Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja(1), kakor tudi resolucij z dne 9. junija 2005 o reformi Združenih narodov(2) in z dne 29. januarja 2004 o odnosih med Evropsko unijo in Združenimi narodi(3),

–   ob upoštevanju deklaracije tisočletja z dne 8. septembra 2000, s katero so zastavljeni razvojni cilji tisočletja, ki jih je mednarodna skupnost oblikovala kot sredstvo za odpravo revščine v svetu,

–   ob upoštevanju poročila "V večji svobodi: na poti k razvoju, varnosti in človekovim pravicam za vse" generalnega sekretarja OZN z dne 21. marca 2005,

–   ob upoštevanju poročila "Naložba v razvoj: praktični načrt za dosego razvojnih ciljev tisočletja" projekta tisočletja OZN z dne 17. januarja 2005,

–   ob upoštevanju poročila "Varnejši svet - naša skupna odgovornost" Visokega odbora za preučitev groženj, izzivov in sprememb z dne 1. decembra 2004,

–   ob upoštevanju izjav predsednika Komisije in komisarja za zunanje odnose na plenarnem zasedanju generalne skupščine OZN na visoki ravni,

–   ob upoštevanju končnega dokumenta svetovnega vrha OZN 2005, ki je bil sprejet 16. septembra 2005 v New Yorku,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker so se voditelji držav in vlad celega sveta zbrali na svetovnem vrhu OZN v New Yorku od 14. do 16. septembra 2005, da bi se odločili glede nadaljnjih ukrepov za boj proti revščini v svetu, za zagotovitev miru in varnosti človeštva, za krepitev človekovih pravic in pravne države ter glede naslednjih konkretnih korakov na poti k reformi OZN,

B.   ker je sprejeti končni dokument tega svetovnega vrha plod težkega in nekajkrat ogroženega pogajalskega procesa,

C.   ker je okrepljeno partnerstvo med OZN in institucijami EU pomembno za doseganje boljše usklajenosti med nacionalnimi in regionalnimi entitetami, mednarodnimi organizacijami ter donatorji pri učinkovitem izvajanju svetovnih politik,

D.   ker OZN predstavlja najbolj primerno in edino svetovno ustanovo, ki bi bila sposobna na zakonit in hkrati učinkovit način razviti rešitve svetovnih problemov; ker se mora organizacija prilagoditi novim razmeram, vendar pa se reforme ne sme obravnavati, kot bi bila sama sebi namen, ampak kot potrebno neizbežno posledico poglobljene analize političnih in varnostnih ter družbenih in gospodarskih meril in dejavnikov,

1.   ponovno potrjuje svojo zavezanost močni OZN in ponavlja, da je pristni multilateralizem najprimernejši vzvod za reševanje izzivov, problemov in groženj, s katerimi se sooča mednarodna skupnost; upa, da bo rezultat prej omenjenega svetovnega vrha pomemben mejnik na poti k doseganju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 in potrebne reforme, ki se mora uspešno zaključiti, da bo lahko OZN še naprej zagotovljena vodilna vloga v današnjem mednarodnem sistemu; je seznanjen z zavezami, navedenimi v končnem dokumentu, za katerega meni, da predstavlja osnovo za nadaljnje izboljšave na 60. Generalni skupščini OZN na različnih aktualnih področjih;

2.   pozdravlja odločitev za ustanovitev komisije za vzpostavljanje miru, ki bo državam pomagala pri prehodu iz vojne v mir, in priznava, da vzpostavljanje miru zahteva popolnoma drugačne sposobnosti kot ohranjanje miru; meni, da je potrebno, da regionalne in globalne komisije za vzpostavljanje miru razvijejo potrebne sposobnosti ob podpori urada za podporo in stalnega sklada ter s tem povečati opaznost OZN na kriznih območjih in območjih, kjer so se spori končali; poziva 60. Generalno skupščino k hitremu izvajanju teh določb; z navdušenjem pozdravlja vključitev pojma varnosti človeštva v uradni okvir OZN;

3.   pozdravlja priznanje odgovornosti mednarodne skupnosti za zaščito prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu ter odgovornosti vsake posamezne države za zaščito svojih državljanov pred temi zločini, vključno s preprečevanjem takšnih zločinov; nadalje poudarja pomen Mednarodnega kazenskega sodišča kot ključnega organa pri pregonu storilcev katerega koli od teh kaznivih dejanj;

4.   pohvali generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, predsednika 59. Generalne skupščine OZN in njegovo ekipo ter sekretariat OZN za velik napor in dragocen prispevek pri iskanju soglasja za sprejetje prej omenjenega končnega dokumenta; poziva zlasti vse države članice OZN, naj ne odstopajo od svojih zavez, ampak naj jih hitro uresničijo;

5.   pozdravlja ponovno obujeno zavezo mednarodne skupnosti k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in pospeševanju trajnostnega razvoja; opozarja, da morajo zmanjšanje skrajne revščine in umrljivosti otrok, zagotavljanje izobraževanja, dostopa do pitne vode in povečevanje enakosti spolov ostati središče razvojnega programa; obžaluje neobstoj natančnega časovnega načrta, ki bi vse razvite države zavezoval k izpolnjevanju vmesnih in končnih razvojnih ciljev tisočletja;

6.   globoko obžaluje, da prej omenjeni svetovni vrh ni nadalje pozval tistih držav donatoric, ki se uradno še niso zavezale k cilju, da bodo 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND) namenile uradni razvojni pomoči do leta 2015; pohvali EU za vodilno vlogo na tem področju in jo vabi, naj nadaljuje z izvajanjem pritiska na vse donatorje glede določitve časovnih načrtov, ki jih je treba spremljati;

7.   popolnoma podpira konkretne pozive generalnega sekretarja OZN k vzpostavitvi jasnega časovnega načrta, do katerega naj razvite države dosežejo cilj 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč in za priznavanje posebnih potreb Afrike;

8.   pozdravlja sporazum za zagotovitev takojšnje pomoči pobudam s hitrim učinkom, da bi podprli prizadevanja za boj proti malariji, izobraževanje in zdravstveno varstvo;

9.   pozdravlja poglavje "Obravnavanje posebnih potreb Afrike" končnega dokumenta in vabi Komisijo, da v prihajajočo strategijo za Afriko in v revizijo izjave o razvojni politiki kot osrednjo temo vključi doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

10.   ugotavlja, da so države članice EU dosegle boljše rezultate na pogajanjih tam, kjer so nastopale z enotnimi stališči; vendar pa poudarja, da rezultati vrha ne dosegajo želja za reformo OZN, ki jih je objavil Evropski parlament;

11.   vztraja, da se morajo prizadevanja za reformo nadaljevati, ter poziva Svet in države članice, da uporabijo svoj vpliv za doseganje konkretnih rezultatov na 60. Generalni skupščini do konca naslednjega leta;

12.   popolnoma podpira jasno obsodbo terorizma na prej omenjenem svetovnem vrhu; vendar pa meni, da je nestrinjanje glede celovite opredelitve terorizma resna napaka, ter poziva države članice OZN, naj to napako nemudoma popravijo;

13.   pozdravlja zavezanost vrha h krepitvi vloge urada visokega komisarja za človekove pravice in podvojitvi sredstev zanj, kar omogoča boljše spremljanje in izvajanje sprejetih resolucij;

14.   obžaluje nejasnost določb in umanjkanje točnega časovnega okvira, mandata, delovnih metod in sestave sveta za človekove pravice; poziva 60. Generalno skupščino k prednostni obravnavi tega vprašanja;

15.   poziva Generalno skupščino, da oblikuje jasna merila za uporabo sile s strani Varnostnega sveta, v skladu s smernicami, predlaganimi v prej omenjenem poročilu Visokega odbora;

16.   meni, da bi morali člani novega Sveta za človekove pravice upoštevati najvišje standarde človekovih pravic in da članstvo v tem Svetu ni pravica, marveč privilegij; meni, da bi moral Svet za človekove pravice stalno zasedati, kar bi preprečilo dolge zamude in politično manevriranje držav, proti katerim so vložene pritožbe;

17.   globoko obžaluje, da se udeležencem na vrhu ni uspelo dogovoriti o ukrepih za neširjenje jedrskega orožja in razorožitev, ter vztraja, da je treba znatno okrepiti delo in prizadevanja na tem področju, predvsem z zagotavljanjem popolnega spoštovanja obstoječih pogodb, zlasti Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

18.   ponavlja svoje prepričanje, da je treba ponovno preučiti in izboljšati zmožnosti OZN za hiter in učinkovit odziv na humanitarne nesreče, ki kličejo po svetovnem vodenju; vseeno pozdravlja zavezanost k oblikovanju svetovnega sistema za zgodnje opozarjanje na vse naravne nesreče;

19.   obžaluje, da ni prišlo do nobene trdne zaveze, ki bi generalnemu sekretarju OZN kot glavnemu uradniku sekretariata zagotovila večja pooblastila; poziva 60. Generalno skupščino k ponovni obravnavi tega vprašanja;

20.   obžaluje, da glede reforme Varnostnega sveta OZN ni prišlo do soglasja, a pozdravlja dejstvo, da bo morala Generalna skupščina do konca 2005 poročati Varnostnem svetu o temeljih novih predlogov, ki morajo upoštevati cilje glede zagotavljanja boljše zastopanosti, preglednosti in učinkovitosti Varnostnega sveta; ponavlja svojo zavezanost k možnosti skupnega evropskega sedeža v Varnostnem svetu takoj, ko bodo izpolnjeni politični, ustavni in pravni pogoji za to;

21.   podpira in pozdravlja novo zavezo OZN glede sklada za demokracijo kot pomembnega sredstva za spodbujanje demokracije po svetu ter poziva Komisijo in države članice, naj mu namenita polno politično in finančno podporo; ponovno poudarja svoje prepričanje, da mora OZN sama občutno okrepiti demokratičnost znotraj svojih struktur in zato izpostavlja svoj poziv k zboru demokracij znotraj Generalne skupščine OZN;

22.   ponovno izraža svoje mnenje, da je diplomatsko predstavništvo EU pri OZN izrednega pomena za izboljšanje odnosov med njima in za vpliv EU na mednarodni ravni; zato spodbuja Svet in Komisijo k dejavnemu prizadevanju za združitev njunih skupnih predstavništev in delegacij v skupno zunanjo delegacijo EU na sedežih OZN v New Yorku, Ženevi, Nairobiju in na Dunaju;

23.   pozdravlja poziv k okrepljenemu sodelovanju med OZN ter nacionalnimi in regionalnimi parlamenti, ki daje priznanje posebni vlogi parlamentov v procesih razvoja in demokratizacije;

24.   pozdravlja vnovično zavezo z zasedanja med Svetovno banko, MDS in Afriško razvojno banko, ki je sledila prej omenjenemu svetovnemu vrhu, glede 100 % odpisa dolgov 18 najrevnejšim in zelo zadolženim državam;

25.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku in državam članicam Varnostnega sveta OZN, predsedniku 60. Generalne skupščine OZN ter predsedniku Ekonomsko-socialnega sveta OZN.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0115. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0237. (3) UL C 96 E, 21.4.2004, str. 79.