, da bi v celoti izkoristili potencial sodelovalnega gospodarstva in prednosti, ki jih ponuja sodelovalni model; zato opozarja, da je treba zagotoviti primeren dostop vseh državljanov v EU do omrežja, zlasti na manj poseljenih, oddaljenih ali podeželskih območjih, kjer še ni na voljo zadostna povezljivost;

59.  poudarja, da sodelovalno gospodarstvo za svoj razvoj in širjenje potrebuje podporo in mora privabljati naložbe, zaradi tega pa ostati odprto za raziskave, inovacije in nove tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo zakonodaja in politike EU ustrezale zahtevam prihodnosti, zlasti glede odpiranja neizključnih, v eksperimentiranje usmerjenih prostorov, ki spodbujajo digitalno povezljivost in pismenost, podpirajo evropske podjetnike in zakonska podjetja, spodbujajo Industrijo 4.0, vozlišča, inovacijska središča, grozde in inkubatorje, hkrati pa razvijajo sinergije sobivanja s tradicionalnimi poslovnimi modeli;

60.  poudarja celovitost prometnega sektorja znotraj in zunaj sodelovalnega gospodarstva; ugotavlja, da je ta sektor zelo reguliran; ugotavlja, da imajo modeli sodelovalnega gospodarstva potencial, da bi znatno povečali učinkovitost in trajnostni razvoj prometnega sistema (tudi z neoviranim izdajanjem multimodalnih vozovnic in združevanjem različnih prevoznih sredstev v okviru enega potovanja), njegovo varnost in zaščito, da povečali dostopnost oddaljenih območij in zmanjšali neželene zunanje učinke prometnih zamaškov;

61.  poziva ustrezne organe, naj spodbujajo koristno sobivanje sodelovalnih prevoznih storitev in konvencionalnega prometnega sistema; poziva Komisijo, naj sodelovalno gospodarstvo vključi v svoje delo na področju novih tehnologij v prevozu (povezana vozila, avtonomna vozila, izdajanje integriranih digitalnih vozovnic, inteligentni prometni sistemi) zaradi njihovega močnega vzajemnega delovanja in naravnih sinergij;

62.  poudarja potrebo po pravni varnosti za platforme in njihove uporabnike, da bi zagotovili razvoj sodelovalnega gospodarstva v prevoznem sektorju v EU; ugotavlja, da je v sektorju mobilnosti pomembno jasno razlikovati med (i) skupno uporabo avtomobila in delitvijo stroškov pri obstoječem potovanju, ki ga je voznik načrtoval za svoj namen, ter (ii) reguliranimi storitvami potniškega prevoza;

63.  želi opomniti, da je nudenje nastanitev med posamezniki po ocenah Komisije največji sektor sodelovalnega gospodarstva glede na ustvarjeno trgovino, medtem ko je nudenje prevoza med posamezniki največji po prihodkih na platformi;

64.  poudarja, da izmenjava domov v sektorju turizma pomeni koristno uporabo virov in premalo izkoriščenega prostora, zlasti na območjih, ki običajno nimajo koristi od turizma;

65.  v zvezi s tem obsoja predpise, ki jih uveljavljajo nekateri javni organi in katerih namen je omejiti ponudbo turističnih nastanitev prek sodelovalnega gospodarstva;

66.  opozarja na težave, s katerimi se soočajo evropske sodelovalne platforme pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala in pri strategijah povečevanja, k čemer dodatno prispevata majhnost in razdrobljenost domačih trgov ter kritično pomanjkanje čezmejnih naložb; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo obstoječe instrumente financiranja za naložbe v sodelovalna podjetja in za promocijo pobud za lažji dostop do financiranja, zlasti za zagonska, mala in srednja podjetja in družbe;

67.  poudarja, da so sodelovalni sistemi financiranja, kot je množično financiranje, pomembna dopolnitev tradicionalnih kanalov financiranja kot del učinkovitega ekosistema financiranja;

68.  ugotavlja, da storitve, ki jih izvajajo mala in srednja podjetja v sektorju sodelovalnega gospodarstva, niso vedno dovolj prilagojene potrebam invalidov in starejših; poziva k orodjem in programom, s katerimi bi podprli te izvajalce, da bodo upoštevali potrebe invalidov;

69.  poziva Komisijo, naj omogoči in spodbuja dostop do ustreznih proračunskih vrstic evropskim podjetnikom, ki delujejo v sektorju sodelovalnega gospodarstva, tudi v okviru programa EU za raziskave in inovacije – Obzorje 2020;

70.  opaža hiter razvoj in vse večje razširjanje inovativnih tehnologij in digitalnih orodij, kot so blokovne verige in tehnologija distribuirane knjige transakcij, tudi v finančnem sektorju; poudarja, da bi lahko uporaba teh decentraliziranih tehnologij omogočila učinkovite transakcije med enakovrednimi partnerji in povezave v sodelovalnem gospodarstvu, kar bi privedlo do nastanka neodvisnih trgov ali omrežij ter v prihodnosti nadomestila vlogo posrednikov, ki jo imajo danes sodelovalne platforme;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0237. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0455. (4) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11834-2016-INIT/en/pdf (5) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (6) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (7) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (8) UL L 337, 18.12.2009, str. 11. (9) UL L 119, 4.5.2016, str. 1. (10) ECON-VI/016. (11) UL C 75, 10.3.2017, str. 33. (12) Flash Eurobarometer 438 (marec 2016) o uporabi sodelovalnih platform (13) UL L 373, 21.12.2004, str. 37. (14) UL L 327, 5.12.2008, str. 9.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu (2016/2276(INI))

P8_TA(2017)0272 A8-0204/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. maja 2016 z naslovom Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo (COM(2016)0288) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0172),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0184),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016)0179) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu sporočilu (SWD(2016)0108 in SWD(2016)0109),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije: izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0106),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2017)0002),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o evropski pobudi za računalništvo v oblaku(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji(4),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja (COM(2016)0399),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (COM(2016)0593),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(5) (direktiva o elektronskem poslovanju),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(6),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(7) (direktiva o varnosti omrežij in informacij),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere (COM(2016)0287) (direktiva o avdiovizualnih in medijskih storitvah),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (COM(2016)0283),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin (COM(2015)0634),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. maja 2016 z naslovom Navodila za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah (SWD(2016)0163),

–  ob upoštevanju sektorskih smernic za izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih je Evropska komisija objavila junija 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. septembra 2016 z naslovom Predhodno poročilo o preiskavi sektorja elektronskega poslovanja (SWD(2016)0312),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0204/2017),

A.  ker je namen enotnega digitalnega trga preprečiti razdrobljenost nacionalnih zakonodaj ter odpraviti tehnične, pravne in davčne ovire, da bi se podjetjem, državljanom in potrošnikom omogočilo, da v celoti izkoristijo digitalna orodja in storitve;

B.  ker digitalizacija in nove tehnologije še naprej spreminjajo oblike komunikacije, dostopa do informacij in vedenja državljanov, potrošnikov in podjetij in ker bo četrta industrijska revolucija prinesla digitalizacijo vseh vidikov gospodarstva in družbe;

C.  ker razvijajoča se uporaba interneta in mobilnih naprav ponuja nove poslovne priložnosti za podjetja vseh velikosti, z njo pa nastajajo tudi novi in alternativni poslovni modeli, ki izkoriščajo nove tehnologije in dostop do svetovnega trga, prihaja pa tudi do novih izzivov;

D.  ker sta razvoj in uporaba spletnih platform za vrsto dejavnosti, vključno s komercialnimi dejavnostmi ter izmenjavo blaga in storitev, spremenila način, kako uporabniki in podjetja komunicirajo s ponudniki vsebin, trgovci in drugimi posamezniki, ki ponujajo blago in storitve;

E.  ker direktiva o elektronskem poslovanju posrednike oprošča odgovornosti za vsebino le, če niso ne seznanjeni z informacijami, ki se prenašajo in/ali gostijo, ne nimajo nadzora nad njimi, če pa posredniki dejansko vedo za kršitev ali nezakonito dejavnost ali informacijo, jo morajo takoj odstraniti ali onemogočiti dostop do nezakonite informacije ali dejavnosti takoj, ko za to izvejo;

F.  ker številne spletne platforme in storitve informacijske družbe olajšajo dostop do blaga, storitev in digitalnih vsebin in so razširile svoje dejavnosti v zvezi s potrošniki in drugimi akterji;

G.  ker Komisija izvaja številne ocene pravil o varstvu potrošnikov in praks med podjetji (B2B), ki jih spletne platforme uporabljajo v odnosu do svojih poslovnih uporabnikov;

H.  ker ustvarjalnost in inovativnost poganjata gospodarstvo in je zato treba zagotoviti visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine;

Splošni uvod

1.  pozdravlja sporočilo z naslovom Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo;

2.  pozdravlja različne pobude, ki so že bile predlagane v okviru strategije za enotni digitalni trg za Evropo; poudarja pomen usklajenosti in doslednosti med temi pobudami; meni, da je vzpostavitev enotnega digitalnega trga ključna za spodbujanje konkurenčnosti EU, ustvarjanje visokokakovostnih in visokokvalificiranih delovnih mest in rast digitalnega gospodarstva v Evropi;

3.  priznava, da spletne platforme koristijo današnjemu digitalnemu gospodarstvu in družbi, saj potrošnikom zagotavljajo večjo izbiro ter ustvarjajo in oblikujejo nove trge; poudarja pa, da spletne platforme prinašajo nove politične in regulativne izzive;

4.  želi spomniti, da se številne politike EU nanašajo na spletne platforme, toda ugotavlja, da se v nekaterih primerih zakonodaja ne izvajajo pravilno ali pa si jo države članice razlagajo na različne načine; poudarja pomen pravilnega izvajanja in izvrševanja zakonodaje EU, preden se obravnava vprašanje, ali je treba za izboljšanje tega stanja dopolniti obstoječi pravni okvir;

5.  pozdravlja tekoče delo za posodobitev in dopolnitev sedanjega zakonodajnega okvira, da bo služil svojemu namenu v digitalni dobi; meni, da je učinkovito in privlačno regulativno okolje bistvenega pomena za razvoj spletnih in digitalnih poslovnih dejavnosti v Evropi;

Opredelitev platform

6.  priznava, da bi bilo zaradi dejavnikov, kot so različne vrste obstoječih spletnih platform in njihovih področij dejavnosti, pa tudi hitro spreminjajočega se okolja digitalnega sveta, zelo težko doseči enotno in pravno ustrezno opredelitev spletnih platform na ravni EU, ki bo primerna za prihodnost; meni, da enotna opredelitev EU ali uporaba enakega pristopa za vse v nobenem primeru ne bi pripomogla k uspešnosti EU v gospodarstvu platform;

7.  se hkrati zaveda, da se je treba izogniti razdrobljenosti notranjega trga EU, do katere lahko pride zaradi prevelikega števila regionalnih ali nacionalnih pravil in opredelitev, pa tudi, da je treba zagotoviti pravno varnost in enake konkurenčne pogoje tako za podjetja kot za potrošnike;

8.  zato meni, da bi bilo treba spletne platforme ločiti in jih opredeliti v ustrezni sektorski zakonodaji na ravni EU glede na njihove značilnosti, klasifikacijo in načela ter na podlagi pristopa, usmerjenega k reševanju problemov;

9.  pozdravlja delo, ki ga Komisija opravlja na področju spletnih platform, vključno s posvetovanji z deležniki in izvedbo ocene učinka; meni, da je ta pristop, ki temelji na dokazih, bistvenega pomena za celovito razumevanje tega področja; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga zakonodajne ali druge ukrepe na podlagi te poglobljene analize;

10.  meni, da se na spletnih platformah za odnose med podjetji in potrošniki (B2C) in med potrošniki (C2C) izvajajo zelo različne dejavnosti, kot so e-trgovina, mediji, iskalniki, komunikacije, plačilni sistemi, zagotavljanje dela, operacijski sistemi, prevoz, oglaševanje, distribucija kulturnih vsebin, sodelovalno gospodarstvo in družbena omrežja; ugotavlja tudi, da je spletne platforme sicer mogoče opredeliti na podlagi nekaterih skupnih lastnosti, da pa lahko imajo veliko oblik in da se lahko pri njihovi opredelitvi uporabi veliko različnih pristopov;

11.  ugotavlja, da imajo spletne platforme za odnose med podjetji in potrošniki (B2C) in med potrošniki (C2C) v večji ali manjši meri nekatere skupne značilnosti, med drugim to, da: delujejo na večstranskih trgih; omogočajo stranem, ki pripadajo dvema ali več različnim uporabniškim skupinam, da prek elektronskih sredstev stopijo v neposreden stik; povezujejo različne vrste uporabnikov; ponujajo spletne storitve, prilagojene željam uporabnikov in temelječe na podatkih, ki jih posredujejo uporabniki; klasificirajo ali razvrščajo vsebine, na primer z uporabo algoritmov, ter blago ali storitve, ki ga nudijo ali dajo na splet tretje strani; povezujejo več strani z namenom prodaje blaga, opravljanja storitev ali izmenjave ali skupne uporabe vsebin, informacij, blaga ali storitev;

12.  poudarja, da je nadvse pomembno pojasniti metode, s katerimi se sprejemajo odločitve, ki temeljijo na algoritmih, in spodbujati preglednost pri uporabi teh algoritmov; zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti napak in nepristranskosti pri uporabi algoritmov, da bi preprečili vsakršno diskriminacijo, nepoštene prakse ali kršitev zasebnosti;

13.  meni pa, da bi bilo treba ob upoštevanju nastajajočih spletnih platform za odnose med podjetji (B2B), ki so ključne za razvoj industrijskega interneta, kot so storitve v oblaku ali platforme za izmenjavo podatkov, ki omogočajo komuniciranje med proizvodi interneta stvari, jasno razlikovati med platformami za odnose med podjetji in potrošniki (B2C) ter platformami za odnose med podjetji (B2B); poziva Komisijo, naj odpravi ovire na enotnem trgu, ki zavirajo rast teh platform;

Omogočanje trajnostne rasti evropskih spletnih platform

14.  ugotavlja, da spletne platforme internet uporabljajo kot sredstvo za interakcijo in delujejo kot posredniki med stranmi, s tem pa zagotavljajo koristi uporabnikom, potrošnikom in podjetjem, saj jim zagotavljajo dostop do globalnega trga; ugotavlja, da spletne platforme lahko prispevajo k prilagajanju ponudbe blaga in storitev ter povpraševanja po njih na podlagi mnenja skupnosti, sodostopa, ugleda in zaupanja;

15.  ugotavlja, da spletne platforme in aplikacije, ki jih pogosto zasnujejo evropski oblikovalci aplikacij, izkoriščajo ogromno in vedno večje število povezanih mobilnih naprav, osebnih in prenosnih računalnikov ter drugih računalniških naprav ter so vedno pogosteje na voljo na teh napravah;

16.  poudarja, da je treba največ pozornosti nameniti zagotavljanju zadostnih naložb v uvedbo širokopasovnih omrežij visoke hitrosti in druge digitalne infrastrukture, da bi dosegli cilje povezljivosti v gigabitni družbi, saj je takšna uvedba bistvena, da bi državljani in podjetja lahko imeli koristi od tehnologije 5G in na splošno da bi zagotovili povezljivost v državah članicah;

17.  poudarja, da je vse bolj razširjena uporaba pametnih naprav, tudi pametnih telefonov in tablic, še povečala in izboljšala dostop do novih storitev, med drugim do spletnih platform, s tem pa se je okrepila njihova vloga v gospodarstvu in družbi, predvsem med mladimi, vendar čedalje bolj med vsemi starostnimi skupinami; ugotavlja, da bo digitalizacija še povečevala hiter razvoj interneta stvari, ki bo do leta 2020 predvidoma povezal 25 milijard predmetov;

18.  meni, da je dostop do spletnih platform prek visokokakovostnih tehnologij pomemben za vse državljane in podjetja, ne le za tiste, ki so že dejavni na spletu; poudarja pomen preprečevanja nastanka vrzeli, do katerih lahko pride zaradi pomanjkanja digitalnih spretnosti ali neenakega dostopa do tehnologije; poudarja, da je potreben zavzet pristop k razvoju digitalnih spretnosti na nacionalni in evropski ravni;

19.  opozarja na hitro razvijajoče se trge spletnih platform, ki ponujajo nove možnosti za trženje proizvodov in storitev; priznava globalno in čezmejno naravo teh trgov; poudarja, da svetovni trgi spletnih platform potrošnikom nudijo široko izbiro in učinkovito cenovno konkurenco; ugotavlja, da sporazum „gostovanje kot doma“ podpira čezmejno razsežnost spletnih platform, saj je uporaba spletnih storitev bolj cenovno dostopna;

20.  ugotavlja, da imajo spletne platforme vse večjo vlogo pri souporabi in zagotavljanju dostopa do novic in drugih informacij, ki so pomembne za državljane in za delovanje demokracije; meni, da spletne platforme lahko delujejo tudi kot instrumenti, ki omogočajo delovanje e-uprave;

21.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja rast evropskih spletnih platform in zagonskih podjetij ter krepi njihovo sposobnost širitve in konkuriranja na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj ohrani inovacijam prijazno politiko do spletnih platform, da bi jim omogočila lažji vstop na trg; obžaluje, da ima EU majhen delež tržne kapitalizacije na spletnih platformah; poudarja, da je treba odstraniti ovire, ki onemogočajo nemoteno delovanje spletnih platform prek meja in ovirajo delovanje evropskega enotnega digitalnega trga; poudarja pomen nediskriminacije in da je treba omogočiti prehajanje med platformami;

22.  poudarja, da ključni dejavniki zajemajo odprto okolje, homogena pravila, razpoložljivost ustrezne povezljivosti, interoperabilnost obstoječih aplikacij in razpoložljivost odprtih standardov;

23.  priznava pomembne koristi, ki jih spletne platforme lahko prinesejo malim in srednjim ter zagonskim podjetjem; ugotavlja, da so spletne platforme pogosto najlažji in najustreznejši prvi korak za mala podjetja, ki želijo biti dejavna v spletu in koristiti spletne distribucijske kanale; ugotavlja, da spletne platforme malim, srednjim in zagonskim podjetjem omogočajo dostop do svetovnih trgov brez pretirano dragih naložb v krepitev digitalne infrastrukture; poudarja pomen preglednosti in poštenega dostopa do platform ter opozarja, da vse večja prevlada nekaterih spletnih platform ne bi smela zmanjšati podjetniške svobode;

24.  poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom, ki omogočajo nastajanje in razvoj evropskih zagonskih podjetij in spletnih platform; poudarja, da je omogočanje financiranja in naložb v zagonska podjetja z uporabo vseh finančnih instrumentov bistveno za razvoj spletnih platform, ki izvirajo iz Evrope, predvsem z dostopom do tveganega kapitala in različnih kanalov, kot so bančništvo in javni skladi, ali prek alternativnih možnosti financiranja, kot so skupinsko financiranje in skupinske naložbe;

25.  ugotavlja, da nekatere spletne platforme omogočajo sodelovalno gospodarstvo in prispevajo k njegovi rasti v Evropi; pozdravlja sporočilo Komisije o sodelovalnem gospodarstvu in poudarja, da mora to pomeniti prvi korak k širši evropski strategiji na tem področju, ki bo podpirala razvoj novih poslovnih modelov; poudarja, da ti novi poslovni modeli ustvarjajo delovna mesta, spodbujajo podjetništvo in ponujajo nove storitve, večjo izbiro in boljše cene za državljane in potrošnike, zagotavljajo prožnost in nove priložnosti, obenem pa lahko ustvarijo izzive in tveganja za delavce;

26.  poudarja, da so države članice v zadnjih desetletjih dosegle napredek na področju delovnih in socialnih standardov ter sistemov socialne zaščite in poudarja, da je treba razvoj socialne razsežnosti zagotoviti tudi v digitalni dobi; ugotavlja, da vse večja digitalizacija vpliva na trge dela, na ponovno opredelitev delovnih mest ter na pogodbena razmerja med delavci in podjetji; se zaveda pomena zagotavljanja spoštovanja pravic delavcev in socialnih pravic ter ustreznega izvrševanja obstoječe zakonodaje, da bi še dodatno spodbudili sisteme socialnega varstva in povečali kakovost zaposlovanja; prav tako poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki ocenijo, ali je treba posodobiti obstoječo zakonodajo, vključno s sistemi socialne varnosti, da bi upoštevali tehnološki razvoj in obenem pa zagotovili varstvo delavcev ter dostojne delovne pogoje in ustvarili splošne koristi za družbo kot celoto;

27.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno socialno varnost samozaposlenim delavcem, ki so glavni akterji na digitalnem trgu dela; prav tako poziva države članice, naj po potrebi razvijejo nove mehanizme zaščite, da bi zagotovili ustrezno obravnavanje delavcev na spletnih platformah, nediskriminacijo in enakost spolov, ter naj na evropski ravni izmenjavajo primere najboljše prakse;

28.  ugotavlja, da lahko spletne platforme na področju zdravstvenega varstva podpirajo inovativne dejavnosti, tako da ustvarjajo in prenašajo ustrezno znanje potrošnikov, ki so dejavni na področju zdravstvenega varstva, da bi se uvedle inovacije v zvezi z zdravstvenim varstvom; poudarja, da bodo nove inovacijske platforme udeležene pri zasnovi in ustvarjanju naslednje generacije inovativnih proizvodov za zdravstveno oskrbo, tako da bodo natančno usklajeni s potrebami, ki trenutno niso izpolnjene;

Pojasnitev odgovornosti posrednikov

29.  ugotavlja, da je sedanji sistem omejene odgovornosti posrednikov v EU eden od pomislekov nekaterih deležnikov v sedanji razpravi o spletnih platformah; ugotavlja, da so posvetovanja o regulativnem okolju za platforme pokazala relativno podporo sedanjemu okviru iz direktive o elektronskem poslovanju, pa tudi potrebo po odpravi nekaterih pomanjkljivosti pri njenem izvrševanju; zato meni, da bi bilo treba sistem odgovornosti dodatno pojasniti, saj je bistven steber digitalnega gospodarstva EU; meni, da je pri izvajanju okvira odgovornosti posrednikov potrebno usmerjanje Komisije, da bi spletnim platformam omogočili, da izpolnijo svoje obveznosti in spoštujejo pravila o odgovornosti, okrepijo pravno varnost in povečajo zaupanje uporabnikov; poziva Komisijo, naj v ta namen oblikuje nadaljnje ukrepe, in opozarja, da platforme, ki niso nevtralne, kot je opredeljeno v direktivi o elektronskem poslovanju, ne morejo zaprositi za oprostitev odgovornosti;

30.  poudarja, da je potrošnja ustvarjalnih vsebin sicer večja kot kadar koli prej, zlasti pri storitvah, kot so platforme za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, in storitvah zbiranja vsebine, vendar kreativna industrija na podlagi tega povečanja ni primerljivo povečala svojih prihodkov; poudarja, da se kot eden od glavnih razlogov za to navaja prenos vrednosti, ki se je pojavil zaradi nejasnosti v zvezi s statusom teh spletnih storitev v okviru zakonodaje o avtorskih pravicah in elektronskem poslovanju; poudarja, da se je oblikoval nepošten trg, ki ogroža razvoj enotnega digitalnega trga in glavne udeležence na njem, in sicer kulturno in kreativno industrijo;

31.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo objavila smernice o odgovornosti posrednikov, saj je v nekaterih državah članicah nekaj nejasnosti glede sedanjih pravil in njihovega izvajanja; meni, da bodo smernice okrepile zaupanje uporabnikov v spletne storitve; poziva Komisijo, naj pripravi predloge; poziva Komisijo, naj opozori na regulativne razlike med spletnim in nespletnim okoljem in naj, kjer je to potrebno in mogoče, vzpostavi enake konkurenčne pogoje za primerljive storitve na spletu in zunaj njega, pri čemer naj upošteva posebnosti posameznega področja in razvoja družbe, potrebo po večji preglednosti in pravni varnosti ter potrebo po preprečevanju oviranja inovacij;

32.  meni, da so digitalne platforme sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del ter da kulturni in kreativni industriji ponujajo odlične priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov; poudarja, da je treba razmisliti, kako bi ta postopek lahko deloval z večjo pravno varnostjo in spoštovanjem imetnikov pravic; poudarja pomen preglednosti in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev; v zvezi s tem meni, da je varstvo imetnikov avtorskih pravic znotraj okvira za avtorske pravice in intelektualno lastnino nujno za zagotavljanje priznavanja vrednosti in spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti, naložb in proizvodnje vsebin;

33.  poziva spletne platforme, naj okrepijo ukrepe za boj proti nezakonitim in škodljivim spletnim vsebinam; pozdravlja tekoče delo v zvezi z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in namero Komisije, da bo predlagala ukrepe za platforme za izmenjavo videoposnetkov, da bi zaščitila mladoletnike, in za odstranjevanje vsebin, povezanih s sovražnim govorom; ugotavlja, da se ne omenja vsebina, ki je povezana s spodbujanjem terorizma; poziva, naj se posebna pozornost nameni preprečevanju ustrahovanja in nasilja nad ranljivimi osebami;

34.  meni, da bi morala pravila o odgovornosti za spletne platforme omogočati učinkovito reševanje problemov v zvezi z nezakonitimi vsebinami in nezakonitim blagom, na primer z uporabo primerne skrbnosti, obenem pa ohranjati uravnotežen in inovacijam prijazen pristop; poziva Komisijo, naj opredeli in dodatno pojasni postopke obveščanja in odstranjevanja ter naj zagotovi smernice za prostovoljne ukrepe, namenjene obravnavi takšnih vsebin;

35.  poudarja pomen ukrepanja proti širjenju lažnih novic; poziva spletne platforme, naj uporabnikom zagotovijo orodja za prijavo lažnih novic, tako da bodo drugi uporabniki lahko obveščeni o vsebinah, katerih verodostojnost se izpodbija; hkrati opozarja, da je prosta izmenjava mnenj podlaga demokracije in da pravica do zasebnosti velja tudi na področju družbenih medijev; poudarja vrednost svobodnih medijev za zagotavljanje zanesljivih informacij državljanom;

36.  poziva Komisijo, naj temeljito analizira sedanje stanje in pravni okvir v zvezi z lažnimi novicami ter preveri možnost zakonodajnega posega za omejitev razširjanja lažnih vsebin;

37.  poudarja, da se morajo spletne platforme boriti proti nezakonitemu blagu in vsebini ter nepoštenim praksam (npr. preprodaja vstopnic za zabavne prireditve po oderuških cenah), in sicer z zakonodajnimi ukrepi, ki jih dopolnjujejo učinkoviti samoregulativni ukrepi (npr. z jasnimi pogoji uporabe in ustreznimi mehanizmi za identifikacijo večkratnih storilcev ali z vzpostavitvijo specializirane skupine za moderiranje vsebine in iskanje nevarnih proizvodov), ali hibridnimi ukrepi;

38.  pozdravlja kodeks ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru v industriji, ki je bil sprejet leta 2016 in ga je podprla Komisija, Komisijo pa poziva, naj oblikuje ustrezne in razumne načine, na katere bodo spletne platforme lahko identificirale in odstranile nezakonito blago in vsebine;

39.  meni, da je skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov ter direktivo o varnosti omrežij in informacij bistvena v povezavi z lastništvom podatkov; ugotavlja, da imajo uporabniki pogosto spodbude, da delijo svoje osebne podatke s spletnimi platformami; poudarja, da je treba uporabnike poučiti o dejanski naravi zbranih podatkov in načinih njihove uporabe; poudarja, da morajo uporabniki nujno imeti nadzor nad tem, kako se njihovi osebni podatki zbirajo in uporabljajo; poudarja, da bi morala obstajati tudi možnost brez uporabe osebnih podatkov; ugotavlja, da bi morala „pravica do pozabe“ veljati tudi na spletnih platformah; poziva spletne platforme, naj zagotovijo anonimnost, ko osebne podatke obravnavajo tretje strani;

40.  poziva Komisijo, naj hitro zaključi svoje preverjanje potrebe po formalnih postopkih za obveščanje in ukrepanje kot obetajočega načina za usklajeno okrepitev sistema odgovornosti po vsej EU;

41.  spodbuja Komisijo, naj čim prej predloži praktične smernice o tržnem nadzoru proizvodov, ki se prodajajo na spletu;

Vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev spletnih platform in drugih konkurenčnih storitev, tudi v odnosih med podjetji (B2B) in med potrošniki (C2C); poudarja, da je regulativna gotovost bistvena za ustvarjanje uspešnega digitalnega gospodarstva; ugotavlja, da se konkurenčni pritiski razlikujejo glede na sektorje in različne akterje znotraj njih; zato opozarja, da so enotne rešitve za vse primere le redko ustrezne; meni, da morajo vse prilagojene rešitve ali regulativni ukrepi upoštevati posebne lastnosti platform, da bi zagotovili pošteno konkurenco in enake pogoje;

43.  opozarja na dejstvo, da velikost spletnih platform sega od multinacionalk do mikropodjetij; poudarja, da je treba zagotoviti pravično in učinkovito konkurenco med spletnimi platformami, da se spodbudi izbira za potrošnike in prepreči nastanek monopolov in prevladujočih položajev, ki izkrivljajo trg z zlorabo tržne moči; poudarja, da je omogočanje prehajanja med spletnimi platformami ali spletnimi storitvami bistven ukrep za preprečevanje nedelovanja trga in izogibanje onemogočanju poslovanja;

44.  ugotavlja, da spletne platforme spreminjajo strogo regulirane tradicionalne poslovne modele; poudarja, da bi se morale morebitne reforme obstoječega regulativnega okvira osredotočiti na harmonizacijo pravil in zmanjševanje regulativne razdrobljenosti, da bi se zagotovil odprt in konkurenčen trg za spletne platforme, hkrati pa tudi visoki standardi zaščite potrošnikov; poudarja, da je treba preprečiti pretirano zakonsko urejanje ter nadaljevati postopek REFIT in izvajanje načela boljše zakonske ureditve; poudarja pomen tehnološke nevtralnosti in skladnosti pravil, ki se uporabljajo na spletu in zunaj njega v enakih okoliščinah, kolikor je to potrebno in mogoče; poudarja, da regulativna varnost spodbuja konkurenco, naložbe in inovacije;

45.  poudarja pomen naložb v infrastrukturo v mestnih območjih in na podeželju; poudarja, da poštena konkurenca zagotavlja naložbe v kakovostne širokopasovne storitve z visoko hitrostjo prenosa; poudarja, da cenovno ugoden dostop in celovit razvoj zanesljive infrastrukture z visoko hitrostjo prenosa, kot so zelo hitre povezave in telekomunikacija, spodbujata ponudbo in uporabo storitev spletnih platform; poudarja, da sta za inovacije in resnično konkurenčen trg potrebna omrežna nevtralnost ter pošten in nediskriminatoren dostop do spletnih platform; poziva Komisijo, naj poenostavi sheme financiranja za sorodne pobude, ki bodo olajšale proces digitalizacije, da bi uporabili evropski sklad za strateške naložbe, evropske strukturne in investicijske sklade in program Obzorje 2020 ter prispevke iz nacionalnih proračunov držav članic; poziva Komisijo, naj oceni potencial javno-zasebnih partnerstev in skupnih tehnoloških pobud;

46.  poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi harmoniziranega pristopa k pravici do popravka, pravici do nasprotne izjave in pravici do opustitve za uporabnike platform;

47.  poziva Komisijo, naj vzpostavi enake konkurenčne pogoje glede zahtevkov za odškodnino zoper platforme, do katerih prihaja zaradi omalovaževanja, kar lahko povzroči trajno škodo uporabniku;

Obveščanje ter krepitev vloge državljanov in potrošnikov

48.  poudarja, da internet prihodnosti ne more uspeti brez zaupanja uporabnikov v spletne platforme, večje preglednosti, enakih konkurenčnih pogojev, varstva osebnih podatkov, boljšega nadzora nad oglaševanjem in drugimi avtomatiziranimi sistemi ter brez spletnih platform, ki upoštevajo vso veljavno zakonodajo in legitimne interese uporabnikov;

49.  poudarja pomen preglednosti pri zbiranju in uporabi podatkov in meni, da se morajo spletne platforme ustrezno odzvati na dvome uporabnikov tako, da jih ustrezno zaprosijo za soglasje v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov ter da jih učinkoviteje in jasneje obveščajo o tem, kateri podatki se zbirajo, kako se izmenjujejo in uporabljajo v skladu z okvirom EU za varstvo podatkov, pri tem pa ohranijo možnost, da svoje soglasje za posamezne določbe umaknejo, ne da bi izgubili polni dostop do storitve;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo zagotovile polno spoštovanje pravic državljanov do zasebnosti in do varstva njihovih osebnih podatkov v digitalnem okolju; poudarja pomen pravilnega izvajanja splošne uredbe o varstvu podatkov, ki zagotavlja polno uporabo načela vgrajenega in privzetega varstva zasebnosti;

51.  ugotavlja, da je treba razjasniti vprašanja o dostopu do podatkov, lastništvu podatkov in odgovornosti v zvezi z njimi, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s temi vprašanji dodatno oceni veljavni regulativni okvir;

52.  poudarja, da je čezmejna narava spletnih platform velika prednost pri razvoju enotnega digitalnega trga, obenem pa zahteva boljše sodelovanje med nacionalnimi javnimi organi; poziva obstoječe službe in mehanizme za varstvo potrošnikov, naj sodelujejo in zagotovijo učinkovito varstvo potrošnikov v povezavi z dejavnostmi spletnih platform; v zvezi s tem je seznanjen s pomenom uredbe o čezmejnem izvrševanju in sodelovanju; pozdravlja, da namerava Komisija nadalje oceniti vse dodatne potrebe po posodobitvi veljavnih pravil o varstvu potrošnikov v zvezi s platformami, in sicer med preverjanjem prava EU na področju potrošnikov in trženja v letu 2017, ki poteka v okviru programa REFIT;

53.  poziva spletne platforme, naj strankam nudijo jasne, celovite in pravične pogoje ter naj na uporabnikom prijazen način predstavijo te pogoje, informacije o obdelavi podatkov, pravne in tržne garancije in morebitne stroške, pri tem pa se izogibajo zapleteni terminologiji, da bi se izboljšalo varstvo potrošnikov in okrepilo zaupanje v pravice potrošnikov in njihovo razumevanje, saj je to ključno za uspeh spletnih platform;

54.  poudarja, da visoki standardi varstva potrošnikov na spletnih platformah niso potrebni samo v praksah med podjetji temveč tudi v odnosih med potrošniki;

55.  poziva, naj se ocenijo veljavna zakonodaja in samoregulativni mehanizmi, da bi ugotovili, ali zagotavljajo ustrezno zaščito uporabnikov, potrošnikov in podjetij, saj je vse več pritožb, pa tudi preiskav, ki jih je sprožila Komisija v povezavi s številnimi platformami;

56.  poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti jasne, nepristranske in pregledne informacije o merilih, ki se uporabljajo za filtriranje, razvrščanje, sponzoriranje, personalizacijo ali pregled informacij za uporabnike; poudarja, da je treba jasno razlikovati med sponzorirano vsebino ter drugimi vsebinami;

57.  poziva Komisijo, naj obravnava nekatera vprašanja glede sistemov platform za ocene, kot so lažne ocene ali izbris negativnih ocen, da bi pridobili konkurenčno prednost; poudarja, da morajo ocene postati bolj zanesljive in koristne za potrošnike in da je treba zagotoviti, da platforme spoštujejo veljavne obveznosti in v zvezi s tem sprejeti ukrepe proti praksam, kot so prostovoljni sistemi; pozdravlja smernice za izvajanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah;

58.  poziva Komisijo, naj oceni, ali so potrebna merila in pragovi za določanje pogojev, pod katerimi bi lahko spletne platforme dodatno vključili v nadzor trga, ter naj spletnim platformam zagotovi smernice, da bi lahko pravočasno upoštevale veljavne obveznosti in smernice, predvsem na področju varstva potrošnikov in pravil konkurence;

59.  poudarja, da je treba pravice avtorjev in ustvarjalcev zaščititi tudi v digitalni dobi, in spominja, da je ustvarjalni sektor pomemben za zaposlovanje in gospodarstvo v EU; poziva Komisijo, naj oceni sedanjo direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(9), da bi preprečili namerno zlorabo postopkov poročanja in zagotovili, da se bodo lahko vsi akterji v vrednostni verigi, vključno s posredniki, kot so dobavitelji internetnih storitev, učinkoviteje borili proti ponarejanju, in sicer z dejavnimi, sorazmernimi in učinkovitimi ukrepi za zagotovitev sledljivosti in preprečevanje promocije in distribucije ponarejenega blaga, saj ponarejanje predstavlja tveganje za potrošnike;

60.  poudarja, da je treba ponovno vzpostaviti ravnotežje pri delitvi vrednosti intelektualne lastnine, zlasti na platformah, ki razširjajo zaščitene avdiovizualne vsebine;

61.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med platformami in imetniki pravic, da bi zagotovili ustrezen prenos avtorskih pravic in boj proti kršitvam intelektualnih pravic na spletu; opozarja, da so takšne kršitve lahko resna težava, ne le za podjetja, temveč tudi za zdravje in varnost potrošnikov, ki se morajo zavedati, da dejansko obstaja nezakonita trgovina s ponarejenimi izdelki; zato znova poziva k uporabi pristopa sledenja denarju z ustreznimi plačilnimi storitvami, da bi ponarejevalcem onemogočili nadaljnje izvajanje svoje gospodarske dejavnosti; poudarja, da bi bila lahko revizija direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ustrezno sredstvo za zagotavljanje visoke ravni sodelovanja med platformami, uporabniki in drugimi gospodarskimi akterji, skupaj s pravilno uporabo direktive o elektronskem poslovanju;

62.  poziva Komisijo, naj za dodatno obravnavo vse večjega števila pritožb zoper več spletnih platform bolje promovira platformo, ki je bila vzpostavljena za reševanje sporov glede spletnih nakupov med potrošniki, da bi ta postala uporabnikom prijaznejša, ter naj spremlja, ali trgovci spoštujejo obveznost, da morajo na svojem spletnem mestu dodati povezavo na omenjeno platformo;

Povečanje zaupanja v internet in spodbujanje inovacij

63.  poudarja, da je prednostna naloga javnih politik in podjetij na področju povečanja zaupanja učinkovito uveljavljanje varstva podatkov in pravic potrošnikov na spletnih trgih v skladu z določbami splošne uredbe o varstvu podatkov in direktive o kibernetski varnosti prednostna naloga; poudarja, da so za varstvo potrošnikov in podatkov potrebni različni ukrepi in tehnična sredstva na področju zasebnosti na spletu ter spletne in kibernetske varnosti; poudarja pomen preglednosti pri zbiranju podatkov in varnosti plačil;

64.  ugotavlja, da spletna plačila zagotavljajo visoko raven preglednosti, ki prispeva k varstvu pravic potrošnikov in podjetnikov, ter zmanjšujejo tveganja v povezavi z goljufijami; pozdravlja tudi nove inovativne alternativne plačilne metode, kot so virtualne valute in elektronske denarnice; ugotavlja, da preglednost omogoča primerjavo cen in transakcijskih stroškov ter povečuje sledljivost ekonomskih transakcij;

65.  poudarja, da so pošteno, predvidljivo in inovacijam prijazno okolje ter naložbe v raziskave, razvoj in dodatno izobraževanje delovne sile ključnega pomena za ustvarjanje novih idej in inovacij; poudarja pomen odprtih podatkov in odprtih standardov za razvoj novih spletnih platform in inovacij; spominja, da je v letu 2018 predviden pregled izvajanja Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(10); ugotavlja, da so odprte, napredne in skupne preskuševalne naprave ter odprti vmesniki za aplikacijsko programiranje lahko prednost Evrope;

66.  poudarja, da morajo Komisija in zlasti države članice sprejeti zavzet pristop k razvoju digitalnih spretnosti, da bi pridobili visoko usposobljeno delovno silo, saj je to nujno za zagotavljanje visoke stopnje zaposlenosti s pravičnimi pogoji po vsej EU, hkrati pa je treba odpraviti digitalno nepismenost, ki veča digitalni razkorak in digitalno izključenost; zato poudarja, da je razvoj in izboljšanje digitalnih spretnosti nujno in zahteva velike naložbe v izobraževanje in vseživljenjsko učenje;

67.  meni, da bi morale platforme, na katerih se hrani in daje na voljo javnosti znatna količina zaščitenih del, skleniti licenčne pogodbe z ustreznimi imetniki pravic, razen če niso aktivne in zato zanje velja izjema iz člena 14 direktive o elektronskem poslovanju, z namenom poštene delitve dobička z avtorji, ustvarjalci in zadevnimi imetniki pravic; poudarja, da je treba pri teh licenčnih pogodbah in njihovem izvajanju spoštovati uresničevanje temeljnih pravic uporabnikov;

Spoštovanje odnosov med podjetji in konkurenčno pravo EU

68.  pozdravlja ukrepe Komisije za boljše izvajanje konkurenčnega prava v digitalnem svetu, in poudarja, da je treba zaradi hitrih sprememb v digitalnem sektorju v zadevah s področja konkurence odločitve sprejeti pravočasno; vendar ugotavlja, da je treba v nekaterih pogledih konkurenčno pravo EU prilagoditi digitalnemu svetu, da bi služilo svojemu namenu;

69.  je zaskrbljen glede spornih nepoštenih trgovinskih praks med podjetji pri nekaterih spletnih platformah, kot so slaba preglednost (na primer pri rezultatih iskanja, rabi podatkov ali določanju cen), enostranske spremembe pogojev, predstavljanje oglasov ali sponzoriranih rezultatov ob sočasnem zmanjševanju prepoznavnosti neplačanih rezultatov, morebitni nepošteni pogoji, na primer pri plačilnih rešitvah, in morebitne zlorabe dvojne vloge platform kot posrednikov in tekmecev; ugotavlja, da lahko ta dvojna vloga ustvari gospodarske spodbude za spletne platforme, na podlagi katerih te ravnajo diskriminatorno v korist lastnih proizvodov in storitev ter določajo diskriminatorne pogoje na ravni med podjetji; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem;

70.  poziva Komisijo, naj predlaga v rast in potrošnike usmerjen zakonodajni okvir za odnose med podjetji, ki bo temeljil na načelih za preprečevanje zlorab tržne moči in zagotavljanja, da platforme, ki predstavljajo vhod na podrejeni trg, ne bodo postale nadzornice; meni, da bi moral tak okvir preprečiti škodo za blaginjo potrošnikov in spodbuditi konkurenco in inovacije; poleg tega priporoča, naj bo ta okvir tehnološko nevtralen in zmožen obravnavati obstoječa tveganja, na primer v zvezi s trgom mobilnih operacijskih sistemov, a tudi prihodnja tveganja, ki jih prinašajo nove internetne tehnologije, kot so inovativne odprte tehnologije (IoT) ali umetna inteligenca, ki bodo še dodatno utrdile položaj platform med spletnimi podjetji in potrošniki;

71.  pozdravlja ciljno usmerjeno zbiranje informacij na področju praks med podjetji, ki ga bo Komisija izvedla do spomladi 2017, in poziva naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi za zagotovitev poštene konkurence;

72.  poudarja, da mora konkurenčno pravo EU skupaj z organi EU za konkurenco po potrebi zagotoviti enake konkurenčne pogoje, tudi v zvezi z varstvom potrošnikov in davčnimi vprašanji;

73.  je seznanjen z nedavnimi razkritji, ki med drugim vključujejo velika digitalna podjetja in njihove prakse davčnega načrtovanja v EU; glede tega pozdravlja prizadevanja Komisije v boju proti izogibanju davkov ter poziva države članice in Komisijo, naj predlagajo dodatne reforme za njegovo preprečevanje v EU; poziva, naj se zagotovi, da bodo vsa podjetja, tudi digitalna, plačevala svoje davke v državi članici, v kateri izvajajo svoje gospodarske dejavnosti;

74.  opozarja na razlike v pravnem okolju v 28 državah članicah in na posebnosti digitalnega sektorja, v katerem fizična prisotnost podjetja v državi trga pogosto ni potrebna; poziva države članice, naj prilagodijo svoje sisteme DDV-ja v skladu z načelom namembne države(11);

Vloga EU v svetu

75.  poudarja, da je prisotnost EU na svetovnem trgu žal nizka, zlasti zaradi trenutne razdrobljenosti digitalnega trga, pravne negotovosti in pomanjkanja finančnih sredstev ter sposobnosti za trženje tehnoloških inovacij, zaradi česar evropska podjetja težko postanejo vodilna v svetu in težko tekmujejo z akterji iz tujine v tem novem, globalno konkurenčnem gospodarstvu; spodbuja razvoj okolja za zagonska podjetja in podjetja v razširjanju, ki bi spodbudilo razvoj in ustvarjanje lokalnih delovnih mest;

76.  poziva evropske institucije, naj evropskim in neevropskim subjektom zagotovijo enake konkurenčne pogoje, na primer v zvezi z obdavčevanjem in podobnimi vprašanji;

77.  meni, da lahko EU postane pomemben akter v digitalnem svetu in da bi morala utreti pot inovacijam naklonjenemu okolju v Evropi z zagotovitvijo zanesljivega pravnega okvira, ki bo varoval vse deležnike;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0052. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010. (4) UL L 310, 26.11.2015, str. 1. (5) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (6) UL L 119, 4.5.2016, str. 1. (7) UL L 194, 19.7.2016, str. 1. (8) UL C 75, 10.3.2017, str. 119. (9) Direktiva 2004/48/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 45.) (10) Direktiva 2003/98/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 90). (11) Glej resolucijo Parlamenta z dne 24. novembra 2016 z naslovom Na poti k dokončnemu sistemu DDV in boju proti goljufijam pri DDV, (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0453).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o humanitarnih razmerah v Jemnu (2017/2727(RSP))

P8_TA(2017)0273 RC-B8-0407/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu, zlasti resolucije z dne 25. februarja 2016(1) o humanitarnih razmerah v Jemnu in z dne 9. julija 2015(2) o razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o Jemnu,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. oktobra 2016 o napadu v Jemnu in z dne 19. oktobra 2016 o premirju v Jemnu,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Jemnu, zlasti resolucij št. 2216 (2015), št. 2201 (2015) in št. 2140 (2014),

–  ob upoštevanju donatorske prireditve na visoki ravni za humanitarno krizo v Jemnu, ki je potekala 25. aprila 2017 v Ženevi,

–  ob upoštevanju poziva posebnega poročevalca OZN za človekove pravice in mednarodne sankcije Idrisa Jazairija z dne 12. aprila 2017, naj se odpravi pomorska blokada Jemna,

–  ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina z dne 10. oktobra 2016 o grozovitem napadu na pogreb v Jemnu, z dne 10. februarja 2017 o civilistih, ki so v Jemnu ujeti med več vojskujočimi se stranmi, ter z dne 24. marca 2017 o več kot 100 civilistih, ubitih v enem mesecu, med katerimi so bili tudi ribiči in begunci, zdaj ko konflikt v Jemnu traja že dve polni leti,

–  ob upoštevanju izjav posebnega odposlanca OZN za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda z dne 21. oktobra, 19. novembra 2016 in 30. januarja 2017,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so humanitarne razmere v Jemnu katastrofalne; ker je Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) februarja 2017 razglasila, da so razmere v Jemnu takšne, da gre za „najhujšo stisko pri preskrbi s hrano na svetu“; ker je maja 2017 po navedbah Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) pomoč v hrani potrebovalo 17 milijonov ljudi v Jemnu, med njimi jih je 7 milijonov živelo v izrednih razmerah glede preskrbe s hrano; ker zaradi hude akutne podhranjenosti trpi 2,2 milijona otrok in vsakih 10 minut en otrok umre za posledicami vzrokov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti; ker je notranje razseljenih 2 milijona prebivalcev, milijon pa je povratnikov;

B.  ker so posledice konflikta uničujoče za državo in za njene prebivalce; ker kljub pozivom mednarodne skupnosti k političnemu razpletu krize v konfliktu udeležene strani ne uspejo doseči dogovora in se boji nadaljujejo; ker še nobeni strani ni uspela vojaška zmaga, kar je malo verjetno tudi v prihodnje;

C.  ker je po podatkih OZN od marca 2015 do danes zaradi nasilja umrlo približno 10 000 ljudi, več kot 40 000 pa je ranjenih; ker opazovalci Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice zaradi kopenskih in zračnih spopadov ne uspejo na terenu preveriti števila žrtev med civilisti, kar pomeni, da omenjene številke ustrezajo zgolj številu smrtnih žrtev in ranjenih, ki jih je uradu uspelo preveriti in potrditi; ker so zaradi vojne hudo prizadete civilna infrastruktura in institucije, zaradi česar so praktično nemogoče tudi osnovne storitve; ker je zdravstveni sistem na robu zloma, najbolj izpostavljeni zdravstveni delavci, ki igrajo ključno vlogo, pa plače niso prejeli že več mesecev;

D.  ker sta v Jemnu že drugič izbruhnili kolera in akutna vodena driska, zaradi česar naj bi zabeležili nad 100 000 novih primerov kolere, med 27. aprilom in 8. junijem 2017 pa so po vsej državi zabeležili skoraj 800 smrtnih žrtev teh bolezni;

E.  ker neprestane sovražnosti in humanitarna kriza še posebej prizadevajo ranljive skupine, ženske in otroke ter sta varnost in dobrobit žensk in deklet še posebej skrb zbujajoči; ker so zaradi porasta nasilja v Jemnu zlasti ranljivi otroci in je po podatkih OZN umrlo že 1540 otrok, 2450 pa jih je bilo ranjenih;

F.  ker zaradi nasilja več kot 350 000 otrok v preteklem šolskem letu ni moglo nadaljevati šolanja, s čimer se je po podatkih Unicefa skupno število otrok, ki v Jemnu ne obiskujejo šole, povečalo na več kot 2 milijona; ker so otroci, ki ne obiskujejo šole, v nevarnosti, da jih rekrutirajo za boj;

G.  ker je skoraj 90 % osnovnih živil v to državo uvoženih; ker je posebni poročevalec OZN za človekove pravice in mednarodne sankcije opozoril, da sta zračna in pomorska blokada, ki ju zoper Jemen že od marca 2015 izvajajo koalicijske sile, eden glavnih vzrokov humanitarne katastrofe, zaradi nasilja povsod po državi in hudega pomanjkanja goriva pa so prekinjene notranje oskrbovalne verige;

H.  ker je stabilen in varen Jemen z operativno vlado izjemno pomemben za mednarodna prizadevanja v boju proti ekstremizmu in nasilju v tej regiji in zunaj nje ter za mir in stabilnosti v državi;

I.  ker je zaradi razmer v Jemnu resno ogrožena stabilnost vse regije, zlasti držav Afriškega roga, Rdečega morja in širšega Bližnjega vzhoda; ker slabe politične in varnostne razmere v Jemnu koristijo Al Kaidi na Arabskem polotoku, ki je razširila svojo navzočnost ter povečala število in obseg svojih terorističnih napadov; ker sta v Jemnu navzoči Al Kaida na Arabskem polotoku in t. i. Islamska država ISIS/Daiš in sta že izvedli teroristične napade, v katerih je bilo ubitih na stotine ljudi;

J.  ker se je Parlament v resoluciji z dne 25. februarja 2016 v skladu s skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 zavzel za uvedbo embarga na prodajo orožja Saudovi Arabiji;

K.  ker so bile hutijevske in zavezniške sile obtožene hudih kršitev vojnega prava, saj naj bi nastavljale prepovedane protipehotne mine, slabo ravnale s priprtimi osebami in na poseljene predele v Jemnu in južni Savski Arabiji neselektivno izstreljevale rakete;

L.  ker je EU v letih 2015 in 2016 za humanitarne potrebe v Jemnu namenila skupaj 120 milijonov EUR; ker je bilo v letu 2017 za te potrebe namenjenih 46 milijonov EUR; ker so se na donatorski prireditvi na visoki ravni za humanitarno krizo v Jemnu aprila 2017 v Ženevi različne države in organizacije obvezale, da bodo zagotovile skupaj 1,1 milijardo ameriških dolarjev, vendar so donatorji do 9. maja 2017 dejansko nakazali le 28 % od 2,1 milijarde ameriških dolarjev, tj. zneska, h kateremu je za humanitarno pomoč Jemnu v letu 2017 pozval OZN; ker naj bi bilo mobiliziranih dodatnih 70 milijonov EUR v okviru razvojne pomoči za leto 2017;

1.  je močno zaskrbljen zaradi alarmantnega poslabšanja humanitarnih razmer v Jemnu, ki jih zaznamujejo vsesplošno pomanjkanje hrane in huda podhranjenost, neselektivni napadi na civiliste ter na zdravstvene in humanitarne delavce, uničena civilna in zdravstvena infrastruktura, neprestani letalski napadi, kopenski boji in obstreljevanje, in to kljub večkratnim pozivom k prekinitvi sovražnosti;

2.  globoko obžaluje vse smrtne žrtve zaradi konflikta in trpljenje vseh, ki so se znašli sredi spopadov, družinam žrtev pa izreka sožalje; ponovno izraža svojo zavezanost nadaljnji podpori Jemnu in njegovemu prebivalstvu; poziva vse strani, naj si prizadevajo za takojšnje premirje in se vrnejo za pogajalsko mizo; ponavlja podporo ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Jemna;

3.  je zelo zaskrbljen, saj so neprestani zračni napadi in kopenski spopadi zahtevali že na tisoče smrtnih žrtev med civilisti in povzročili razseljevanje prebivalstva, kateremu so odvzete možnosti za preživetje in je zato ogroženih še več človeških življenj; zaradi vsega tega je Jemen še bolj destabiliziran, uničena je fizična infrastruktura v državi, razmere so nestabilne, to pa izkoriščajo teroristične in ekstremistične organizacije, kot sta ISIS/Daiš in Al Kaida na Arabskem polotoku, in se že tako kritične humanitarne razmere še poslabšujejo;

4.  z najstrožjimi besedami obsoja vse grozovite napade in nasilje nad civilisti, vključno z bombardiranji, uporabo kasetnega streliva in raket, obstreljevanjem, ostrostrelci in raketnimi napadi ter poročili o uporabi protipehotnih min, pa tudi zaradi uničujočih napadov na civilno infrastrukturo, vključno s šolami, zdravstvenimi ustanovami, stanovanjskimi predeli, tržnicami, vodooskrbnimi sistemi, pristanišči in letališči;

5.  poziva jemensko vlado, naj prevzame odgovornost za boj proti ISIS/Daišu in Al Kaidi na Arabskem polotoku, ki izrabljata trenutno nestabilnost; želi opomniti, da so kazniva in neupravičena vsa teroristična dejanja ne glede na njihov motiv ter kje, kdaj in kdo jih zagreši; poudarja, da morajo vse strani v konfliktu odločno ukrepati proti takim skupinam, ki s svojim delovanjem resno spodkopavajo možnost, da bi se rešitev dosegla s pogajanji, in ogrožajo varnost v regiji in širše;

6.  ponovno poziva vse strani ter njihove regionalne in mednarodne zaveznike, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo na področju človekovih pravic in na ta način zaščitijo civiliste ter naj ne napadajo neposredno civilne infrastrukture, zlasti ne zdravstvenih objektov in vodovodnih sistemov; opominja, da so namerni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnicami in zdravstvenimi delavci, groba kršitev mednarodnega humanitarnega prava; poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi mednarodni kazenski pregon oseb, odgovornih za kršitve mednarodnega prava v Jemnu; v zvezi s tem podpira poziv visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina k ustanovitvi neodvisnega mednarodnega organa, ki bo celovito preiskal zločine, zagrešene med konfliktom v Jemnu; poudarja, da je treba za trajno rešitev konflikta obvezno poiskati odgovorne za kršitve;

7.  opozarja, da vojaška rešitev konflikta v Jemnu ne pride v poštev in da je mogoče krizo rešiti le z vključujočim pogajalskim procesom, ki ga bodo vodili Jemenci in bo vključeval vse prizadete strani, ob popolni in dejavni udeležbi žensk, kar bo vodilo do vključujoče politične rešitve; ponovno izraža podporo generalnemu sekretarju OZN, posebnemu odposlancu OZN za Jemen in Evropski službi za zunanje delovanje v njihovih prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za obnovo pogajanj, vse strani v konfliktu pa poziva, naj se odzovejo konstruktivno in brez postavljanja predpogojev; poudarja, da bo pri ustvarjanju pogojev za politično reševanje razmer izredno pomembno to, da se vzpostavi zaupanje, in sicer z ukrepi za kar najhitrejšo vzpostavitev trajnega premirja, mehanizmom za umik oboroženih sil pod nadzorom OZN, omogočanjem humanitarnega in trgovinskega dostopa ter izpustitvijo političnih zapornikov;

8.  poziva Saudovo Arabijo in Iran k sodelovanju za izboljšanje dvostranskih odnosov in končanju spopadov v Jemnu;

9.  podpira poziv EU vsem v konfliktu udeleženim stranem, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se med oboroženim konfliktom preprečijo in obravnavajo vse oblike nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; odločno obsoja kršitve pravic otrok in je zaskrbljen zaradi omejenega dostopa otrok do najosnovnejšega zdravstvenega varstva in šolanja; obsoja novačenje in uporabo otrok vojakov v sovražnostih; poziva EU in mednarodno skupnost, naj podpreta rehabilitacijo in ponovno vključevanje demobiliziranih otrok v tamkajšnjo družbo;

10.  poziva vse strani v konfliktu, naj odstranijo vse logistične in finančne ovire, ki vplivajo na uvoz in razdeljevanje hrane in medicinske opreme med civiliste, ki jo potrebujejo; zlasti poziva, naj strani zagotovijo polno in učinkovito delovanje glavnih trgovinskih vstopnih točk, kot sta pristanišči Hodeida in Aden; poudarja, da sta pristanišči življenjskega pomena za dostavo humanitarne pomoči in najosnovnejših potrebščin; poziva k ponovnemu odprtju letališča v Sani za komercialne lete, da bo mogoče po zraku dostavljati prepotrebna zdravila in blago ter evakuirati Jemence, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo;

11.  poziva Svet, naj v skladu s smernicami EU dejansko spodbuja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava; ponovno poudarja, da morajo vse države članice EU strogo spoštovati pravila iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP o izvozu orožja; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 25. februarja 2016;

12.  poudarja, da je pomembno krepiti vlogo lokalnih organov in graditi njihovo zmogljivost, da bodo lahko zagotavljali storitve, k podpori kritičnim storitvenim sektorjem pa je pomembno pritegniti jemensko diasporo in mednarodne nevladne organizacije; zlasti poudarja, da se morajo EU in drugi mednarodni akterji nujno posvetiti izbruhu kolere in podpreti zdravstveni sistem, da se prepreči njegov zlom, v ta namen pa med drugim zagotoviti opremo in izplačilo plač za najbolj izpostavljene zdravstvene delavce, ki so ključni za humanitarni odziv;

13.  pozdravlja dejstvo, da so EU in njene države članice pripravljene povečati humanitarno pomoč za prebivalstvo po vsej državi in se s tem odzvati na njihove vse večje potrebe, pripravljene pa so tudi mobilizirati svojo razvojno pomoč za financiranje projektov v ključnih sektorjih; pozdravlja zaveze, sprejete na donatorski prireditvi na visoki ravni za humanitarno krizo v Jemnu in poudarja potrebo po usklajenem humanitarnem ukrepanju pod vodstvom OZN za lajšanje trpljenja jemenskih prebivalcev; poziva vse države, naj izpolnijo zaveze z donatorske prireditve in prispevajo k odpravi humanitarnih potreb;

14.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj nemudoma predlaga celovito strategijo EU za Jemen in se znova zavzame za pobudo za mir v Jemnu pod okriljem OZN; v zvezi s tem poziva k imenovanju posebnega predstavnika EU za Jemen;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav in vladi Jemna.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0270.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o financiranju političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni (2017/2733(RSP))

P8_TA(2017)0274 B8-0405/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(1),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker nadnacionalne politične stranke in fundacije prispevajo k oblikovanju širše evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije;

B.  ker bi moralo financiranje evropskih političnih strank in fundacij podpirati politične dejavnosti skladno z načeli Unije ter biti pregledno in ne dopuščati zlorab;

C.  ker člen 6 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 določa, da je treba do 1. septembra 2016 ustanoviti organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki bo imel nalogo odločati, ali so registracije evropskih političnih strank in političnih fundacij ter njihovi izbrisi iz registra skladni s postopki in pogoji, določenimi v navedeni uredbi;

1.  obžaluje številne pomanjkljivosti Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, zlasti v povezavi z ravnjo sofinanciranja (lastna sredstva) ter možnostjo za poslance Evropskega parlamenta, da so člani več strank;

2.  poziva Komisijo, naj natančneje pregleda vse pomanjkljivosti in čim prej predlaga revizijo uredbe;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.